EVROPSKA KOMISIJA
Strasbourg, 12.12.2017
COM(2017) 763 final
Priporočilo
SKLEP SVETA
o odobritvi začetka pogajanj o Sporazumu o partnerstvu med Evropsko unijo ter državami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav
EVROPSKA KOMISIJA
Strasbourg, 12.12.2017
COM(2017) 763 final
Priporočilo
SKLEP SVETA
o odobritvi začetka pogajanj o Sporazumu o partnerstvu med Evropsko unijo ter državami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1. OZADJE PREDLOGA
Razlogi za predlog in njegovi cilji
Namen te pobude je obnoviti sporazum o partnerstvu z državami članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP). Trenutno odnose z njimi ureja Sporazum o partnerstvu iz Cotonouja (CPA), ki določa, da morajo pogodbenice začeti pogajanja osemnajst mesecev pred prenehanjem njegove veljavnosti februarja 2020.
Cilj predloga je sklenitev celovitega sporazuma s trenutnimi 79 državami podpisnicami CPA s poudarkom na uresničevanju skupnih interesov in posebnih interesov EU (npr. na področju migracij, miru in varnosti ter naložb), s katerim bi presegli „univerzalni“ pristop in se še bolj odmaknili od dinamike donator-prejemnik.
Na podlagi izkušenj s pozitivnimi rezultati in pomanjkljivostmi trenutnega CPA ter ob upoštevanju spremenjenega okolja in trenutnih politik EU ter dolgoročnih perspektiv po letu 2020 je EU opredelila glavne strateške interese, ki si jih bo prizadevala uresničiti. To so: 1) vzpostavitev političnega partnerstva, usmerjenega v oblikovanje mirnih, stabilnih, dobro vodenih, uspešnih ter odpornih držav in družb, 2) pospeševanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in 3) oblikovanje učinkovitih zavezništev na mednarodnih prizoriščih za spodbujanje globalnih ukrepov. Ti cilji so preoblikovani v bolj specifične cilje za vsako posamezno prednostno področje.
Da bi zagotovili napredek pri uresničevanju teh ciljev, je treba ponovno pregledati dolgoročno partnerstvo, ki se je v celoti bistveno spremenilo, in zagotoviti, da bo ustrezalo svojemu namenu. Pri tem je treba v celoti ohraniti in nadgraditi zelo trdno podlago, ki se je oblikovala skozi čas. Zato je zelo pomembno, da se v celoti upoštevajo okrepljeni regionalni okviri in trendi, ki so se pojavili v Afriki, Karibih in pacifiških državah.
Cilj je torej doseči nov sporazum, ki bo sestavljen iz treh regionalnih dogovorov, ki bodo temeljili na skupnem temelju. Težišče bo na regionalnih dogovorih, ki bodo določali regionalno specifične prednostne naloge za afriške, karibske in pacifiške države. Skupni temelj, ki bo veljal za vse članice partnerstva, bo opredeljeval splošne cilje, načela in prednostne naloge ter omogočal tesnejše sodelovanje na mednarodni ravni.
Regionalni dogovori bodo protokoli k sporazumu, ki bodo zagotavljali celovit pravni okvir odnosov. Hkrati bo sporazum omogočal prožno prilagajanje spreminjajočim se razmeram z uporabo poenostavljenega postopka za spremembo treh regionalnih dogovorov. V okviru partnerstva bo morala biti priznana in ustrezno obravnavana okrepljena vloga (pod)regionalnih organizacij, zlasti pri upravljanju regionalnih dogovorov.
Partnerstvo bo v različni meri odprto za sodelovanje ali pristop drugih držav, ki imajo enake vrednote in prispevajo k uresničevanju ciljev. To je med drugim posebej pomembno zato, da bi lahko okrepili pristop „Afrika kot celota“ in hkrati spoštovali obstoječe dvostranske sporazume o pridružitvi, sklenjene s severnoafriškimi državami. Okrepila se bo vloga civilne družbe in zasebnega sektorja, tako v okviru partnerstva kot njihova vloga ključnih akterjev pri doseganju vključujočega trajnostnega razvoja v njihovih zadevnih državah in regijah. Institucionalna ureditev bo odražala ta napredek ter bo manj stroga in učinkovitejša.
Upoštevati je treba, da celoviti sporazum, za katerega si bodo prizadevale države, določa okvir za odnose s partnerskimi državami na vseh političnih ravneh, tako nacionalni, (pod)regionalni kot ravni partnerstva, in da nacionalna raven ostaja tista, ki lahko največ prispeva k njegovi uspešnosti, tudi zaradi načela subsidiarnosti. Podobno kot drugi sporazumi tudi ta ne bo časovno omejen, bo pa predvidena možnost njegove prekinitve na zahtevo ene od pogodbenic.
Partnerske države so izrazile željo po obnovljenem pravno zavezujočem sporazumu o partnerstvu z EU, ki bi temeljil na podlagi, ki jo določa trenutno veljavni CPA. Poleg tega so partnerske države med predstavitvenimi dejavnostmi na splošno odobravale predlagani okrepljeni regionalni pristop.
V interesu EU in partnerskih držav je, da pravočasno zaključijo pogajanja in tako preprečijo politično praznino po letu 2020.
Sestaviti je treba pogajalsko skupino, v kateri bosta Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Pogajalsko skupino bi morala voditi Komisija v sodelovanju z visokim predstavnikom. Natančneje, v pogajalski skupini bo poleg ustreznih služb Komisije še Evropska služba za zunanje delovanje.
V skladu z odstavkom 4 člena 18 Pogodbe o Evropski uniji bo visoki predstavnik/podpredsednik zagotavljal, da bo zunanje delovanje Unije v okviru teh zapletenih pogajanj dosledno in usklajeno.
Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Trenutni predlog za celoviti sporazum je v celoti skladen s povezanimi politikami EU.
V skladu z globalno strategijo za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije je njegov cilj spodbujati številne univerzalne in nedeljive vrednote, celovit pristop h konfliktom in krizam ter posebne ukrepe za boj proti terorizmu in radikalizaciji ter tako prispevati k oblikovanju mirnih, stabilnih, dobro vodenih ter odpornih držav in družb. Poleg tega poudarja potrebo po sklepanju učinkovitih zavezništev na mednarodnih prizoriščih v skladu z osnovnim načelom multilateralizma. Prav tako je njegov cilj ohranjati in krepiti ključno vlogo dialoga na vseh političnih ravneh. V skladu z revidiranim Evropskim soglasjem o razvoju bo v središču novega partnerstva doseganje ciljev trajnostnega razvoja, zlasti izkoreninjenja revščine.
Poleg tega predlog temelji na obstoječih strategijah (vključno s kasnejšimi nadgradnjami) za odnose med EU in različnimi regijami AKP – zlasti na skupni strategiji EU-Afrika (JAES) iz leta 2007, skupni strategiji za partnerstvo med EU in Karibi iz leta 2012 in strategiji za okrepljeno partnerstvo s pacifiškimi otoki iz leta 2006. Trije predlagani dogovori bodo pravzaprav nadomestili in nadgradili te strategije.
V skladu z obstoječimi določbami o trgovinski politiki je cilj predloga ustvarjanje novih gospodarskih priložnosti za modro in zeleno trajnostno rast ter mala in srednja podjetja (MSP) ter spodbujanje neposrednih tujih naložb.
V skladu z obstoječimi določbami o migracijski politiki predlog predstavlja celovit in na pravicah temelječ pristop k migracijam in mobilnosti. Njegov cilj bo zagotavljanje boljše organizacije zakonitih migracij, spodbujanje dobro upravljane mobilnosti in povečanje njenega učinka na razvoj ter preprečevanje nedovoljenih migracij in boj proti njim, izkoreninjenje trgovine z ljudmi in vzpostavitev mehanizma za učinkovito vračanje in ponovni sprejem.
V skladu z obstoječimi določbami o okoljski politiki poudarja potrebo po nujnem in hitrejšem izvajanju ukrepov za boj proti degradaciji okolja in podnebnim spremembam, ki resno ogrožajo doseganje ciljev trajnostnega razvoja in v nekaterih primerih tudi preživetje celotnih populacij.
Predlog je prav tako v celoti skladen s številnimi drugimi ustreznimi politikami Unije, povezanimi z določenimi prednostnimi področji, kot so energija, izobraževanje, zaposlovanje ter raziskave in inovacije.
2. PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
Pravna podlaga
Opredelitev mednarodnega sporazuma se lahko določi šele ob koncu pogajanj na podlagi njegove vsebine in namena. Komisija je zato predložila priporočilo za sklep Sveta o začetku pogajanj na podlagi člena 218(3) in (4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je postopkovna pravna podlaga.
Subsidiarnost
Evropa se sooča s številnimi kratkoročnimi in dolgoročnimi izzivi in priložnostmi, ki zahtevajo kolektivne ukrepe in usklajena prizadevanja na področju številnih notranjih in zunanjih politik. EU je s svojim širokim naborom politik in instrumentov dobro pripravljena na to, da se sooči s temi izzivi in izkoristi priložnosti v prihodnosti.
Ukrepi na ravni EU imajo dodano vrednost v smislu političnega in gospodarskega vzvoda. Globalna mreža delegacij EU na primer zagotavlja prisotnost v državah, v katerih številne države članice niso zastopane. Raven EU je posebej primerna za sklepanje strateških zavezništev z velikim številom članic partnerstva, katerih namen je spodbujanje globalnih ukrepov v skladu z interesi EU. Upoštevati je treba tudi, da so nekatera področja politike, zlasti trgovina, v izključni pristojnosti EU.
Poleg tega predlog razširja notranjo zavezanost EU načelu subsidiarnosti v partnerstvu. Da bi preprečili podvajanje ali prekrivanje različnih okvirov in struktur, je predvideno, da se bodo ukrepi sprejemali na najprimernejši politični ravni.
Sorazmernost
Ta pobuda neposredno sledi ciljem Unije pri zunanjem delovanju v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji in prispeva k politični prednostni nalogi, da „EU postane močnejši svetovni akter“. To je v skladu z določbo globalne strategije EU, da mora EU sodelovati z drugimi in obnoviti zunanja partnerstva na odgovoren način, da bi izpolnila svoje zunanje prednostne naloge. Predlog ne vzpostavlja novih struktur niti EU ne nalaga dodatnih bremen, ampak racionalizira obstoječe institucije, postopke in instrumente ter olajšuje sodelovanje na različnih ravneh upravljanja 1 .
3. REZULTATI NAKNADNIH OCENJEVANJ, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
V poglobljenem ocenjevanju so ocenili učinkovitost CPA v prvih 15 letih.
Dober napredek je bil dosežen na področju političnega dialoga na nacionalni in regionalni ravni, kar je pripomoglo k okrepitvi bistvenih elementov v državah AKP. CPA je povečal medsebojno razumevanje ter sodelovanje pri varnostnih vprašanjih in je bil prvi korak k poglobljenemu sodelovanju na področju migracij, ki je utrl pot procesom iz Rabata, Kartuma in Vallette. Znatno se je povečala trgovinska menjava – sporazumi o gospodarskem partnerstvu so bili glavni dosežek sporazuma. Poleg tega je bil velik napredek dosežen na področju človekovega in socialnega razvoja ter makroekonomske stabilizacije v državah AKP.
Ocenjevanje je prav tako razkrilo, da so za izpolnitev ciljev CPA v celoti potrebna nadaljnja prizadevanja. Poleg tega se ti cilji, ki so sicer še vedno pomembni, nanašajo le na del večjih sprememb, ki so se zgodile na globalni ravni v zadnjih letih. V okviru ocenjevanja je bilo ugotovljeno, da bi bilo splošne cilje treba ponovno proučiti ob upoštevanju novih izzivov ter priložnosti za EU in njene partnerice. Prav tako je bil priporočen pregled institucionalnega ustroja, da bi povečali skladnost različnih okvirov politik in racionalizacijo odločanja.
Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Opravljena so bila posvetovanja s številnimi zainteresiranimi stranmi.
Začel se je prvi krog posvetovanj, vključno z javnim posvetovanjem in pogovori z delegacijami EU. Rezultati tega kroga so vplivali na ocenjevanje CPA in oceno učinka, na podlagi katerih je bilo novembra 2016 izdano skupno sporočilo. Drugi krog posvetovanj je potekal po objavi sporočila leta 2016, pri čemer je bil tokrat poudarek predvsem na nosilcih odločitev. Pojavljati se je začelo mnenje, da bi bilo treba okrepiti tiste določbe, ki omogočajo učinkovitejše spodbujanje ključnih interesov EU (zlasti na področju migracij in naložb). Splošno prepričanje je bilo, da bi bilo treba upoštevati novo regionalno dinamiko ter preprečiti prekrivanje različnih okvirov politik in pravnih okvirov. Pri tem so se razlikovala mnenja glede potrebne stopnje regionalizacije – nekateri pa so bili kritični do dodane vrednosti pravno zavezujočega sporazuma.
Pred objavo skupnega sporočila in po njej so ob različnih priložnostih potekala posvetovanja z Evropskim parlamentom, ki je bil o tej zadevi redno obveščen. V resoluciji iz oktobra 2016 je bila poudarjena potreba po obnovljenem pravno zavezujočem sporazumu s tremi okrepljenimi regionalnimi partnerstvi, ki bi bil v celoti skladen s trenutnim predlogom.
Kar zadeva pritegnitev afriških, karibskih in pacifiških držav, je vrh voditeljev držav AKP, ki se je sestal v Papui Novi Gvineji leta 2016, v sporočilu iz Waiganija sklenil, da si morajo prizadevati za obnovljeno pravno zavezujoče partnerstvo z EU, ki bo temeljilo na podlagi iz CPA, poglobitev političnega dialoga in povečanje mednarodnega sodelovanja.
Poleg tega so komisar Mimica in dva visoka povezovalca (Louis Michel in Pascal Lamy) izvajali predstavitvene dejavnosti v afriških, karibskih in pacifiških državah. Splošen sklep je bil, da je bil pristop, ki ga je predlagala EU, sprejet pozitivno, zlasti večji poudarek na treh regijah in njihovih posebnih prednostnih nalogah. Hkrati so številni sogovorniki poudarili pomen ohranjanja povezanosti držav AKP. Pomembno je omeniti, da so velik poudarek dali potrebi po znatnem povečanju naložbenih priložnosti in spodbujanju razvoja zasebnega sektorja.
Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Pri trenutnem predlogu so sodelovali zunanji strokovnjaki. Organiziranih je bilo več okroglih miz s strokovnjaki in pregledana obstoječa znanstvena literatura, rezultati pa so bili upoštevani pri splošnem ocenjevanju CPA, oceni učinka, v sporočilu in priporočilu.
Ocena učinka
Od prihodnjih možnosti, ki so bile opredeljene na podlagi posvetovanj, so bile v okviru ocene učinka v celoti analizirane le tiste, s katerimi bi verjetno dosegli cilje EU (oziroma večino). Veljavni CPA je predstavljal izhodišče, na podlagi katerega so bile ocenjene vse možnosti.
Na podlagi sistematične analize različnih učinkov posamezne možnosti je bil sprejet sklep, da bo EU svoje cilje najlažje dosegla s sporazumom, ki bo sestavljen iz splošnega dela, ki bo veljal za vse, in treh močnih regionalnih partnerstev. Ocenjeno je bilo, da bo ta možnost omogočala ohranitev vseh pozitivnih vidikov veljavnega CPA in hkrati omogočala vzpostavitev pravih pogojev za to, da bo EU lahko izpolnila svoje nove cilje. Med njimi so učinkovitejše uresničevanje političnih in gospodarskih interesov EU, povečanje njenega vpliva na mednarodnem prizorišču in izboljšanje možnosti za uresničitev Agende 2030. Poleg tega je bila ob upoštevanju naraščajoče dinamike regionalizacije izbrana možnost ocenjena kot najprimernejša za prilagoditev ukrepov različnim razmeram.
Odbor za regulativni nadzor je julija 2016 podal pozitivno mnenje v zvezi z oceno učinka. Trenutni predlog je v celoti skladen z možnostjo, priporočeno v oceni učinka, ki je podrobneje opredeljena v skupnem sporočilu, sprejetem novembra 2016.
Temeljne pravice
Eden od ciljev predlaganega partnerstva, ki je v celoti skladen z določbami Pogodbe EU, je spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ter demokracije, pravne države in dobrega upravljanja). Če bi odstopili od pravno zavezujoče narave partnerstva, bi bile te zaveze brez pomena, kar bi bilo nezaželeno glede na spreminjajoče se mednarodno prizorišče, kjer so v vzponu sile, ki nimajo nujno enakih vrednot in načel. Trenutni predlog omogoča tudi boljše vključevanje temeljnih pravic in političnega dialoga v regionalne okvire in sisteme.
4. PRORAČUNSKE POSLEDICE
Ta pobuda predvidoma ne bo imela večjih novih proračunskih posledic – ob tem je treba opozoriti, da bo višina sredstev, ki bodo na voljo za financiranje zunanjih dejavnosti EU, določena v okviru pregleda večletnega finančnega okvira.
Kar zadeva finančne instrumente, je bil glavni instrument za podporo pobudam v državah in regijah AKP Evropski razvojni sklad (ERS). ERS je zunajproračunski sklad, ki se financira z neposrednimi prispevki držav članic EU.
5. DRUGI ELEMENTI
Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
V trenutnem predlogu je predviden sprejem načrtov za izvajanje na različnih ravneh dialoga. Prav tako je v predlogu predviden sistem za spremljanje napredka z uporabo posebnih kazalcev in merljivih rezultatov, ki v glavnem temelji na obstoječih pobudah.
Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
V trenutnem predlogu je predviden sprejem enega sporazuma, ki bo vseboval naslednje glavne sestavne dele:
·splošni del, ki bo veljal za vse članice partnerstva in bo zajemal temelj (vključno z glavnimi cilji in načeli, strateškimi prednostnimi nalogami in določbami o mednarodnem sodelovanju), institucionalni okvir, načine sodelovanja in končne določbe;
·ločene regionalne dogovore, vključno s posebnimi cilji in prednostnimi nalogami za afriške, karibske oziroma pacifiške države. Ti trije dogovori, ki bodo v obliki protokolov, priloženih k splošnemu delu sporazuma, bodo nadomestili obstoječa regionalna partnerstva.
Temelj
V delu 1 (Splošne določbe) so predstavljeni splošni cilji in načela. Cilj je sprejetje okvirnega sporazuma, ki bo EU omogočil, da bo lahko čim bolje uresničevala svoje strateške interese, pri čemer bo v središču agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Predstavljeni so trije glavni cilji, ki so nato podrobno pojasnjeni v okviru šestih prednostnih področij. Mednarodno sodelovanje je prednostna naloga, ki je obravnavana posebej. V oddelku o načelih so predstavljeni splošno sprejeti standardi pri zunanjih odnosih EU in tudi mednarodnem sodelovanju: multilateralizem, pristopi z več zainteresiranimi stranmi, dopolnjevanje in subsidiarnost ter vzajemna odgovornost. Poseben poudarek je namenjen političnemu dialogu in skladnosti politik za razvoj.
V delu 2 (Skupne prednostne naloge) je podrobno obravnavanih šest prednostnih področij. Oddelki „Človekove pravice, temeljne svoboščine, demokracija, pravna država in dobro upravljanje“ (naslov I), „Mir, varnost in pravica“ (naslov IV) ter „Migracije in mobilnost“ (naslov V) temeljijo na CPA in so skladni z veljavnimi določbami na področju zunanjih odnosov EU. Natančneje, oddelek o migracijah, ki izpostavlja na pravicah temelječ pristop in poudarja pozitivne vidike dobro upravljanih migracij, poziva partnerske države, da vzpostavijo učinkovitejše mehanizme za politike vračanja in ponovnega sprejema. Oddelki „Vključujoč trajnostni gospodarski razvoj“ (naslov II), „Okolje in podnebne spremembe“ (naslov III) ter „Človekov razvoj in dostojanstvo“ (naslov VI) uvajajo nekaj pomembnih sprememb glede na CPA, zlasti zaradi sprejetja Agende 2030. V skladu s tem so pogodbenice sprejele trdno zavezo, da bodo sprejele konkretne ukrepe, da bi dosegle cilje trajnostnega razvoja ali jih celo presegle, če bo to mogoče. Velik poudarek je namenjen neposrednim tujim naložbam in razvoju zasebnega sektorja, da bi ustvarili nove gospodarske priložnosti ter več in boljša delovna mesta za vse.
V delu 3 (Mednarodno sodelovanje) so predstavljena načela in mehanizmi, na katerih bo temeljilo delovanje EU in članic partnerstva, ko si bodo prizadevale za sodelovanje na mednarodnem prizorišču. Da bi dosegle rezultate, bodo morale okrepiti ali vzpostaviti tako ministrska srečanja kot posebne mehanizme usklajevanja v ključnih mednarodnih organizacijah in na mednarodnih prizoriščih. Predvidena je tudi možnost vključitve drugih zainteresiranih akterjev.
Dogovor med EU in Afriko
V oddelku 1 (Podlaga za sodelovanje) so predstavljeni cilji in načela dogovora med EU in Afriko, ki presega in vključuje obstoječo skupno strategijo EU-Afrika (JAES). Cilj je izboljšati politični vidik odnosov med EU in afriškimi državami z dogovorom o novem razširjenem enotnem temeljnem dokumentu in njegovo operacionalizacijo znotraj pravnega okvira obnovljenega partnerstva z državami podsaharske Afrike ter hkratno ohranitvijo trenutnih sporazumov o pridružitvi, sklenjenih s severnoafriškimi državami.
V oddelku 2 (Strateške prednostne naloge) so opredeljeni številni konkretni ukrepi, ki jih bodo EU in afriške države sprejele na šestih prednostnih področjih. V oddelkih „Vključujoč trajnostni gospodarski razvoj“ (naslov III) ter „Mobilnost in migracije (naslov V)“ je nekaj pomembnih sprememb. Kar zadeva gospodarski razvoj, trenutni predlog priporoča vrsto ukrepov v zvezi s ključnimi dejavniki, ki se štejejo za tiste, ki prispevajo k večjemu dotoku naložb in razvoju zasebnega sektorja. Kar zadeva migracije, trenutni predlog poudarja pozitivne učinke, ki jih ima lahko zakonita mobilnost tako na državo pošiljateljico kot državo prejemnico, vendar pa predvideva tudi strožje mehanizme, ki bodo zagotovili, da se bodo države hitreje odzivale na zahteve za ponovni sprejem, ter določbe za okrepitev sodelovanja pri upravljanju meja in boju proti trgovini z ljudmi. Dogovor med EU in Afriko opredeljuje tudi številne konkretne ukrepe na področju miru in varnosti, zlasti za boj proti terorizmu (naslov I), „človekovih pravic in demokratičnega upravljanja“ (naslov II), „človekovega razvoja in dostojanstva“ (naslov IV) ter „podnebnih sprememb in okoljske trajnosti“ (naslov VI). Ti ukrepi so nedvomno namenjeni doseganju ciljev trajnostnega razvoja, hkrati pa so skladni z vizijo, ki sta jo EU in Afriška unija opredelili v svojih najnovejših strateških dokumentih (Agenda za Afriko do leta 2063, Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije in Evropsko soglasje o razvoju).
Institucionalna ureditev dogovora med EU in Afriko temelji na revidiranem okviru, ki sloni zlasti na obstoječih platformah za dialog, pri čemer pa Afriški uniji (AU) daje pomembnejšo vlogo.
Dogovor med EU in Karibi
V oddelku 1 (Podlaga za sodelovanje) so predstavljeni cilji in načela dogovora med EU in Karibi, ki temelji na skupni strategiji za partnerstvo med EU in Karibi ter jo nadomešča. Pomembno je, da priznava tesne vezi, ki jih imajo Karibi z najbolj oddaljenimi regijami ter čezmorskimi državami in ozemlji.
V oddelku 2 (Strateške prednostne naloge) so opredeljeni številni konkretni ukrepi, ki jih bodo EU in karibske države sprejele na štirih prednostnih področjih. Ob izpostavljanju ključnega pomena regionalnega sodelovanja bo poudarek na štirih vprašanjih: vplivu podnebnih sprememb na naravne vire, pri čemer bo velika pozornost namenjena okoljski trajnosti in obvladovanju nesreč (naslov I), potrebi po osredotočenju prizadevanj na ključne strateške sektorje, povezane z modro rastjo, energijo in turizmom (naslov II), spodbujanju človekove varnosti, pri čemer bo poseben poudarek namenjen organiziranemu kriminalu in nasilju (na podlagi spola in nasilju tolp), ter vzpostavitvi mehanizmov na področju davčne politike v skladu z globalnimi standardi (naslov III), neenakosti in enakosti spolov ter posebnemu položaju Haitija kot edine najmanj razvite države v regiji (naslov IV).
Institucionalna ureditev dogovora med EU in Karibi temelji na revidiranem institucionalnem okviru (obravnavanem v delu III splošnega dela), ki sloni zlasti na obstoječih platformah za dialog.
Dogovor med EU in pacifiškimi državami
V oddelku 1 (Podlaga za sodelovanje) so predstavljeni cilji in načela novega dogovora med EU in pacifiškimi državami. Pomembno je, da priznava posebne vezi, ki jih ima EU s čezmorskimi državami in ozemlji.
V oddelku 2 (Strateške prednostne naloge) so opredeljeni številni konkretni ukrepi, ki jih bodo EU in pacifiške države sprejele na štirih prednostnih področjih. Ob upoštevanju specifik regije in ključnega pomena regionalnega sodelovanja bo poudarek na štirih vprašanjih: podnebnih spremembah in trajnostnemu gospodarjenju z naravnimi viri, vključno z upravljanjem oceanov in obvladovanjem nesreč (naslov I), ciljnem številu strateških sektorjev, zlasti tistih, povezanih z ribištvom, trajnostno energijo, modro rastjo in turizmom (naslov II), spodbujanju človekovih pravic ter dejavnostih za preprečevanje konfliktov in vzpostavitvi mehanizmov na področju davčnih politik, vključno z vprašanjem davčnih oaz (naslov III), ter človekovemu razvoju in socialni koheziji, pri čemer bodo obravnavane različne vrste ranljivosti (naslov IV).
Institucionalna ureditev dogovora med EU in pacifiškimi državami temelji na revidiranem institucionalnem okviru (obravnavanem v delu III splošnega dela), ki sloni zlasti na obstoječih platformah za dialog.
Razvejano sodelovanje
Ta del je namenjen načinom tako finančnega kot nefinančnega sodelovanja, ki bodo omogočili uresničevanje splošnih in posebnih ciljev, opredeljenih v temelju in treh dogovorih. Določeno je, da mora biti sodelovanje razvejano, da bi se upoštevale različne razmere v posameznih državah in regijah. Ponovno je poudarjena zaveza EU, da bo zagotovila zadostno razvojno pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo, in izboljšala njeno učinkovitost v skladu z mednarodno dogovorjenimi načeli. Prav tako je poudarjeno, da morajo države AKP mobilizirati domača javna in zasebna sredstva ter začeti z reformo svojih davčnih politik, vključno z bojem proti nedovoljenim finančnim tokovom. Poleg tega si bo EU prizadevala za učinkovitejše sodelovanje z državami s srednjimi dohodki, da bi odpravila ranljivosti in neenakosti v državah, hkrati pa tudi ustvarjala dodatne priložnosti za podjetja in državljane EU ter spodbujala sodelovanje za doseganje ciljev trajnostnega razvoja v regijah omenjenih držav in na globalni ravni.
Institucionalni okvir
V tem delu so obravnavani akterji partnerstva in institucionalna ureditev tako za raven partnerstva kot treh dogovorov. V zvezi z akterji je ponovno potrjeno, da so države glavne sogovornice EU, vendar pa si morajo nacionalne vlade nadalje prizadevati za boljše vključevanje nacionalnih parlamentov in lokalnih oblasti. Hkrati je predlagana krepitev vloge regionalnih in celinskih organizacij tako pri upravljanju kot izvajanju treh regionalnih dogovorov. Prav tako je predlagana krepitev vloge civilne družbe in zasebnega sektorja, tako v okviru partnerstva kot njihova vloga ključnih akterjev pri doseganju vključujočega trajnostnega razvoja v njihovih zadevnih državah in regijah. Nova institucionalna ureditev odraža okrepljeno politično naravo partnerstva in premik težišča proti trem regijam. Ureditev racionalizira in zmanjšuje operativni vpliv obstoječih struktur ter temelji predvsem na obstoječih regionalnih platformah za politični dialog.
Postopkovni vidiki
Komisija bo to priporočilo in njegovo prilogo objavila takoj po njihovem sprejetju. Komisija priporoča, da se pogajalske smernice objavijo takoj po njihovem sprejetju.
Priporočilo
SKLEP SVETA
o odobritvi začetka pogajanj o Sporazumu o partnerstvu med Evropsko unijo ter državami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti njenega člena 218(3) in (4),
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju, da člen 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa enotni postopek za pogajanja o sporazumih med Unijo in tretjimi državami,
ob upoštevanju, da bi bilo treba začeti pogajanja z namenom sklenitve obnovljenega Sporazuma o partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami,
ob upoštevanju, da bi moral, ker predvideni sporazum o partnerstvu med Evropsko unijo ter državami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav zajema vrsto različnih politik, vključno z vprašanji zunanje politike, visoki predstavnik zagotavljati doslednost zunanjega delovanja EU v skladu s členom 18(4) Pogodbe o Evropski uniji –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Komisija in visoki predstavnik sta pooblaščena, da se v imenu Unije pogajata o Sporazumu o partnerstvu z državami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav.
Komisija je vodja pogajalske skupine. V njej je tudi visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.
Člen 2
Pogajalske smernice so določene v Prilogi in bodo objavljene po sprejetju.
Člen 3
Pogajanja potekajo ob posvetovanju z [ime posebnega odbora vstavi Svet].
Člen 4
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Strasbourgu,
Za Svet
Predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.12.2017
COM(2017) 763 final
PRILOGA
k priporočilu za
sklep Sveta
o odobritvi začetka pogajanj o Sporazumu o partnerstvu med Evropsko unijo ter državami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav
PRILOGA
Kazalo
1.NARAVA IN PODROČJE UPORABE SPORAZUMA
2.TEMELJ
3.DOGOVOR MED EU IN AFRIKO
4.DOGOVOR MED EU IN KARIBI
5.DOGOVOR MED EU IN PACIFIŠKIMI DRŽAVAMI
6.RAZVEJANO SODELOVANJE
7.INSTITUCIONALNI OKVIR
8.KONČNE DOLOČBE
1.NARAVA IN PODROČJE UPORABE SPORAZUMA
Namen pogajanj je sklenitev okrepljenega partnerstva med Evropsko unijo (EU) ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami. Cilj je doseči nov sporazum, ki ga bodo sestavljali skupni temelj in trije regionalni dogovori. Skupni temelj, ki bo veljal za vse članice partnerstva, bo opredeljeval splošne cilje, načela in prednostne naloge ter omogočal tesnejše sodelovanje na mednarodni ravni. Težišče bo na regionalnih dogovorih, ki bodo določali prednostne naloge glede na regionalne posebnosti afriških, karibskih in pacifiških držav v skladu z okrepljeno regionalno dinamiko in večjim pomenom regionalnih organizacij. Partnerstvo bo v različni meri odprto za sodelovanje ali pristop drugih držav, ki imajo enake vrednote in prispevajo k uresničevanju ciljev.
Novi sporazum je predviden kot celovito politično partnerstvo, ki bo oblikovalo odnose med pogodbenicami in zagotavljalo vzajemno ugodne rezultate na področju skupnih in križajočih se interesov. V tem smislu bo njegov prvi cilj oblikovati mirne in odporne države in družbe, čim bolj povečati koristi dobro upravljanih migracij ter zagotoviti dosledno spoštovanje mednarodnih zavez na področju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in demokratičnih načel. Poleg tega bo poskušal spodbujati trajnostni razvoj na podlagi izvajanja agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah ter povečati naložbe in ustvariti dostojna delovna mesta za vse. Njegov tretji cilj pa bo omogočiti skupna stališča na svetovnem prizorišču ter s tem krepiti multilateralizem in mednarodni red, ki temelji na pravilih.
Regionalni dogovori so protokoli k sporazumu, kar zagotavlja celovit pravni okvir za odnose. Hkrati protokol omogoča prožno prilagajanje spreminjajočim se razmeram z uporabo poenostavljenega postopka za spremembo treh regionalnih dogovorov.
Sporazum bo vključeval prilagojeno institucionalno strukturo, da bi zagotovil poenostavitev obstoječih okvirov in večjo skladnost z njimi ter omogočil hitrejše in učinkovitejše sprejemanje odločitev in ukrepov. Poleg tega bo določal, da si bodo pogodbenice prizadevale za pristop z več zainteresiranimi stranmi s krepitvijo vloge civilne družbe in zasebnega sektorja.
2.TEMELJ
DEL 1 SKUPNE DOLOČBE
Naslov I Cilji
Sporazum bo določal, da imajo pogodbenice 1 naslednje skupne cilje:
Vzpostavitev političnega partnerstva, usmerjenega v oblikovanje mirnih, stabilnih, dobro vodenih, uspešnih in odpornih držav in družb:
·pospeševanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti izkoreninjenja revščine, ob upoštevanju različnih potreb in prednostnih nalog različnih držav;
·sklepanje učinkovitih zavezništev na mednarodni ravni za spodbujanje globalnih ukrepov.
Natančneje, pogodbenice se bodo zavezale k sprejetju konkretnih ukrepov za:
·spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokracije, pravne države in dobrega upravljanja;
·spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti ter dostojnih delovnih mest za vse;
·varstvo okolja, boj proti podnebnim spremembam in spodbujanje trajnostne energije;
·spodbujanje miru, varnosti in pravice;
·spreminjanje mobilnosti in migracij v priložnosti ter reševanje izzivov na splošno;
·spodbujanje človekovega razvoja in dostojanstva.
Naslov II Načela
Sporazum bo določal, da bodo pogodbenice cilje partnerstva, podprtega s pravno zavezujočim sistemom, uresničevale v duhu enakosti, nediskriminacije, solidarnosti in vzajemnega spoštovanja.
V Sporazumu bo ponovno poudarjena zaveza pogodbenic, da bodo okrepile reden politični dialog na vseh ravneh in v obliki, ki bo kar najbolj pripomogla k uresničevanju ciljev partnerstva.
V Sporazumu bo izražena podpora pogodbenic močnemu in učinkovitemu večstranskemu sistemu ter njihova odločenost, da bodo sodelovale v večstranskih forumih in mednarodnih organizacijah pri obravnavi vprašanj skupnega in globalnega interesa.
V Sporazumu bo potrjeno, da bodo pogodbenice cilje partnerstva uresničevale s celovitim pristopom, ki bo vključeval politične, gospodarske, družbene, kulturne in okoljske elemente.
V Sporazumu bo določeno, da bodo pogodbenice sprejemale odločitve in izvajale ukrepe na najustreznejši ravni v skladu z načeloma dopolnjevanja in subsidiarnosti. Sodelovale bodo lahko tudi z uradnimi in priložnostnimi regionalnimi telesi, da bi lahko uspešneje in učinkoviteje izpolnile cilje partnerstva.
V Sporazumu bo določeno, da bodo pogodbenice spodbujale pristop z več zainteresiranimi stranmi, ki bo olajšal aktivno vključevanje najrazličnejših akterjev v procese dialoga in sodelovanja.
V Sporazumu bo določeno, da bi pogodbenice morale zagotoviti, da bodo sprejeti vsi potrebni ukrepi za uveljavitev določb Sporazuma.
Naslov III Politični dialog
V Sporazumu bo ponovno potrjena zavezanost pogodbenic nadaljnjemu razvoju in krepitvi političnega dialoga na vseh področjih ter ciljev, določenih v Sporazumu.
Cilja dialoga bosta (i) spodbujati medsebojno razumevanje stališč in interesov posameznih pogodbenic ter (ii) prispevati k doseganju ciljev Sporazuma z olajšanjem in omogočanjem učinkovitega sodelovanja pri vseh vprašanjih skupnega interesa na nacionalni in regionalni ravni ter z omogočanjem rednega usklajevanja o mednarodnih in globalnih vprašanjih skupnega interesa. Cilj dialoga bi lahko bil tudi spodbujanje novih pobud za uresničevanje skupnih ciljev, skupno dogovorjenih prednostnih nalog in agend, vključno z vzpostavljanjem novih oblik sodelovanja.
Dialog bo potekal redno in na prilagodljiv način, ki bo ustrezal namenu. Potekal bo v najustreznejši obliki in na najustreznejši ravni, tako nacionalni, regionalni, celinski kot ravni vseh držav AKP. V celoti se bodo izkoristile vse priložnosti zanj, tudi v okviru mednarodnih srečanj.
Naslov IV Skladnost politik za razvoj
V Sporazumu bo potrjeno, da integrirani in med seboj povezani cilji agende za trajnostni razvoj do leta 2030 zahtevajo spodbujevalen okvir politike na različnih ravneh in proaktivne pristope, s katerimi se bo poskušala doseči sinergija med različnimi politikami. V ta namen bodo pogodbenice soglašale, da bodo prispevale svoj delež k prizadevanjem za skladnost politik, da bi tako zagotovile, da bodo njihove politike pripomogle k njihovemu trajnostnemu razvoju, in sicer tako na nacionalni kot mednarodni ravni.
V Sporazum bo vključena zaveza vseh pogodbenic, da bodo posamično in skupaj čim bolj povečale koristi in zmanjšale negativen vpliv, ki bi ga njihove politike lahko imele na druge pogodbenice. Poleg tega se bo vsaka pogodbenica zavezala, da bo v okviru določenega institucionalnega okvira drugo pogodbenico obveščala in se po potrebi z njo posvetovala o pobudah in ukrepih, ki bi lahko imeli znatne učinke prelivanja na drugo pogodbenico.
DEL 2 STRATEŠKE PREDNOSTNE NALOGE
Naslov I Človekove pravice, temeljne svoboščine, demokracija, pravna država in dobro upravljanje
V Sporazum bodo vključene določbe, s katerimi bodo pogodbenice ponovno poudarile svojo zavezanost spodbujanju, varstvu in uresničevanju univerzalnih vrednot demokracije, človekovih pravic, temeljnih svoboščin, dobrega upravljanja in pravne države, spoštovanja človekovega dostojanstva ter načel nediskriminacije, enakosti in solidarnosti. Pogodbenice bodo spodbujale te vrednote ob doslednem spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.
Sporazum bo zagotovil, da bodo domače in mednarodne politike pogodbenic temeljile na spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokratičnih načel in pravne države, ki bodo bistveni elementi tega sporazuma. Prav tako bodo domače in mednarodne politike pogodbenic temeljile na dobrem upravljanju, ki bo temeljni element Sporazuma. Poleg tega bo v Sporazumu potrjeno, da pomenijo pomanjkljivosti pri doseganju in izpolnjevanju bistvenih in temeljnih elementov pomembne ovire za trajnostni razvoj.
Sporazum bo spodbujal na pravicah temelječe politike, ki zajemajo vse človekove pravice ter zagotavljajo enak dostop do priložnosti vsem članom družbe, ne glede na narodnost, spol, starost, invalidnost, vero, prepričanja, spolno usmerjenost in spolno identiteto, migracijski status in druge dejavnike. Prav tako bo v Sporazum vključena zavezanost boju proti rasizmu, rasni diskriminaciji, ksenofobiji in s tem povezani nestrpnosti.
V Sporazum bo ob priznavanju pomena pluralnih družb vključena zaveza pogodbenic, da bodo spodbujale vključujoče politične procese ter odgovorne in pregledne institucije ter podpirale participativno odločanje in dostop javnosti do informacij. Zavezale se bodo tudi spodbujanju svobode izražanja in neodvisnosti medijev kot stebrov demokracije ter spodbujanju, ohranjanju in razširjanju odprtega in spodbudnega prostora za civilno družbo.
V Sporazum bodo vključene določbe o dostopu do učinkovitega in neodvisnega pravosodja ter pravne pomoči za vse državljane in podjetja.
V Sporazum bodo vključene določbe za podporo pobudam za boj proti korupciji, večjo preglednost in odgovornost pri javnem financiranju ter izvajanju javnih storitev, izboljšanje pobiranja davkov, boj proti davčnim utajam in izogibanjem ter izpolnjevanje globalnih standardov na področju davčnega upravljanja. Pri tem bo treba posebno pozornost nameniti ustrezni uporabi zunanje finančne pomoči EU.
V Sporazum bo vključena določba o sodelovanju pogodbenic pri razvijanju zanesljivega in učinkovitega statističnega sistema za zagotovitev potrebnih statističnih podatkov, ki bodo podprli proces reform in omogočili njegovo spremljanje ter prispevali k trajnostnemu razvoju.
Naslov II Vključujoč trajnostni gospodarski razvoj
V Sporazumu bo določeno, da je vključujoča in trajnostna gospodarska rast ključna za doseganje ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Poleg tega bo potrjeno, da sta polna in produktivna zaposlitev ter dostojno delo za vse bistvenega pomena za blaginjo.
V Sporazumu bo določeno tudi, da bodo pogodbenice sodelovale pri ustvarjanju ustreznih pogojev za povečanje naložb, spodbujanje trgovine in razvoj zasebnega sektorja na vseh področjih, vključno s kmetijstvom, industrijo in storitvami.
Gospodarski dialog
V Sporazum bodo vključene določbe o gospodarskem dialogu, da bi olajšali proces gospodarskih reform z izboljšanjem razumevanja temeljnih elementov gospodarstva posameznih pogodbenic. Pogodbenice bodo soglašale, da si bodo izmenjevale informacije in stališča o makroekonomskih politikah in strukturnih reformah ter skupni analizi gospodarskih vprašanj skupnega interesa, vključno z, na primer, okviri fiskalne in denarne politike ter instrumenti za njihovo izvajanje.
V Sporazum bodo vključene tudi določbe o sodelovanju pri razvoju in izvajanju dobrih sistemov upravljanja javnih financ, združljivih s temeljnimi načeli učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti.
Naložbe in razvoj zasebnega sektorja
V Sporazumu bo potrjeno, da je ključni cilj partnerstva znatno povečati priložnosti za državljane in podjetja EU in držav AKP ter tako ustvariti blaginjo z več in boljšimi delovnimi mesti za vse.
Pogodbenice bodo sodelovale pri ustvarjanju ugodnega gospodarskega okolja, da bi znatno povečale trajnostne in odgovorne naložbene tokove v vzajemno korist. Ob upoštevanju pristojnosti EU in njenih držav članic bodo pogodbenice spodbujale razvoj privlačnega in stabilnega okolja za (dvosmerne) naložbe s podpiranjem ustaljenih, preglednih in odprtih pravil za vlagatelje ter iskanjem mehanizmov, s katerimi bi olajšale naložbene tokove, zlasti z boljšimi pogoji za naložbe, kapitalskimi transferji, tehnologijami in izmenjavo informacij o naložbenih priložnostih.
Pogodbenice bodo podpirale vlogo mikro, malih in srednjih podjetij (MSP) kot ključnih omogočevalcev vključujoče gospodarske rasti in trajnostnega razvoja. V ta namen bodo sodelovale pri omogočanju učinkovitega vključevanja MSP iz EU in držav AKP v dobavne in vrednostne verige.
Pogodbenice bodo okrepile sodelovanje pri spodbujanju finančne vključenosti in dostopa do financiranja z uporabo širokega spektra finančnih storitev ter inovativnih finančnih instrumentov in mehanizmov, vključno s podpiranjem razvoja varnih, dobro nadzorovanih in odprtih finančnih sistemov za povečanje posojil v zasebnem sektorju.
Pogodbenice bodo potrdile, da so ustrezna infrastruktura – vključno s prometno, energetsko in vodno ter infrastrukturo za digitalno povezljivost – ter raziskave in inovacije ključni dejavniki, ki omogočajo trajnostno gospodarsko rast. Poleg tega bodo izboljšale sodelovanje na področju tehničnega ter poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter jih učinkoviteje povezale s potrebami lokalnega trga dela in potrebami po znanju in spretnostih.
Pogodbenice bodo ponovno potrdile, da morajo dejavnosti zasebnega sektorja in naložbene dejavnosti spoštovati in spodbujati temeljne delovne standarde. Ponovno bodo potrdile načelo svobode združevanja in svojo zavezo, da bodo spodbujale in učinkovito izvajale mednarodno priznane delovne in socialne standarde, ki so bili dogovorjeni v okviru Mednarodne organizacije dela in drugih ustreznih forumov. Poleg tega se bodo zavezale ustvarjanju več in boljših delovnih mest, ki bodo prispevala h krepitvi gospodarske in družbene moči mladih ter najrevnejših in najranljivejših, zlasti žensk in deklet.
Pogodbenice bodo zagotovile uporabo in upoštevanje načel družbene odgovornosti podjetij in odgovornega poslovnega ravnanja, vključno s fiskalno in okoljsko odgovornostjo, preglednostjo in prevzemanjem odgovornosti, v skladu z mednarodno priznanimi smernicami in načeli.
Trgovinsko sodelovanje
Pogodbenice bodo potrdile pomen trgovine in naložb za splošne odnose med državami AKP in EU ter razvoj gospodarstev držav AKP. Soglašale bodo, da bodo spodbujale trgovino in naložbe med pogodbenicami, kar bo izboljšalo njihovo vključevanje v svetovno gospodarstvo.
Pogodbenice se bodo ponovno zavezale spoštovanju svojih obveznosti v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) in spodbujanju uresničevanja ciljev STO.
Pogodbenice bodo sprejele vse potrebne ukrepe, da bodo lahko izkoristile prednosti stabilnega in predvidljivega okvira, ki ga določajo sporazumi o gospodarskem partnerstvu (SGP) – vključno z možnostjo razširitve in poglobitve sporazumov, kadar bo to potrebno, v skladu s klavzulami o pregledu in ob soglasju zadevnih pogodbenic – ter drugi preferencialni trgovinski režimi.
Pogodbenice bodo ponovno potrdile, da so spoštovanje človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države, neširjenje orožja za množično uničenje ter dobro upravljanje bistveni in temeljni elementi sporazumov o gospodarskem partnerstvu.
Pogodbenice bodo soglašale, da bodo spodbujale sodelovanje civilne družbe in zasebnega sektorja, zlasti MSP, v dialogih o trgovini in z njo povezanih zadevah ter pri izvajanju sporazumov o gospodarskem partnerstvu.
Pogodbenice bodo soglašale, da bodo sodelovale v dialogu na ustreznih ravneh (na ravni vseh držav AKP ter regionalni in državni ravni) in da bodo sodelovale v mednarodnih forumih o trgovinskih zadevah. Dogovorile se bodo o ustreznem institucionalnem okviru za tovrsten dialog.
Pogodbenice bodo ponovno potrdile svojo zavezo, da bodo trajnostni razvoj, vključno z njegovo socialno in okoljsko razsežnostjo, vključile v vse medsebojne trgovinske odnose ter da bodo okrepile sodelovanje in dialog na teh področjih.
Pogodbenice bodo ponovno potrdile svoje zaveze v okviru mednarodnih instrumentov na področju trgovine s storitvami ter okrepile dialog in sodelovanje na ustreznih ravneh na tem področju. Po potrebi bodo ponovno poudarile tudi svoje zaveze na posebnih področjih, kot sta pomorski promet ter informacijske in komunikacijske tehnologije.
Pogodbenice bodo prav tako ponovno potrdile svoje zaveze v okviru mednarodnih sporazumov in drugih instrumentov na področjih, povezanih s trgovino, kot so pravice intelektualne lastnine, odprava netarifnih ovir, učinkovite in preudarne politike konkurence, vključno s preglednostjo pri javnih subvencijah, olajšanje carinskih postopkov in trgovine, regulativno usklajevanje, standardizacija in certificiranje ter sanitarni in fitosanitarni ukrepi, ter okrepile sodelovanje in dialog na ustreznih ravneh na teh področjih.
Naslov III Okolje in podnebne spremembe
V Sporazumu bo potrjeno, da degradacija okolja in podnebne spremembe resno ogrožajo doseganje trajnostnega razvoja, zaradi česar so ogroženi (kakovostno) življenje sedanjih in prihodnjih generacij, mir in stabilnost ter gospodarska rast.
Pogodbenice se bodo zavezale sodelovanju za pospeševanje napredka pri doseganju zadevnih ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Zavezale se bodo krepitvi sodelovanja in sklepanju učinkovitih zavezništev na mednarodnih prizoriščih pri zadevnih vprašanjih, zlasti na področju podnebnih sprememb, trajnostne energije, upravljanja oceanov in biotske raznovrstnosti. Poleg tega bodo soglašale, da bodo cilje na področjih okoljske trajnosti in podnebnih sprememb vključile v vse politike, načrte in naložbe ter da bodo okrepile sodelovanje z lokalnimi vladami, organizacijami civilne družbe in zasebnim sektorjem.
Pogodbenice bodo potrdile, da so ambiciozni ukrepi za blažitev in prilagajanje, vključno z zmanjševanjem tveganja nesreč, bistveni za obvladovanje in zmanjšanje negativnih posledic podnebnih sprememb. V ta namen bodo soglašale, da bodo sprejele ambiciozne, merljive in poštene zaveze v zvezi z blažitvijo, ob upoštevanju različnih nacionalnih okoliščin in spreminjajočih se gospodarskih razmer in zmogljivosti. Prav tako bodo soglašale, da bodo načrte prilagajanja vključevale v nacionalne procese in si izmenjevale izkušnje, da bi dosegle trajnostni razvoj, odporen na podnebne spremembe.
Pogodbenice bodo podpirale ohranjanje ter trajnostno rabo naravnih virov in gospodarjenje z njimi, vključno z zemljo in vodo, spodbujanje pristopov krožnega gospodarstva ter praks trajnostne porabe in proizvodnje ter ohranjanje in trajnostno upravljanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov, vključno z gozdovi ter bojem proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter lesom. Da bi zagotovile zdrave in produktivne oceane, bodo spodbujale varstvo in obnovo morskih ekosistemov ter ohranjanje in trajnostno upravljanje oceanskih virov ter trajnostno ribištvo.
Pogodbenice bodo pri krepitvi sodelovanja upoštevale naslednje:
·ranljivost majhnih otoških držav v razvoju, zlasti nevarnosti podnebnih sprememb;
·izpostavljenost držav vse hujšim sušam, pomanjkanju vode, degradaciji tal in težavam zaradi dezertifikacije;
·povezave med strategijami in aktivnostmi za zmanjševanje tveganja nesreč in prilagajanje podnebnim spremembam ter njihovo tesno povezavo z odpornostjo, blažitvijo podnebnih sprememb, ekosistemskimi storitvami in prehransko varnostjo ter povezavo z razselitvami, migracijami in varnostjo.
Naslov IV Mir, varnost in pravica
V Sporazumu bo potrjeno, da je spodbujanje miru, stabilnosti in varnosti, vključno s človekovo varnostjo in odpornostjo, ključni dejavnik, ki omogoča trajnostni razvoj in blaginjo. Ponovno bo poudarjeno, da brez miru in varnosti ni mogoče doseči trajnostnega razvoja, brez vključujočega razvoja pa ni mogoče doseči trajnega miru in varnosti.
Pogodbenice bodo uporabljale celovit pristop h konfliktom in krizam, vključno s preprečevanjem, reševanjem in prizadevanji za spravo, pri čemer bodo obravnavale tudi vprašanja civilne in vojaške zmogljivosti ter njunega medsebojnega vpliva. Tesno bodo sodelovale s celinskimi in regionalnimi organizacijami ter Združenimi narodi. Spodbujale bodo vključujoče in participativne mehanizme in strukture za dialog in doseganje soglasij, ki bodo vključevali lokalne skupnosti in organizacije civilne družbe.
Pogodbenice bodo sodelovale, da bi izboljšale gospodarjenje z naravnimi viri, vključno z ekstraktivno industrijo, ter s tem zagotovile koristi za celotno družbo in preprečile, da bi nezakonito izkoriščanje teh virov in trgovina z njimi prispevala k povzročanju in podpiranju konfliktov.
Pogodbenice se bodo zavezale krepitvi skupnih ukrepov za preprečevanje mednarodnega terorizma in nasilnega ekstremizma ter boj proti njima, ob doslednem spoštovanju pravne države, mednarodnega prava, prava o človekovih pravicah, begunske zakonodaje in mednarodnega humanitarnega prava.
Pogodbenice bodo okrepile svojo odločenost, da se bodo borile proti vsem oblikam organiziranega kriminala in nedovoljene trgovine, vključno s trgovino z ljudmi, drogami in nevarnimi snovmi.
Pogodbenice se bodo zavezale sodelovanju pri preprečevanju uporabe njihovih finančnih sistemov za pranje premoženjske koristi, pridobljene s kriminalnimi dejavnostmi (vključno z nedovoljeno trgovino in korupcijo), in financiranje terorizma.
Pogodbenice se bodo zavezale ukrepanju proti nekaznovanju na vseh ravneh, zlasti za najhujša kazniva dejanja mednarodnih razsežnosti. V ta namen bodo ponovno potrdile svojo odločenost, da bodo sprejele ukrepe za izvajanje Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in, če bo to primerno, z njim povezanih instrumentov, pri čemer bodo upoštevale komplementarnost vlog nacionalnih kazenskih organov in Mednarodnega kazenskega sodišča pri zagotavljanju pravice in sprave.
Pogodbenice bodo ponovno potrdile svojo zavezanost preprečevanju širjenja orožja za množično uničenje in njihovih nosilcev ob doslednem upoštevanju obstoječih obveznosti iz mednarodnih pogodb in sporazumov o razoroževanju in neširjenju orožja ter drugih ustreznih mednarodnih obveznosti. Pogodbenice se bodo strinjale, da je to bistveni element Sporazuma.
Pogodbenice bodo okrepile boj proti nedovoljeni proizvodnji, prenosu, kroženju, čezmernemu kopičenju in nenadzorovanemu širjenju protipehotnih kopenskih min in drugih eksplozivnih ostankov vojn ter osebnega in lahkega orožja. Poleg tega bodo pogodbenice potrdile pomen nacionalnih sistemov za nadzor nad prenosom orožja v skladu s sporazumi o mednarodnih standardih.
Pogodbenice se bodo zavezale zaščiti kritičnih infrastruktur, zmanjševanju kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih tveganj, ki so posledica naravnih dejavnikov, nesreč in kriminalnih dejavnosti, ter krepitvi varnosti civilnega letalstva in pomorske varnosti, med drugim z bojem proti piratstvu in oboroženim ropom na morju.
Pogodbenice se bodo zavezale krepitvi sodelovanja za spodbujanje kibernetske varnosti, preprečevanje visokotehnološke, kibernetske in elektronske kriminalitete ter boj proti njej in izboljšanje varnosti omrežij z izmenjavo informacij in praktičnih izkušenj v skladu z njihovimi zakonodajami in mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic.
Pogodbenice bodo soglašale, da bodo sodelovale pri zagotavljanju visoke ravni varstva osebnih podatkov v skladu z ustreznimi mednarodnimi instrumenti in standardi, med drugim z izmenjavo informacij ter strokovnega znanja in izkušenj.
Naslov V Migracije in mobilnost
V Sporazumu bo potrjeno, da lahko migracije in mobilnost ob ustreznem upravljanju pozitivno vplivajo na trajnostni razvoj. Poleg tega bo potrjen vse večji pomen migracij jug-jug ter okoljskih migracij in mobilnosti ter tudi prisilnih razselitev.
V Sporazumu bodo pogodbenice okrepile svojo zavezo, da bodo okrepile sodelovanje, da bi čim bolj povečale koristi, ki jih dobro upravljane migracije in mobilnost – na primer z nakazili migrantov, povečanjem naložb in prenosom znanja, tehnologije in spretnosti ter proizvodne zmogljivosti – lahko prinesejo migrantom, njihovim družinam ter družbam v izvornih in namembnih državah, in čim bolj zmanjšale njihove negativne vplive na razvoj, kot so beg možganov in drugi socialni stroški. Sprejmejo se lahko dodatni ukrepi, ki bodo omogočili, da bodo člani diaspore in organizacije migrantov lahko aktivno prispevali k razvoju v svoji izvorni državi.
V Sporazumu bo ponovno potrjena zaveza pogodbenic, da bodo pošteno obravnavale državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na njihovih ozemljih, sprejele učinkovite integracijske politike, katerih cilj bo, da se tem osebam priznajo pravice in dolžnosti, primerljive s tistimi, ki jih imajo njihovi državljani, in pripravile ukrepe proti vsem oblikam diskriminacije.
V Sporazumu bodo pogodbenice okrepile svojo zavezo, da bodo sodelovale pri preprečevanju nedovoljenih migracij in boju proti njim, pri čemer bodo potrdile, da nedovoljene migracije negativno vplivajo na izvorne, tranzitne in namembne države ter povečujejo tveganje, da se migranti soočijo s kršenjem človekovih pravic ter postanejo žrtve trgovine z ljudmi in zlorab.
V Sporazumu bo ponovno potrjena pravna obveznost vsake pogodbenice, da brezpogojno ponovno sprejme svoje državljane, ki se nezakonito zadržujejo na ozemlju druge pogodbenice, ter zagotovi nemoteno in učinkovito izvajanje te obveznosti. V ta namen bo Sporazum vseboval konkretne določbe o tem, kako to obveznost izvajati v praksi.
V Sporazum bo vključena tudi zaveza pogodbenic, da bodo zagotovile spoštovanje pravic in dostojanstva posameznikov v katerem koli postopku, sproženem za vrnitev priseljencev brez urejenega statusa v njihove izvorne države. Pogodbenice bodo soglašale, da bodo okrepile sodelovanje za lažjo trajno reintegracijo migrantov brez urejenega statusa v skladu z načeli partnerstva in skupne odgovornosti.
V Sporazum bo vključena odločenost pogodbenic, da okrepijo svoja prizadevanja pri preprečevanju trgovine z ljudmi in tihotapljenja migrantov ter boju proti njima, spodbujanju in podpiranju integriranega upravljanja meja ter skupnih finančnih preiskavah ter da okrepijo sodelovanje na področju kazenskega pregona.
V Sporazum bo vključena zaveza pogodbenic, da bodo okrepile zaščito beguncev in drugih razseljenih oseb ne glede na njihov status v skladu z mednarodnim pravom, podpirale njihovo vključevanje v državah gostiteljicah in okrepile zmogljivosti držav prvega azila ter tranzitnih in namembnih držav. Posebna pozornost bo namenjena migrantom v ranljivem položaju in njihovim posebnim potrebam.
V Sporazumu bo potrjeno, da se pogodbenice zavedajo pomena sprejema celovitega, skladnega in uravnoteženega pristopa na teh številnih in med seboj povezanih prednostnih področjih ob doslednem spoštovanju humanitarnih obveznosti in obveznosti na področju človekovih pravic. Pogodbenice si bodo prizadevale za to, da bi čim bolj povečale koristi migracij in mobilnosti ter zagotovile uporabo potrebnih vzvodov, tako da bodo uporabile vse ustrezne politike, instrumente in orodja za zagotovitev vzajemne zavezanosti in koristi pogodbenic.
Naslov VI Človekov razvoj in dostojanstvo
V Sporazumu bodo pogodbenice ponovno potrdile svojo zavezo, da si bodo skupaj prizadevale za izkoreninjenje vseh oblik revščine, odpravo neenakosti in spodbujanje socialne kohezije, pri čemer bodo posebno pozornost namenjale najbolj ranljivim in prikrajšanim ljudem, da bi zagotovile, da bodo lahko vsi ljudje dostojno razvili svoje zmožnosti v zdravem okolju ter da nihče ne bo zapostavljen.
V ta namen bodo pogodbenice okrepile prizadevanja za pospeševanje napredka pri doseganju zadevnih ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Posebna pozornost bo namenjena tistim, ki najbolj potrebujejo pomoč, zlasti najmanj razvitim državam, državam, prizadetim zaradi konfliktov, in nestabilnim državam.
Pogodbenice se bodo ob zavedanju, da lahko demografska rast in demografske spremembe znatno vplivajo na razvojne dosežke in gospodarski razvoj, zavezale sodelovanju, da bi zmanjšale izzive, povezane z rastjo prebivalstva, in izkoristile koristi demografske dividende.
Enakopraven dostop do socialnih storitev
Sporazum bo spodbujal vključujoč in enakopraven dostop do kakovostnega izobraževanja na vseh ravneh, vključno s tehničnim ter poklicnim in strokovnim usposabljanjem, da bi lahko vsi pridobili znanje in spretnosti, ki jih potrebujejo za dostojno življenje in prispevanje k blaginji svojih skupnosti.
V Sporazumu bo predviden pristop „zdravje v vseh politikah“, odprava neenakosti pri dostopu do zdravstvenega varstva in uvedba splošnega zdravstvenega zavarovanja v vseh državah, vzpostavitev močnih in učinkovitih zdravstvenih sistemov ter sodelovanje pri vprašanjih skupnega interesa, zlasti pri preprečevanju in obravnavi nalezljivih in nenalezljivih bolezni.
Sporazum bo spodbujal boljši dostop do čiste vode za vse, med drugim s trajnostnimi in integriranimi sistemi upravljanja voda, ter cenovno sprejemljivo in ustrezno nastanitev za vse s ciljno usmerjenimi stanovanjskimi programi ter izboljšanimi urbanističnimi načrti.
Socialna zaščita
V Sporazumu bo potrjeno, da politike socialne zaščite lahko preoblikujejo družbo s spodbujanjem enakosti, socialnega vključevanja in vključujoče gospodarske rasti.
V ta namen se bodo pogodbenice zavezale oblikovanju politik zaposlovanja, usmerjenih k zagotavljanju dostojnega dela za vse, uporabi prerazporeditvenih javnih politik ter sprejemu vključujočih nacionalnih politik in programov socialne zaščite, vključno z minimalnimi ravnmi socialne zaščite, da bi zagotovile široko in pravično porazdelitev sadov rasti ter izkoreninjenje revščine do leta 2030.
Enakost spolov
V Sporazumu bo ponovno potrjeno, da je enakost med ženskami in moškimi ter dekleti in fanti ključnega pomena za trajnostni razvoj, saj ima multiplikacijski učinek pri izkoreninjanju revščine, doseganju trajnostne rasti prebivalstva, povečanju blaginje in spodbujanju razvoja demokratičnih družb, ki temeljijo na človekovih pravicah, socialni pravičnosti in trajnosti.
Pogodbenice bodo spodbujale varstvo in uresničevanje pravic žensk in deklet ter krepitev njihove moči, vključno pri vprašanjih, povezanih z zdravo spolnostjo in reproduktivnim zdravjem, ter sodelovale pri odpravljanju vseh oblik diskriminacije na podlagi spola ter spolnega nasilja in nasilja zaradi spola.
Pogodbenice bodo zagotovile, da bo vidik spola sistematično vključen v vse politike kot ključni dejavnik, ki prispeva k uspešnemu uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.
Odpornost
Sporazum bo vseboval določbe za krepitev odpornosti, zlasti ranljivega prebivalstva, ob soočanju z okoljskimi in gospodarskimi pretresi, naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroča človek, konflikti in globalnimi nevarnostmi za zdravje, vključno s protimikrobno odpornostjo. Pogodbenice bodo v svoje ukrepe sistematično vključevale ocene tveganja in odpornost, da bi se posamezniki, skupnosti, institucije in države lahko bolje pripravili na izjemne situacije in pretrese, jih prestali, se jim prilagodili in si od njih hitreje opomogli, ne da bi bile ogrožene dolgoročne možnosti razvoja.
Kultura in medsebojno razumevanje
V Sporazum bo vključena zaveza pogodbenic, da bodo spodbujale medkulturni dialog in kulturno sodelovanje, pri katerem bodo ustrezno spoštovale medsebojne razlike in hkrati priznavale univerzalne vrednote, da bi povečale razumevanje med svojimi prebivalci ter poznavanje svojih zadevnih kultur in preprečile nasilno radikalizacijo.
DEL 3 MEDNARODNO SODELOVANJE
V Sporazumu bodo pogodbenice potrdile, da so zavezane svetovnemu redu, ki temelji na mednarodnem pravu in katerega ključno načelo je multilateralizem, v osrčju katerega so Združeni narodi, da bi zagotovile mir in pravico, blaginjo, trajnostni razvoj ter trajno zaščito skupnih globalnih dobrin.
Ta zaveza se bo odražala v odločenosti pogodbenic, da reformirajo in okrepijo multilateralne institucije, da bi povečale njihovo učinkovitost, odgovornost in reprezentativnost. Namen zaveze bo tudi spodbujati in podpirati pravno državo in pravico na mednarodni ravni ter zagotoviti, da bodo vse pogodbenice sprejele potrebne ukrepe za ratifikacijo in izvajanje ključnih mednarodnih pogodb in konvencij ter njihov prenos v domačo zakonodajo.
V Sporazumu bo znatno okrepljena zaveza pogodbenic, da bodo združile moči na področjih, na katerih bi partnerstvo lahko zagotovilo znatno dodano vrednost pri uresničevanju globalnih ukrepov. Pogodbenice bodo soglašale, da bodo tako na politični kot operativni ravni redno določale skupna stališča o različnih strateških temah, da bi olajšale pravočasno in usklajeno ukrepanje, vključno z glasovanjem, v okviru ustreznih mednarodnih forumov in pobud. Natančneje, organizirale bodo ministrska srečanja in soglašale z uporabo ali vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov usklajevanja, da bodo lahko kar najbolje sodelovale v okviru Združenih narodov, Svetovne trgovinske organizacije in, kadar bo to mogoče, v okviru drugih mednarodnih institucij.
V Sporazumu bo določeno, da si lahko pogodbenice aktivno prizadevajo za tesnejše sodelovanje in sklepanje strateških zavezništev s tretjimi državami in/ali združenji, ki imajo enake vrednote in interese, da bi okrepile svoj diplomatski vpliv na mednarodnih prizoriščih.
3.DOGOVOR MED EU IN AFRIKO
Del 1 PODLAGA ZA SODELOVANJE
V Sporazumu bo določeno, da partnerstvo med EU in Afriko zajema splošne cilje, načela in zaveze iz splošnega dela tega sporazuma ter posebne cilje in zaveze, opredeljene v tem protokolu.
Sporazum bo poglobil obstoječe odnose med Evropsko unijo in Afriko ter vzpostavil vzajemno koristno politično partnerstvo, ki bo omogočilo uresničevanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in ključnih interesov posamezne pogodbenice.
Natančneje, pogodbenice bodo sprejele konkretne ukrepe za:
·oblikovanje miroljubnih in odpornih družb ter reševanje izzivov, povezanih z demografsko dinamiko in dinamiko mobilnosti, da bi izpolnili upravičena pričakovanja sedanjih ter prihodnjih evropskih in afriških generacij;
·boj proti podnebnim spremembam ter zagotovitev pravičnega dostopa do naravnih virov in trajnostnega gospodarjenja z njimi, da bi izkoristili še neizkoriščene gospodarske priložnosti, ohranili biotsko raznovrstnost in preprečili vsakršno nedovoljeno uporabo, vključno z uporabo za podpiranje konfliktov;
·zagotovitev enakosti spolov, podpiranje prizadevanj mladih ter boj proti vsem oblikam diskriminacije in marginalizacije, ki lahko vodita do nasilnega ekstremizma;
·spodbujanje javnih in zasebnih naložb ter ustvarjanje dostojnih delovnih mest za vse;
·boj proti neenakosti ter spodbujanje socialne zaščite z namenom izkoreninjenja revščine in odprave negativnih posledic dolgotrajnih humanitarnih kriz.
Ta sporazum bo nadomestil in nadgradil skupno strategijo EU-Afrika (JAES). Poleg tega se bo skliceval na ključne dokumente za obe strani, ki so zlasti Afriška agenda do leta 2063, Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije ter Evropsko soglasje o razvoju.
Sporazum bo vseboval zavezo pogodbenic, da bodo izvajale dogovor med EU in Afriko z zaporednimi akcijskimi načrti na nacionalni, regionalni in celinski ravni. Sporazum bo uvedel sistem za spremljanje napredka z dialogom na vseh ravneh, ki bo temeljil na jasnih kazalnikih in merljivih rezultatih, njegov namen pa bo zagotoviti, da bo izvajanje potekalo po načrtih.
V Sporazumu bodo potrjene posebne vezi med najbolj oddaljenimi regijami ter čezmorskimi državami in ozemlji EU ter številnimi afriškimi državami.
V Sporazumu bo določeno, da lahko pogodbenice redno ali po potrebi pregledajo protokol, da bi ga prilagodile spreminjajočim se razmeram.
Del 2 STRATEŠKE PREDNOSTNE NALOGE
Naslov I Mir in varnost
V Sporazumu bodo pogodbenice ponovno potrdile zavezo, da bodo spodbujale mir s poglobljenimi partnerstvi za varnost na nacionalni, regionalni in celinski ravni, da bi dosegli stabilnost in blaginjo v Afriki ter preprečili morebitne negativne učinke prelivanja na Evropo.
V ta namen bodo pogodbenice sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
na področju miru in varnosti:
·za krepitev sodelovanja, usklajevanja in dialoga, od preprečevanja in zgodnjega opozarjanja do vzpostavitve trajnega miru s kriznim upravljanjem in stabilizacijo;
·za reševanje ključnih vzrokov nestabilnosti, vključno z dostopom do zemljišč in naravnih virov, mejnimi spori, prehransko in vodno varnostjo ter prisilnimi razselitvami ljudi;
·za zagotovitev kaznovanja vojnih zločinov in kršitev človekovih pravic, vključno z novačenjem otrok vojakov in nasilja na podlagi spola;
·za zagotovitev popolne operativnosti Afriške strukture za mir in varnost (APSA) z okrepljenimi prizadevanji Afriške unije in članov regionalne gospodarske skupnosti za fiskalno vzdržnost vseh prizadevanj za mir in varnost na celini ter s prilagoditvijo instrumentov EU, tako da bo mogoče z njimi bolje podpreti potrebne operativne dejavnosti in povezane potrebe po gradnji zmogljivosti;
na področju terorizma in organiziranega kriminala:
·za boj proti vsem oblikam terorizma, pri čemer bodo ukrepi namenjeni tistim dejavnikom, ki lahko ustvarijo okolje, ki vodi do radikalizacije in novačenja;
·za boj proti organiziranemu kriminalu in vsem oblikam nedovoljene trgovine (npr. z ljudmi, orožjem, drogami, nevarnimi snovmi, prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter kulturnimi dobrinami);
·za izboljšanje pomorske varnosti, vključno z ukrepi proti piratstvu in oboroženim ropom na morju.
Naslov II Človekove pravice in demokratično upravljanje
V Sporazumu bodo pogodbenice okrepile svojo odločenost, da bodo spodbujale in krepile demokracijo, spodbujale in varovale človekove pravice ter zagotovile odgovorno, pregledno in vključujoče upravljanje, pri katerem bo dovolj prostora za državljane in skupine civilne družbe, ki bodo želeli izraziti svoje želje pri oblikovanju politik.
V ta namen bodo pogodbenice sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
na področju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in demokracije:
·za zagotovitev doslednega izvajanja Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju;
·za dosledno uporabo načela nediskriminacije na podlagi narodnosti, spola, starosti, invalidnosti, vere ali prepričanj ali spolne usmerjenosti, pri čemer bo poudarek na prizadevanjih za razveljavitev diskriminacijskih zakonov;
·za spodbujanje dialoga in sodelovanja pri odpravi smrtne kazni ter boj proti mučenju in grdemu ravnanju v vseh oblikah;
·za zagotovitev verodostojnih, preglednih in vključujočih volitev ob spoštovanju volilnih ciklov in ustavnih določb;
·za podpiranje zakonodajnih, proračunskih in nadzornih pristojnosti izvoljenih nacionalnih parlamentov;
·za spodbujanje pluralističnih družb ter ohranjanje in širjenje prostora za institucije civilne družbe pri zagovorništvu in oblikovanju politike;
na področju pravne države, sodnega varstva in dobrega upravljanja:
·za vzpostavitev vključujočih, odgovornih in preglednih javnih institucij, vključno s širšo uporabo rešitev e-uprave;
·za boj proti korupciji in sprejem zakonodaje za zajezitev nedovoljenih finančnih tokov, goljufij in organiziranega kriminala;
·za sodelovanje pri preprečevanju uporabe finančnih sistemov, institucij ter določenih nefinančnih podjetij in poklicev za pranje premoženjske koristi, pridobljene s kriminalnimi dejavnostmi (vključno z nedovoljeno trgovino in korupcijo), ter financiranje terorizma, in sicer v skladu z mednarodnimi standardi;
·za zagotovitev trajnostnega upravljanja prihodkov iz naravnih virov ter sprejetje reform za zagotovitev poštenih, pravičnih in trajnostnih davčnih politik;
·za spodbujanje dostopa do sodnega varstva in zlasti neodvisnosti sodstva za zagotovitev poštenega in pravočasnega izvajanja sodnega varstva;
·za preprečevanje davčnih goljufij, davčnih utaj in agresivnega davčnega načrtovanja, pri čemer bo posebna pozornost namenjena povečanju davčne preglednosti, izmenjavi informacij in pošteni davčni konkurenci, skladno z ustreznimi mednarodnimi standardi in okviri.
Naslov III Vključujoč trajnostni gospodarski razvoj
Sporazum bo okrepil gospodarske in trgovinske odnose med pogodbenicami, izboljšal makroekonomsko in finančno stabilnost, spodbujal naložbe in poslovne priložnosti – med drugim prek načrta EU za zunanje naložbe (EIP) – ter podpiral prehod na polno in kakovostno zaposlenost, spoštovanje in zaščito temeljnih delovnih standardov ter okoljsko trajnost. Okrepil bo razvoj zasebnega sektorja na vseh področjih, vključno s kmetijstvom, industrijo in storitvami.
Ključni dejavniki za naložbe in razvoj zasebnega sektorja
V Sporazum bodo vključene določbe za reševanje ključnih težav, ki zahtevajo javno intervencijo – poleg strukturnih naložb v infrastrukturo (npr. energetsko, prometno, tehnološko in infrastrukturo za digitalno povezljivost) ter raziskave in inovacije – da bi ustvarili ugodnejše poslovno okolje za večje naložbene tokove in razvoj zasebnega sektorja.
V ta namen bodo pogodbenice sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
·za ustvarjanje ugodnega regulativnega okolja, pri čemer bo posebna pozornost namenjena varstvu zemljiških in lastninskih pravic, preudarnim politikam konkurence ter preglednosti pri javnih subvencijah, intelektualni lastnini in naložbam ter zmanjšanju birokracije z znižanjem stroškov certificiranja, dovoljenj ter dostopa do financiranja;
·za zagotovitev lahko dostopnih in zadostnih informacij za podjetja, zlasti MSP, o tem, kako lahko razširijo svoje poslovanje v Afriko in EU, ter poenostavljenih upravnih postopkov;
·za bolj strateško porabo javnih sredstev, vključno s kombiniranimi instrumenti za privabljanje dodatnih javnih in zasebnih naložb;
·za povečanje domačega dostopa do financiranja, zlasti za MSP, med drugim z reformami finančnega sistema za razvoj uspešno delujočih bančnih in nebančnih sistemov, mehanizmov inovativnega financiranja in mikrokreditnih shem;
·za razvoj in krepitev digitalnih finančnih storitev, vključno s sistemi mobilnega bančništva, med drugim s tesnejšim sodelovanjem pri izvajanju mednarodnih standardov ter zagotavljanjem odprtih trgov, varstva potrošnikov in večjega dostopa do mobilnih storitev;
·za krepitev sistemov tehničnega ter poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki bodo bolj odvisni od povpraševanja ter prilagojeni potrebam in priložnostim na lokalnih in regionalnih trgih dela.
Ključni sektorji za naložbe in razvoj zasebnega sektorja
V Sporazumu bo določeno, da bo poudarek na spodaj navedenih strateških sektorjih, ki bodo predvidoma imeli velik multiplikacijski učinek pri doseganju vključujočega in trajnostnega gospodarskega razvoja ter ustvarjanju delovnih mest.
V ta namen bodo pogodbenice sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
na področju kmetijstva:
·za spodbujanje in razvejitev kmetijske proizvodnje, med drugim z izboljšanjem dostopa do financiranja in trgov ter odpravo spodbud, ki ustvarjajo netrajnostne proizvodne sisteme;
·za krepitev položaja kmetijskih proizvajalcev in izvoznikov v globalnih vrednostnih verigah, med drugim z odpravo tehničnih ovir za trgovino, gradnjo zmogljivosti na področju sanitarnih in fitosanitarnih standardov ter spodbujanjem shem pravične trgovine;
·za zagotovitev registracije in zaščite geografskih označb (GO) za afriške in evropske kmetijske in živilske proizvode ter sprejem ukrepov za podporo lokalnih skupnosti, da bi lahko v celoti izkoristile geografske označbe in izboljšale svoj položaj znotraj globalnih vrednostnih verig;
na področju ribištva in akvakulture:
·za sklepanje in/ali podaljšanje sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu za zagotovitev trajnosti ribolovnih virov in spodbujanje najboljših praks pri upravljanju ribištva;
·za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter podpiranje razvoja trajnostnega upravljanja ribištva;
·za razvoj trajnostne akvakulture s poenostavitvijo postopkov za izdajanje dovoljenj, učinkovitim prostorskim načrtovanjem za čim večjo učinkovitost in trajnost ter zagotavljanjem bolj enakih konkurenčnih pogojev za nacionalne in tuje vlagatelje;
na področju trajnostne energije:
·za prispevanje k zagotovitvi splošnega dostopa do energije in učinkovite rabe energije za vse gospodarske akterje, med drugim s povečanjem naložb v proizvodnjo, prenos, distribucijo in učinkovito rabo energije ter spodbujanjem odprtih, preglednih in delujočih trgov energije, ki bodo spodbujali naložbe, vzajemno koristen prenos tehnologije, raziskave in inovacije;
·za vzpostavitev in okrepitev učinkovitih energetskih povezav v Afriki ter med Evropo in Afriko za zagotovitev zanesljive in cenovno sprejemljive oskrbe z energijo ter uresničevanje ciljev evropske energetske unije;
·za povečanje javnega in zasebnega financiranja prizadevanj za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, pri čemer bo posebna pozornost namenjena uspešnemu izvajanju ustreznih nacionalnih in regionalnih energetskih pobud, vključno z afriško pobudo za obnovljive vire energije (AREI);
na področju zelenega gospodarstva:
·za spodbujanje prehoda na nizkoogljično, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo, med drugim s podpiranjem pristopov za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov in okolju prijazno ravnanje z odpadki;
·za izboljšanje poznavanja možnosti politike in najboljših praks za izboljšanje učinkovite rabe virov v celotnem življenjskem ciklu naravnih virov in proizvodov ter z njimi povezanih zmogljivosti;
na področju ekstraktivnih proizvodov:
·za zagotavljanje pravičnega, trajnostnega in neoviranega dostopa do ekstraktivnega sektorja, vključno z globokomorskim rudarjenjem, za vse gospodarske akterje, ob doslednem spoštovanju suverenosti posamezne države nad njenimi naravnimi viri in spodbujanju trajnostnega upravljanja;
·za večjo preglednost in odgovornost pri upravljanju ekstraktivne industrije, med drugim s spodbujanjem pobude za preglednost v ekstraktivni industriji in izvajanjem drugih ustreznih pobud za odgovorno pridobivanje mineralov z območij, prizadetih zaradi konfliktov;
·za krepitev družbene odgovornosti podjetij in odgovornega poslovnega ravnanja v celotni vrednostni verigi, med drugim z oblikovanjem in/ali doslednim izvajanjem ustrezne zakonodaje, ob upoštevanju mednarodnih standardov;
na področju prometa in infrastrukture:
·za posodobitev kopenskega prometa v Afriki za zagotovitev lažjega pretoka blaga in ljudi, kar bo povečalo preglednost in konkurenco pri načrtovanju in izgradnji infrastrukture;
·za zagotovitev konkurenčne ponudbe storitev pomorskega prevoza, vključno z neomejenim dostopom do pristanišč;
·za krepitev odnosov v letalskem sektorju z namenom povečanja naložbenih priložnosti, razširitve in poglobitve regulativnega sodelovanja ter izboljšanja varnosti in zaščite;
·za zagotovitev cenovno sprejemljive, vključujoče in zanesljive digitalne povezljivosti, podprte z ugodnim regulativnim okoljem, ter spodbujanje uporabe evropskega globalnega satelitskega navigacijskega sistema (Galileo) in satelitskega sistema za povečevanje (EGNOS), s poudarkom na vprašanjih skupnega interesa;
na področju tehnologij in inovacij:
·za razvoj in krepitev digitalnega gospodarstva, elektronskih komunikacij, storitev zaupanja in varstva osebnih podatkov, e-trgovanja in e-uprave, s čimer se bodo zagotovili razvoj in uporaba mednarodnih standardov, odprti podatki in trgi, varstvo potrošnikov in boljši dostop do digitalnih storitev;
·za zagotovitev dostopa do digitalnih tehnologij in storitev za vse gospodarske akterje in državljane, med drugim z vzpostavitvijo ugodnega političnega in regulativnega okvira, da bi omogočili digitalno podjetništvo in čezmejne naložbe ter spodbujali digitalne spretnosti in znanja ter računalniško pismenost;
·za spodbujanje raziskav in razvojnih dejavnosti, ki so namenjene spodbujanju znanstvenega napredka in prenosa tehnologije ter strokovnega znanja in izkušenj;
·za podpiranje inovacij, prilagojenih lokalnim potrebam, povečanja raznovrstnosti gospodarstva in prehoda na gospodarstva, ki bodo bolj temeljila na znanju.
Trgovinsko sodelovanje
Cilj Sporazuma bo spodbujati trgovino in naložbene priložnosti med pogodbenicami, da bi dosegli vključujoč in trajnostni razvoj.
V ta namen bodo pogodbenice sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
·za zagotovitev okvirnih pogojev in ustreznih notranjih politik, ki bodo omogočali večje trgovinske tokove, ki bodo prispevali k vključujoči rasti in trajnostnemu razvoju, med drugim s krepitvijo proizvodnih zmogljivosti in podjetništva ter povečanjem naložb v sektorje z dodano vrednostjo in delovno intenzivne sektorje ter vključevanjem v globalne in regionalne vrednostne verige;
·za krepitev mehanizmov, postopkov in institucij, da bi povečali zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje trgovinskih politik ter zagotovili, da bi zasebni sektor lahko izkoristil te politike in večje priložnosti;
·za nadgraditev, spodbujanje in podpiranje procesov regionalnega povezovanja, vključno z olajševanjem trgovine in regulativnim usklajevanjem, da bi državam pomagali bolje izkoristiti trgovanje s sosednjimi državami ter prispevali k spodbujanju stabilnosti, kohezije in blaginje v regiji;
·za podpiranje priprav na celinsko območje proste trgovine v Afriki.
Naslov IV Človekov razvoj in dostojanstvo
V Sporazumu bodo pogodbenice ponovno potrdile svojo odločenost, da izkoreninijo vse oblike revščine do leta 2030, učinkovito odpravijo neenakost in zagotovijo enakost spolov ter ustvarijo pogoje za učinkovito udeležbo ljudi v demokratičnem življenju in aktiven prispevek k trajnostni gospodarski rasti.
V ta namen bodo pogodbenice sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
na področju izobraževanja:
·za zagotovitev, da bodo vsa dekleta in fantje imeli dostop do kakovostnega razvoja v zgodnjem otroštvu, oskrbe ter predprimarne vzgoje in izobraževanja, ter izpolnitev cilja, da bodo vsa dekleta in fantje zaključili brezplačno, enakopravno in kakovostno primarno in sekundarno izobraževanje, s krepitvijo nacionalnih izobraževalnih sistemov na vseh ravneh;
·za povečanje vključevanja v terciarno izobraževanje in njegove kakovosti ter zagotovitev formiranja kritične mase usposobljenih delavcev inovatorjev in izobraženih mladih, vključno z razvijanjem digitalnih spretnosti in znanj ter računalniške pismenosti in uporabo digitalnih tehnologij;
·za spodbujanje priložnosti za sodelovanje pri skupnih raziskavah na področju znanosti, tehnologije in raziskav za doseganje vzajemno koristne znanstvene odličnosti;
na področju zdravja:
·za zagotovitev splošnega zdravstvenega zavarovanja in enakopravnega dostopa do zdravstvenih storitev z okrepljenimi nacionalnimi zdravstvenimi sistemi na vseh ravneh;
·za zagotovitev spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic, vključno s splošnim dostopom do kakovostnega in cenovno sprejemljivega celovitega zdravstvenega varstva, izobraževanja, informacij in storitev, povezanih s spolnim in reproduktivnim zdravjem;
·za podpiranje dostopa do zdravil in cepiv, da bi poskušali doseči cilj varnih, cenovno sprejemljivih ter osnovnih zdravil in cepiv za vse;
·za krepitev zmogljivosti afriških držav za zgodnje opozarjanje, zmanjševanje tveganja in upravljanje nacionalnih in globalnih tveganj za zdravje, med drugim tudi na področju zdravja živali in rastlin;
·za spodbujanje ukrepov za zmanjšanje neprenosljivih bolezni in z njimi povezanih dejavnikov tveganja ter s tem preprečevanje bolezni, ki jih je mogoče preprečiti, in z njimi povezanega družbenega bremena, pri čemer bo posebna pozornost namenjena otrokom in ranljivim skupinam;
·za spodbujanje izmenjave znanja, izkušenj in najboljših praks med državami;
·za sprejem ukrepov za izvajanje globalnih pogodb na področju zdravja;
na področju socialne zaščite:
·za sprejem politik, ki bodo prispevale k doseganju in vzdrževanju rasti dohodkov 40 % prebivalstva z najnižjimi dohodki, ki bo hitrejša od nacionalnega povprečja;
·za razširitev socialne zaščite z osnovno dohodkovno varnostjo ter ustreznimi programi socialne zaščite, odpornimi proti pretresom;
·za oblikovanje bolj vključujočih in dobro delujočih trgov dela ter politik zaposlovanja, usmerjenih k zagotavljanju dostojnega dela za vse, vključno z omogočanjem lažjega prehoda iz neuradnega v uradno gospodarstvo;
na področju enakosti spolov:
·za zagotovitev, da bodo vsi podpisali, ratificirali in v celoti izvajali Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njene dodatne protokole o pravicah žensk;
·za zagotovitev telesne in duševne celovitosti deklet in žensk z odpravo vseh oblik nasilja na podlagi spola, vključno s pohabljanjem in obrezovanjem ženskih spolovil ter drugimi škodljivimi tradicionalnimi praksami, ter izkoreninjenjem porok otrok in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez;
·za zagotovitev spoštovanja in spodbujanja socialnih pravic deklet in žensk, zlasti na področju izobraževanja in zdravja, ob priznavanju ključne vloge žensk pri uresničevanju demografske dividende;
·za krepitev glasu deklet in žensk ter njihove udeležbe v političnem življenju ter mirovnih procesih in mirovnih posredovanjih;
·za krepitev ekonomskih pravic žensk, tako da se jim omogoči lažji dostop do finančnih storitev, nadzor in raba zemljišč ter drugih proizvodnih sredstev in zagotovi pomoč podjetnicam;
v povezavi z mladimi:
·za okrepitev pomoči mladim pri pridobivanju spretnosti in znanj, ki jih bodo potrebovali na trgu dela, z izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem in dostopom do digitalnih tehnologij;
·za spodbujanje ustvarjanja trajnostnih delovnih mest z dostojnimi delovnimi pogoji in boj proti pojavu nasilne radikalizacije;
·za spodbujanje krepitve moči mladih in odgovornega državljanstva z omogočanjem aktivne udeležbe mladih na vseh ravneh družbe ter spodbujanje pobud za medkulturni dialog med mladinskimi organizacijami;
na področju prehranske varnosti:
·za zagotovitev, da bodo vsi imeli dostop do zadostnih količin cenovno sprejemljive, varne in hranilne hrane, da bi tako izkoreninili lakoto in druge oblike kriz v sektorju živil;
·za izboljšanje usklajevanja razvojnih in humanitarnih ukrepov, da bi lahko bolje predvideli krize v sektorju živil, se nanje pripravili in jih preprečili, zagotovili pravočasne ukrepe za lokalno dostopnost hrane in odpravili temeljne vzroke pretirane nestanovitnosti cen;
·za zmanjšanje izpostavljenosti najranljivejšega prebivalstva s krepitvijo mrež socialne varnosti;
·za zagotovitev, da se bodo izvajale zaveze o boju proti vsem oblikam podhranjenosti in da bo posebna pozornost namenjena podhranjenemu prebivalstvu na območjih, kjer je institucionalna zmogljivost šibka in kjer imajo pogoste nesreče ali konflikti uničujoče posledice za najranljivejše skupine, na primer v nestabilnih državah;
·za preprečevanje naraščanja nenalezljivih bolezni s podpiranjem zdravega prehranjevanja in življenjskega sloga;
na področju vodne varnosti:
·za zagotovitev dostopa do zadostnih količin varne pitne vode po sprejemljivi ceni, da bi izpolnili osnovne potrebe, vključno s sanitarno-higienskimi razmerami, ter varovali zdravje in dobro počutje;
·za zagotovitev učinkovite oskrbe z vodo za socialno-ekonomski razvoj in dejavnosti ter ohranjanje in zaščito ekosistemov v sistemih za razdeljevanje vode in upravljanja voda;
·za spodbujanje sodelovanja pri čezmejnem upravljanju voda, da bi dosegli trajnost sladke vode, obvladali negotovosti zaradi nevarnosti, povezanih z vodo (npr. poplav, suš in onesnaževanja), ter preprečili tveganja za konflikte;
na področju kulturnega sodelovanja:
·za krepitev kulturne in kreativne industrije;
·za spodbujanje kulturnih izmenjav in izvajanje skupnih pobud na različnih kulturnih področjih;
·za spodbujanje izboljšanja materialne in nematerialne kulturne dediščine ter raznolikosti kulturnega izražanja.
Naslov V Mobilnost in migracije
V Sporazumu, ki temelji na obstoječih pobudah (npr. evropska agenda o migracijah, partnerski okvir, procesa iz Rabata in Kartuma, vrh v Valeti), bo potrjeno, da se afriški in evropski interesi na področju migracij prepletajo ter da migracije in mobilnost, ki so ustrezno vodene, med drugim z učinkovitimi mehanizmi za vračanje in ponovni sprejem migrantov brez urejenega statusa, prispevajo h gospodarski rasti ter pretoku znanj in kompetenc.
V ta namen bodo pogodbenice sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
na področju zakonitih migracij:
·za povečanje kroženja možganov z izboljšanimi programi za mobilnost študentov, raziskovalcev in strokovnjakov;
·za olajšanje kratkih obiskov v okviru veljavnega pravnega okvira za poslovne in naložbene namene;
·za zagotovitev učinkovitega upravljanja delovnih migracij, med drugim s prenosljivostjo in priznavanjem spretnosti in znanj ter kvalifikacij, ustrezno socialno zaščito in bojem proti vsem oblikam izkoriščanja;
na področju nedovoljenih migracij:
·za izboljšanje sodelovanja pri upravljanju meja, izboljšanje zbiranja in izmenjave obveščevalnih podatkov ter spodbujanje policijskega in pravosodnega sodelovanja;
·za potrditev pravne obveznosti vsake pogodbenice, da na zahtevo druge pogodbenice brezpogojno ponovno sprejme svoje državljane, ki se nezakonito zadržujejo na ozemlju druge pogodbenice, ter da se vzpostavi mehanizem za zagotovitev učinkovitega izpolnjevanja te obveznosti in olajšanje njenega izvajanja. V ta namen se bodo pogodbenice zavezale, da se bodo hitro odzivale na zahteve za ponoven sprejem (na primer z identifikacijo svojih državljanov, izdajo potne listine za vrnitev ali sprejetjem EU potne listine za vrnitev in pravočasnim urejanjem formalnosti, povezanih z vrnitvijo);
·poleg tega bodo pogodbenice oblikovale in sprejele zakonodajo v skladu s Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (konvencijo UNTOC) ter njenima dopolnilnima protokoloma (Protokol proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku ter Protokol za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki), ki so osnovni mednarodni pravni instrumenti za boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi;
·za začetek kampanj za ozaveščanje morebitnih migrantov o tveganjih, povezanih z nedovoljenimi migracijami;
·za krepitev boja proti mrežam tihotapcev in trgovcev z ljudmi z izboljšanimi sistemi za izmenjavo informacij, preiskavami in kazenskimi pregoni;
na področju drugih vprašanjih, povezanih z migracijami:
·za zmanjšanje transakcijskih stroškov nakazil migrantov na manj kot 3 odstotke, odpravo poti nakazil s stroški, višjimi od 5 odstotkov, in izboljšanje regulativnih okvirov za večjo udeležbo netradicionalnih akterjev, med drugim z uporabo novih tehnologij;
·za spodbujanje aktivnosti diaspore v izvornih državah, da bi spodbudili lokalni gospodarski razvoj;
·za zagotovitev, da bodo migracije jug–jug (med afriškimi državami in znotraj njih) ustrezno obravnavane v nacionalnih in regionalnih razvojnih programih;
·za zagotovitev najvišje možne ravni zaščite prisilno razseljenih oseb, vključno z begunci, prosilci za azil in notranje razseljenimi osebami, ter pomoči zanje na podlagi načela delitve odgovornosti in ob doslednem spoštovanju mednarodnega prava.
Naslov VI Podnebne spremembe in okoljska trajnost
V Sporazumu bo ponovno potrjeno, da so ambiciozni ukrepi za blažitev in prilagajanje bistveni za obvladovanje in zmanjšanje tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, ter da sta varstvo in izboljšanje kakovosti okolja na splošno ključnega pomena za razvoj sedanjih in prihodnjih generacij.
V ta namen bodo pogodbenice sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
na področju podnebnih ukrepov:
·za pospešitev izvajanja Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah z nacionalno določenimi prispevki in nacionalnimi načrti prilagajanja;
·za uskladitev obstoječih finančnih tokov s prizadevanji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in razvoj, odporen na podnebne spremembe, ter iskanje mehanizmov inovativnega financiranja, skladnih s temi prizadevanji;
·za vzpostavitev in/ali krepitev znanstvenih ter tehničnih, človeških in institucionalnih zmogljivosti za upravljanje in spremljanje stanja podnebja in okolja, med drugim z uporabo tehnologij za opazovanje Zemlje in informacijskih sistemov, kot je Copernicus;
·za ustvarjanje in/ali krepitev zelene in trajnostne modre rasti v ključnih gospodarskih sektorjih;
na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov:
·za spodbujanje ohranjanja, trajnostne rabe in obnove ekosistemov, zlasti v porečju Konga, da bi omogočili razvoj držav, preživljanje lokalnega prebivalstva ter ekosistemske storitve na lokalni in globalni ravni;
·za zaščito prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst ter povečanje ozaveščenosti javnosti o zaščiti prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst ter trgovini z njimi na vseh ravneh, s posebnim poudarkom na Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) ter drugih ustreznih mednarodnih okvirih;
·za ohranjanje obalnih in morskih območij ter zmanjšanje količine morskih odpadkov, med drugim s spodbujanjem politik za preprečevanje nastajanja odpadkov in krepitvijo dejavnosti za čiščenju oceanov;
·za krepitev sodelovanja lokalnih skupnosti pri ohranjanju ekosistemov, pri čemer bo poudarek na ustvarjanju delovnih mest in drugih gospodarskih priložnosti, med drugim s spodbujanjem okolju prijaznega in trajnostnega turizma;
v povezavi s sušo, dezertifikacijo in degradacijo tal:
·za spodbujanje celovitih pristopov k ukrepanju proti suši, degradaciji tal in dezertifikaciji, med drugim z zagotavljanjem trajnostnih in enakopravnih zemljiških pravic in pravic do zemljiške posesti, trajnostnega upravljanja zemljišč, voda in gozdov ter ustvarjanjem trajnostnih gospodarskih priložnosti za prebivalstvo na podeželju;
·za pospeševanje napredka pri izvajanju nacionalnih akcijskih načrtov na podlagi Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji (UNCCD) ter drugih ustreznih mednarodnih in regionalnih pobud, vključno s pobudo za veliki zeleni zid;
·za mobilizacijo dodatnih sredstev za boj proti dezertifikaciji in degradaciji tal ter krepitev sodelovanja lokalnih skupnosti;
na področju gozdov:
·za spodbujanje izvrševanja zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov (FLEGT), med drugim s sklepanjem in/ali izvajanjem prostovoljnih sporazumov o partnerstvu, ter za krepitev skladnosti in pozitivnega medsebojnega vpliva načrta FLEGT in programa Združenih narodov za zmanjševanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju (REDD+) na državni ravni;
·za boj proti nezakoniti sečnji ter trgovini z nezakonito pridobljenim lesom in lesnimi izdelki, povečanje ozaveščenosti javnosti o krčenju gozdov na vseh ravneh ter spodbujanje uporabe proizvodov, ki so gospodarni z viri in energijo ter pridobljeni iz trajnostno upravljanih gozdov;
·za krepitev sodelovanja lokalnih skupnosti pri varstvu gozdov, pri čemer bo poseben poudarek na ustvarjanju delovnih mest in drugih gospodarskih priložnosti na področju ohranjanja ekosistemov;
na področju trajnostne urbanizacije:
·za ustvarjanje pravnega in političnega okolja, ki bo omogočalo trajnostni razvoj mest v skladu z novo agendo Združenih narodov za mesta, z aktivnim sodelovanjem lokalnih organov, pri čemer bo posebna pozornost namenjena preglednemu ter reguliranemu pridobivanju zemljišč in lastninskim pravicam;
·za izboljšanje gradnje zmogljivosti in sodelovanje v kampanjah za povečanje okoljske ozaveščenosti;
·za gradnjo trajnostnih rešitev na področju energije in mobilnosti v mestih, za katere bodo zagotovljena zadostna finančna sredstva na domači in mednarodni ravni, med drugim prek javno-zasebnih partnerstev;
·za izboljšanje ravnanja z odpadki in vsemi nevarnimi snovmi ter ukrepanje proti vsem oblikam onesnaževanja;
·za spodbujanje rešitev, ki temeljijo na naravi, da bi povečali odpornost na mestnih območjih.
4.DOGOVOR MED EU IN KARIBI
Del 1 PODLAGA ZA SODELOVANJE
V Sporazumu bo določeno, da partnerstvo med EU in Karibi zajema splošne cilje, načela in zaveze iz splošnega dela tega sporazuma ter posebne cilje in zaveze, opredeljene v tem protokolu.
Sporazum bo poglobil obstoječe odnose med Evropsko unijo in karibsko regijo ter vzpostavil vzajemno koristno politično partnerstvo, ki bo omogočilo uresničevanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in ključnih interesov posamezne pogodbenice.
Natančneje, pogodbenice bodo sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
·za boj proti podnebnim spremembam in zagotovitev učinkovitega dostopa do naravnih virov ter trajnostnega gospodarjenja z njimi, da bi dosegli trajnostni socialni in gospodarski razvoj;
·za spodbujanje javnih in zasebnih naložb ter ustvarjanje dostojnih delovnih mest za vse;
·za oblikovanje varnih in vključujočih družb ter zagotovitev enakosti spolov in sprejemljivih alternativ za mlade, podprtih z učinkovitimi politikami socialne zaščite;
·za zagotovitev skladnosti z globalnimi standardi na področju korupcije, organiziranega kriminala in davčnega upravljanja.
Sporazum bo nadgradil in nadomestil skupno strategijo za partnerstvo med EU in Karibi.
V Sporazumu bodo potrjene tesne vezi, ki jih imajo najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja EU s karibskimi državami, in njihova vloga pri regionalnem povezovanju.
Sporazum bo vseboval zavezo pogodbenic, da bodo izvajale protokol med EU in Karibi z zaporednimi akcijskimi načrti na nacionalni in regionalni ravni.
Sporazum bo uvedel sistem za spremljanje napredka s političnim dialogom na vseh ravneh, ki bo temeljil na jasnih kazalnikih in merljivih rezultatih, njegov namen pa bo zagotoviti, da bo izvajanje potekalo po načrtih.
V Sporazumu bo določeno, da lahko pogodbenice redno ali po potrebi pregledajo protokol, da bi ga prilagodile spreminjajočim se razmeram.
Del 2 STRATEŠKE PREDNOSTNE NALOGE
Naslov I Podnebne spremembe in trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri
V Sporazumu bo ponovno potrjeno, da so ambiciozni ukrepi za blažitev in prilagajanje bistveni za obvladovanje in zmanjšanje tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, ter da sta varstvo in izboljšanje kakovosti okolja na splošno ključnega pomena za razvoj sedanjih in prihodnjih generacij.
V ta namen bodo pogodbenice sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
na področju podnebnih ukrepov:
·za pospešitev izvajanja Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah z nacionalno določenimi prispevki in nacionalnimi načrti prilagajanja;
·za uskladitev obstoječih finančnih tokov s prizadevanji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in razvoj, odporen na podnebne spremembe, ter iskanje mehanizmov inovativnega financiranja, skladnih s temi prizadevanji;
·za vzpostavitev in/ali krepitev znanstvenih ter tehničnih, človeških in institucionalnih zmogljivosti za upravljanje in spremljanje stanja podnebja in okolja, med drugim z uporabo tehnologij za opazovanje Zemlje in informacijskih sistemov;
·za ustvarjanje in/ali krepitev zelene in trajnostne modre rasti v ključnih gospodarskih sektorjih;
na področju okoljske trajnosti:
·za podpiranje ohranjanja, trajnostnega upravljanja in obnove ekosistemov, da bi omogočili razvoj držav, preživljanje lokalnega prebivalstva ter ekosistemske storitve na lokalni in globalni ravni;
·za zaustavitev krčenja gozdov in zagotovitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi;
·za spodbujanje trajnostnega upravljanja voda;
·za izboljšanje ravnanja z odpadki – med drugim z učinkovitimi sistemi za njihovo zbiranje in učinkovitim recikliranjem – ter vsemi nevarnimi snovmi;
na področju upravljanju oceanov:
·za ohranjanje obalnih in morskih ekosistemov, pri čemer bo poudarek na trajnostnem razvoju ribiškega in turističnega sektorja v okviru strategij za modro rast;
·za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter podpiranje razvoja trajnostnega upravljanja ribištva;
·za zmanjšanje morskih odpadkov, pri čemer bo cilj odpraviti temeljne vzroke zanje, med drugim s politikami za preprečevanje nastajanja odpadkov in krepitvijo dejavnosti za čiščenje oceanov, pri čemer bo posebna pozornost namenjena območjem kopičenja odpadkov v oceanskih vrtincih;
·za krepitev nacionalnih in regionalnih zmogljivosti za odgovorno upravljanje oceanskih in obalnih virov;
·za spodbujanje vrednotenja morskega in obalnega naravnega kapitala;
na področju obvladovanja tveganja nesreč:
·za povečanje zmogljivosti za spremljanje, zgodnje opozarjanje in ocenjevanje tveganja ter s tem izboljšanje ukrepov za preprečevanje, blaženje, pripravljenost, odzivanje in obnovo na domači ravni, da bi povečale odpornost svojih družb in infrastrukture v skladu s prednostnimi nalogami Sendajskega okvira;
·za krepitev regionalnih zmogljivosti za ukrepanje v primeru nesreč in izrednih razmer, vključno z mehanizmi na področju civilne zaščite;
·za spodbujanje sodelovanja z uporabo vesoljskih tehnologij in informacij;
·za zagotavljanje lokalnega lastništva z vključevanjem prizadetih skupnosti, civilne družbe in lokalnih organov v oblikovanje in izvajanje odzivov politike, pri čemer bo pozornost namenjena najranljivejšim gospodinjstvom in marginaliziranim skupinam.
Naslov II: Vključujoč in trajnostni gospodarski razvoj
Sporazum bo okrepil gospodarske in trgovinske odnose med pogodbenicami, izboljšal makroekonomsko in finančno stabilnost, spodbujal naložbe in poslovne priložnosti ter podpiral prehod na polno in kakovostno zaposlenost, spoštovanje in zaščito temeljnih delovnih standardov ter okoljsko trajnost. Okrepil bo razvoj zasebnega sektorja na vseh področjih, vključno s kmetijstvom, industrijo in storitvami.
Ključni dejavniki za naložbe in razvoj zasebnega sektorja
V Sporazum bodo vključene določbe za reševanje ključnih težav, ki zahtevajo javno intervencijo – poleg strukturnih naložb v infrastrukturo (npr. energetsko, prometno in infrastrukturo za digitalno povezljivost) ter raziskave in inovacije – da bi ustvarili ugodnejše poslovno okolje za večje naložbene tokove in razvoj zasebnega sektorja.
V ta namen bodo pogodbenice med drugim sprejele naslednje zaveze:
·za ustvarjanje ugodnega pravnega okolja, pri čemer bo posebna pozornost namenjena varstvu zemljiških in lastninskih pravic, intelektualni lastnini in naložbam, zmanjšanju birokracije z znižanjem stroškov certificiranja, dovoljenj in dostopa do financiranja, preudarnim politikam konkurence, vključno s preglednostjo pri javnih subvencijah, ter sprejemu učinkovitih in predvidljivih davčnih sistemov;
·za zagotovitev lahko dostopnih in zadostnih informacij za vlagatelje o tem, kako lahko razširijo svoje poslovanje na Karibe, ter s tem poenostavitev upravnih postopkov za ustanovitev podjetja;
·za bolj strateško porabo javnih sredstev, vključno s kombiniranimi instrumenti za privabljanje dodatnih javnih in zasebnih naložb;
·za povečanje domačega dostopa do financiranja, med drugim z reformami finančnega sistema za razvoj uspešno delujočih bančnih in nebančnih sistemov ter mehanizmov in programov inovativnega financiranja;
·za razvoj in krepitev digitalnih finančnih storitev, vključno s sistemi mobilnega bančništva, med drugim s tesnejšim sodelovanjem pri izvajanju mednarodnih standardov ter zagotavljanjem odprtih trgov, varstva potrošnikov in večjega dostopa do mobilnih storitev;
·za krepitev sistemov tehničnega ter poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki bodo bolj odvisni od povpraševanja ter prilagojeni potrebam in priložnostim na lokalnih in regionalnih trgih dela.
Ključni sektorji za naložbe in razvoj zasebnega sektorja
Pogodbenice se bodo med drugim osredotočile na spodaj navedene strateške sektorje, ki bodo predvidoma imeli velik multiplikacijski učinek pri doseganju vključujočega in trajnostnega gospodarskega razvoja ter ustvarjanju delovnih mest, pri čemer bodo zagotovile, da bo gospodarska rast tesno povezana z okoljsko trajnostjo.
V ta namen bodo pogodbenice sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
na področju zelenega gospodarstva:
·za spodbujanje prehoda na nizkoogljično, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo, med drugim s podpiranjem pristopov za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov in okolju prijazno ravnanje z odpadki;
·za izboljšanje poznavanja možnosti politike in najboljših praks za izboljšanje učinkovite rabe virov v celotnem življenjskem ciklu naravnih virov in proizvodov ter z njimi povezanih zmogljivosti;
na področju trajnostne modre rasti:
·za sklepanje in/ali podaljšanje sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu za zagotovitev trajnosti ribolovnih virov, spodbujanje najboljših praks pri upravljanju ribištva in povečanje zmogljivosti za predelavo ribiških proizvodov;
·za razvoj trajnostne akvakulture s poenostavitvijo postopkov za izdajanje dovoljenj, učinkovitim prostorskim načrtovanjem za čim večjo učinkovitost in trajnost ter zagotavljanjem bolj enakih konkurenčnih pogojev za vlagatelje;
·za zagotavljanje pravičnega, trajnostnega in neoviranega dostopa do ekstraktivnih sektorjev, vključno z globokomorskim rudarjenjem, za vse gospodarske akterje ob upoštevanju vprašanj trajnosti ter doseganje večje preglednosti in odgovornosti, med drugim s spodbujanjem pobude za preglednost v ekstraktivni industriji in izvajanjem drugih ustreznih pobud;
·za zagotovitev neomejenega dostopa do mednarodnih pomorskih trgov in trgovine, vključno s pristanišči, na podlagi poštene konkurence na poslovni osnovi;
na področju trajnostne energije:
·za prispevanje k zagotovitvi splošnega dostopa do energije ter zanesljive in cenovno sprejemljive trajnostne oskrbe z energijo za vse gospodarske akterje ter spodbujanje naložb, vključno z naložbami v proizvodnjo obnovljivih virov energije, prenos, distribucijo in učinkovito rabo energije ob sočasnem ukrepanju proti škodljivim izkrivljanjem trga;
·za povečanje javnega in zasebnega financiranja za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije ter razvoj in uporabo čistih, raznolikih in trajnostnih energetskih tehnologij, vključno s tehnologijami za obnovljivo energijo in energijo z nizkimi emisijami;
na področju turizma:
·za spodbujanje naložb v turistični sektor s podpiranjem strategij trženja in promocije, strokovnim usposabljanjem in uporabo digitalnih tehnologij;
·za krepitev povezav med turističnim sektorjem in drugimi ustreznimi gospodarskimi sektorji, zlasti kmetijskim in ribiškim, pri čemer bo posebna pozornost namenjena varstvu okolja ter podeželskemu in pomorskemu turizmu;
·za vključevanje trajnostne rabe in ohranjanja biotske raznovrstnosti v načrtovanje in oblikovanje politike na področju turizma;
·za spodbujanje trajnostnega, odgovornega in visokokakovostnega turizma, pri katerem bodo spoštovani celovitost in interesi lokalnih skupnosti;
na področju povezovanja ljudi in krajev:
·za vzpostavitev kakovostnih in trajnostnih sistemov infrastrukture, da bi olajšali pretok blaga in ljudi ter tako spodbujali dobre okoljske prakse v skladu s sprejetimi mednarodnimi konvencijami in sporazumi;
·za zagotavljanje dostopa do trgov informacijskih in komunikacijskih tehnologij (npr. telekomunikacije, internet) za vse gospodarske akterje, med drugim z oblikovanjem ugodnih zakonodajnih okvirov in podpiranjem ciljno usmerjenih naložb, ter zagotovitev cenovno sprejemljive uporabe digitalnih tehnologij za ljudi in podjetja;
·za spodbujanje kulturnih izmenjav in izvajanje skupnih pobud na različnih kulturnih področjih, vključno s skupno organizacijo kulturnih dogodkov;
·za izboljšanje sodelovanja in povezovanja z najbolj oddaljenimi regijami ter čezmorskimi državami in ozemlji EU;
·za spodbujanje in podpiranje procesov regionalnega povezovanja znotraj Karibov in z Latinsko Ameriko.
Trgovinsko sodelovanje
Cilj Sporazuma bo spodbujati trgovino in naložbene priložnosti med pogodbenicami, da bi dosegli vključujoč in trajnostni razvoj.
V ta namen bodo pogodbenice med drugim sprejele naslednje zaveze:
·za krepitev mehanizmov in postopkov ter povečanje zmogljivosti v okviru dogovorjenih trgovinskih režimov;
·za zagotovitev okvirnih pogojev in ustreznih notranjih politik, ki bodo omogočale večje trgovinske tokove, ki bodo prispevali k vključujoči rasti in trajnostnemu razvoju, ustvarjanju delovnih mest, raznovrstnosti gospodarstva in industrializaciji, med drugim s krepitvijo proizvodnih zmogljivosti in podjetništva ter povečanjem naložb v sektorje z dodano vrednostjo in delovno intenzivne sektorje ter vključevanjem v globalne in regionalne vrednostne verige;
·za krepitev mehanizmov, postopkov in institucij, da bi povečali zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje trgovinskih politik ter zagotovili, da bi zasebni sektor lahko izkoristil te politike in večje priložnosti;
·za nadgraditev, spodbujanje in podpiranje procesov regionalnega povezovanja, vključno z olajševanjem trgovine in regulativnim usklajevanjem, da bi države lahko bolje izkoristile trgovanje s sosednjimi državami in prispevale k spodbujanju stabilnosti, kohezije in blaginje v regiji.
Naslov III: Človekova varnost, človekove pravice in dobro upravljanje
V Sporazumu bo ponovno poudarjeno, da so se odporne družbe – z odgovornimi, demokratičnimi, učinkovitimi in preglednimi institucijami, v katerih so v celoti spoštovane človekove pravice in temeljne svoboščine in v katerih je dovolj prostora za državljane in skupine, da izrazijo svoje želje in oblikujejo politike – najbolj zmožne prilagoditi spremembam doma in v zunanjem okolju, se nanje odzvati in jih ustrezno obvladati.
V ta namen bodo pogodbenice sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
na področju kriminala in varnosti državljanov:
·za boj proti proizvodnji in uživanju prepovedanih drog ter prometu z njimi, pri čemer bo poseben poudarek na vidiku povpraševanja, preprečevanju in izobraževanju;
·za izboljšanje upravljanja migracijskih tokov ter reševanje vprašanja trgovine z ljudmi, prisilnih razselitev in tihotapljenja migrantov, osebnega in lahkega orožja ter drugega konvencionalnega orožja ter strateškega trgovinskega nadzora blaga z dvojno rabo z boljšim upravljanjem nadzora meja, čezmejno izmenjavo obveščevalnih podatkov, izmenjavo informacij ter izmenjavo strokovnjakov in tehnične pomoči;
·za ukrepanje proti nasilju tolp s celovitim in preventivnim pristopom, usmerjenim v odpravo temeljnih vzrokov, pri čemer bo poudarek na tistih dejavnikih, ki lahko ustvarijo okolje, ki vodi do radikalizacije;
·za sodelovanje pri preprečevanju uporabe finančnih sistemov, institucij ter določenih nefinančnih podjetij in poklicev za pranje premoženjske koristi, pridobljene s kriminalnimi dejavnostmi (vključno z nedovoljeno trgovino in korupcijo), ter financiranje terorizma, in sicer v skladu z mednarodnimi standardi;
na področju človekovih pravic in sodnega varstva:
·za dosledno uporabo načela nediskriminacije na podlagi narodnosti, spola, starosti, invalidnosti, vere ali prepričanj ali spolne usmerjenosti, pri čemer bo poudarek na razveljavitvi diskriminacijskih zakonov;
·za spodbujanje dialoga in sodelovanja pri odpravi smrtne kazni ter boj proti mučenju in grdemu ravnanju ter neprimernemu ravnanju varnostnih sil;
·za odpravo družinskega nasilja ter spolnega in delovnega izkoriščanja, spodbujanje pravic otrok, odpravo dela otrok, zlorabe otrok in telesnega kaznovanja, boj proti trgovini z ljudmi in vsem oblikam izkoriščanja za dobiček tako v zakonitem kot nezakonitem gospodarstvu;
·za krepitev institucij in pravne države, tako da se bodo zagotovili enakopraven dostop do sodnega varstva, neodvisnost in odgovornost sodstva ter gradnja zmogljivosti pravosodja, in odpravo zaostankov ter predolgih priporov v predkazenskih postopkih;
·za izboljšanje razmer v zaporih, izvajanje programov za socialno rehabilitacijo, namenjenih ponovnemu vključevanju zapornikov v družbo, ter reševanje socialnih in varnostnih problemov, ki nastajajo ob deportaciji storilcev kaznivih dejanj iz tretjih držav;
na področju dobrega upravljanja in davčnih zadev:
·za spodbujanje dobrega upravljanja, vključno z dobrim upravljanjem javnih financ, preglednostjo in odgovornostjo;
·za vzpostavitev novih in krepitev že obstoječih mehanizmov proti korupciji, podkupovanju in kriminaliteti belih ovratnikov, vključno s pranjem denarja;
·za preprečevanje davčnih goljufij, davčnih utaj in agresivnega davčnega načrtovanja, pri čemer bo posebna pozornost namenjena povečanju davčne preglednosti, izmenjavi informacij in pošteni davčni konkurenci, skladno z ustreznimi mednarodnimi standardi in okviri;
·za krepitev političnega dialoga z nekooperativnimi davčnimi jurisdikcijami, da bi zagotovili izpolnjevanje globalnih standardov na področju davčnega upravljanja.
Naslov IV: Človekov razvoj in socialna kohezija
V Sporazumu bodo pogodbenice ponovno potrdile svojo odločenost, da izkoreninijo vse oblike revščine do leta 2030, učinkovito odpravijo neenakost in zagotovijo enakost spolov ter ustvarijo pogoje za učinkovito udeležbo ljudi v demokratičnem življenju in aktiven prispevek k trajnostni gospodarski rasti. Poleg tega bodo potrdile, da je socialna zaščita temeljnega pomena za izkoreninjenje revščine in boj proti neenakosti ter pomembno sredstvo za vzpostavitev kroga, ki bo z vse večjo močjo prispeval k vključujočemu in trajnostnemu gospodarskemu razvoju tako, da se bodo gospodarski dobički v večji meri vlagali nazaj v družbo in ljudi.
V ta namen bodo pogodbenice sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
na področju človekovega razvoja:
·za zagotovitev, da bodo vsa dekleta in fantje zaključili brezplačno, enakopravno in kakovostno predprimarno, primarno in sekundarno izobraževanje ter da se bo znatno povečalo vključevanje v terciarno izobraževanje;
·za zagotovitev splošnega zdravstvenega zavarovanja in enakopravnega dostopa do zdravstvenih storitev, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, z okrepljenimi nacionalnimi zdravstvenimi sistemi na vseh ravneh ter za povečanje zmogljivosti za zgodnje opozarjanje, zmanjševanje tveganja in upravljanje nacionalnih in globalnih tveganj za zdravje ter sprejem ukrepov za izvajanje globalnih pogodb na področju zdravja;
·za zagotovitev dostopa do zadostnih količin varne pitne vode po sprejemljivi ceni, da bi izpolnili osnovne potrebe, vključno s sanitarno-higienskimi razmerami, ter varovali zdravje in dobro počutje;
·za zagotovitev dostopa do zadostnih količin cenovno sprejemljive, varne in hranljive hrane za vse;
·za preprečevanje naraščanja nenalezljivih bolezni s podpiranjem zdravega prehranjevanja in življenjskega sloga;
·za soočanje z izzivi, ki jih predstavljajo prisilne razselitve zaradi okoljskih dejavnikov, ter njihovimi posledicami za migrante in njihove skupnosti;
·za sprejem ciljno usmerjenih politik in odobritev ustreznih naložb za spodbujanje pravic mladih ter olajšanje njihove udeležbe v družbenem, državljanskem in gospodarskem življenju;
na področju socialne zaščite:
·za sprejem politik, ki bodo prispevale k doseganju in vzdrževanju rasti dohodkov 40 % prebivalstva z najnižjimi dohodki, ki bo hitrejša od nacionalnega povprečja;
·za razširitev socialne zaščite z osnovno dohodkovno varnostjo ter ustreznimi programi socialne zaščite, odpornimi proti pretresom;
·za oblikovanje bolj vključujočih in dobro delujočih trgov dela ter politik zaposlovanja, usmerjenih k zagotavljanju dostojnega dela za vse, vključno z izboljšanjem zdravstvenih in varnostnih pogojev za delavce;
·za reševanje vprašanj, povezanih z neformalnim gospodarstvom, vključno z dostopom do posojil in mikrofinanciranja ter okrepljenimi ukrepi za socialno zaščito, da bi omogočili lažji prehod v formalno gospodarstvo;
na področju enakosti spolov:
·za zagotovitev, da bodo vsi podpisali, ratificirali in v celoti izvajali Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njene dodatne protokole o pravicah žensk;
·za zagotovitev telesne in duševne celovitosti deklet in žensk z odpravo vseh oblik nasilja na podlagi spola, vključno s trgovino z ljudmi, ter izkoreninjenjem porok otrok in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez;
·za zagotovitev spoštovanja in spodbujanja socialnih pravic deklet in žensk, zlasti na področju zdravja in izobraževanja;
·za krepitev glasu deklet in žensk ter njihove udeležbe v političnem življenju s spodbujanjem prisotnosti žensk v volilnih, političnih in upravnih procesih, mirovnih procesih in mirovnih posredovanjih ter krepitvijo moči organizacij deklet in žensk;
·za krepitev ekonomskih pravic žensk, tako da se jim omogoči lažji dostop do finančnih storitev, nadzor in raba zemljišč ter drugih proizvodnih sredstev in zagotovi pomoč podjetnicam.
Pomoč Haitiju
V Sporazumu se bodo pogodbenice ob priznavanju posebnega položaja Haitija kot edine najmanj razvite države v regiji zavezale, da bodo trajno sodelovale pri reševanju strukturne šibkosti države in hkrati podpirale vse zgoraj navedene cilje, vključno s krepitvijo državnih institucij, izboljšanjem splošnega upravljanja, pravne države in človekovih pravic, bojem proti korupciji in nedovoljenemu dogovarjanju ter zmanjšanjem revščine in socialnih neenakosti.
5.DOGOVOR MED EU IN PACIFIŠKIMI DRŽAVAMI
Del 1 PODLAGA ZA SODELOVANJE
V Sporazumu bo določeno, da partnerstvo med EU in pacifiškimi državami zajema splošne cilje, načela in zaveze iz splošnega dela tega sporazuma ter posebne cilje in zaveze, opredeljene v tem protokolu.
Sporazum bo poglobil obstoječe odnose med Evropsko unijo in pacifiško regijo ter vzpostavil vzajemno koristno politično partnerstvo, ki bo omogočilo uresničevanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in ključnih interesov posamezne pogodbenice.
Natančneje, pogodbenice bodo sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
·za zagotavljanje trajnostnega dostopa do naravnih virov in gospodarjenja z njimi ter izboljšanje odpornosti proti posledicam podnebnih sprememb in naravnih nesreč, ki negativno vplivajo na gospodarski in socialni razvoj;
·za spodbujanje javnih in zasebnih naložb ter ustvarjanje dostojnih delovnih mest za vse;
·za oblikovanje varnih in vključujočih družb s podpiranjem procesov doseganja sprave, zagotavljanjem enakosti spolov ter okrepitvijo prizadevanj na področju človekovega razvoja in politik socialne zaščite;
·za zagotovitev skladnosti z mednarodnimi standardi na področju korupcije, davčnega upravljanja in organiziranega kriminala.
Sporazum bo nadgradil in nadomestil strategijo EU za pacifiške otoke.
V Sporazumu bodo potrjene tesne vezi, ki jih imajo čezmorske države in ozemlja EU s pacifiškimi državami, in njihova vloga pri regionalnem povezovanju.
Sporazum bo vseboval zavezo pogodbenic, da bodo izvajale protokol med EU in pacifiškimi državami z zaporednimi akcijskimi načrti na nacionalni in regionalni ravni.
Sporazum bo uvedel sistem za spremljanje napredka z boljšim političnim dialogom na vseh ravneh, ki bo temeljil na jasnih kazalnikih in merljivih rezultatih, njegov namen pa bo zagotoviti, da bo izvajanje potekalo po načrtih.
V Sporazumu bo določeno, da lahko pogodbenice redno ali po potrebi pregledajo protokol, da bi ga prilagodile spreminjajočim se razmeram.
Del 2 STRATEŠKE PREDNOSTNE NALOGE
Naslov I Podnebne spremembe in trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri
V Sporazumu bo ponovno potrjeno, da so ambiciozni ukrepi za blažitev in prilagajanje bistveni za obvladovanje in zmanjšanje tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, ter da sta varstvo in izboljšanje kakovosti okolja na splošno ključnega pomena za razvoj sedanjih in prihodnjih generacij.
V ta namen bodo pogodbenice sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
na področju podnebnih ukrepov:
·za pospešitev izvajanja Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah z nacionalno določenimi prispevki in nacionalnimi načrti prilagajanja;
·za uskladitev obstoječih finančnih tokov s prizadevanji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in razvoj, odporen na podnebne spremembe, ter iskanje mehanizmov inovativnega financiranja, skladnih s temi prizadevanji;
·za vzpostavitev in/ali krepitev znanstvenih ter tehničnih, človeških in institucionalnih zmogljivosti za upravljanje in spremljanje stanja podnebja in okolja, med drugim z uporabo tehnologij za opazovanje Zemlje in informacijskih sistemov;
·za ustvarjanje in/ali krepitev zelene in modre rasti v ključnih gospodarskih sektorjih;
na področju okoljske trajnosti:
·za podpiranje ohranjanja, trajnostnega upravljanja in obnove ekosistemov, da bi omogočili razvoj držav, preživljanje lokalnega prebivalstva ter ekosistemske storitve na lokalni in globalni ravni;
·za zaustavitev krčenja gozdov in zagotovitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi;
·za spodbujanje trajnostnega upravljanja voda;
·za izboljšanje ravnanja z odpadki – med drugim z učinkovitimi sistemi za njihovo zbiranje in učinkovitim recikliranjem – ter vsemi nevarnimi snovmi;
na področju upravljanju oceanov:
·za ohranjanje obalnih in morskih območij ter njihove biotske raznovrstnosti, pri čemer bo poudarek na trajnostnem razvoju ribiškega in turističnega sektorja v okviru strategij za modro rast;
·za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter podpiranje razvoja trajnostnega upravljanja ribištva;
·za zmanjšanje morskih odpadkov, pri čemer bo cilj odpraviti temeljne vzroke zanje, med drugim s politikami za preprečevanje nastajanja odpadkov in krepitvijo dejavnosti za čiščenje oceanov, pri čemer bo posebna pozornost namenjena območjem kopičenja odpadkov v oceanskih vrtincih;
na področju obvladovanja tveganja nesreč:
·za povečanje zmogljivosti za spremljanje, zgodnje opozarjanje in ocenjevanje tveganja ter s tem izboljšanje ukrepov za preprečevanje, blaženje, pripravljenost, odzivanje in obnovo na domači ravni, da bi povečale odpornost svojih družb in infrastrukture v skladu s prednostnimi nalogami Sendajskega okvira;
·za krepitev regionalnih zmogljivosti za ukrepanje v primeru nesreč in izrednih razmer, vključno z mehanizmi na področju civilne zaščite, z namenom spodbujanja raziskav in razširjanja najboljših praks;
·za spodbujanje sodelovanja z uporabo vesoljskih tehnologij in informacij;
·za zagotavljanje lokalnega lastništva z vključevanjem prizadetih skupnosti, civilne družbe in lokalnih organov v oblikovanje in izvajanje odzivov politike, pri čemer bo pozornost namenjena najranljivejšim gospodinjstvom in marginaliziranim skupinam.
Naslov II: Vključujoč in trajnostni gospodarski razvoj
Sporazum bo okrepil gospodarske in trgovinske odnose med pogodbenicami, izboljšal makroekonomsko in finančno stabilnost, spodbujal naložbe in poslovne priložnosti ter podpiral prehod na polno in kakovostno zaposlenost, spoštovanje in zaščito temeljnih delovnih standardov ter okoljsko trajnost. Okrepil bo razvoj zasebnega sektorja na vseh področjih, vključno s kmetijstvom, industrijo in storitvami.
Ključni dejavniki za naložbe in razvoj zasebnega sektorja
V Sporazum bodo vključene določbe za reševanje ključnih težav, ki zahtevajo javno intervencijo – poleg strukturnih naložb v infrastrukturo (npr. energetsko, prometno in infrastrukturo za digitalno povezljivost) ter raziskave in inovacije – da bi ustvarili ugodnejše poslovno okolje za večje naložbene tokove in razvoj zasebnega sektorja.
V ta namen bodo pogodbenice med drugim sprejele naslednje zaveze:
·za ustvarjanje ugodnega pravnega okolja, pri čemer bo posebna pozornost namenjena varstvu zemljiških in lastninskih pravic, intelektualni lastnini in naložbam; za zmanjšanje birokracije z znižanjem stroškov certificiranja, dovoljenj in dostopa do financiranja, preudarne politike konkurence, vključno s preglednostjo pri javnih subvencijah, ter sprejem naložbam prijaznih davčnih sistemov;
·za zagotovitev lahko dostopnih in zadostnih informacij za vlagatelje o tem, kako lahko razširijo svoje poslovanje v pacifiške države, ter s tem poenostavitev upravnih postopkov za ustanovitev podjetja;
·za bolj strateško porabo javnih sredstev, vključno s kombiniranimi instrumenti za privabljanje dodatnih javnih in zasebnih naložb;
·za povečanje domačega dostopa do financiranja, med drugim z reformami finančnega sistema za razvoj uspešno delujočih bančnih in nebančnih sistemov ter mehanizmov in programov inovativnega financiranja;
·za razvoj in krepitev digitalnih finančnih storitev, vključno s sistemi mobilnega bančništva, med drugim s tesnejšim sodelovanjem pri izvajanju mednarodnih standardov ter zagotavljanjem odprtih trgov, varstva potrošnikov in večjega dostopa do mobilnih storitev;
·za krepitev sistemov tehničnega ter poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki bodo bolj odvisni od povpraševanja ter prilagojeni potrebam in priložnostim na lokalnih in regionalnih trgih dela.
Ključni sektorji za naložbe in razvoj zasebnega sektorja
Pogodbenice se bodo med drugim osredotočile na spodaj navedene strateške sektorje, ki bodo predvidoma imeli velik multiplikacijski učinek pri doseganju vključujočega in trajnostnega gospodarskega razvoja ter ustvarjanju delovnih mest, pri čemer bodo zagotovile, da bo gospodarska rast tesno povezana z okoljsko trajnostjo.
V ta namen bodo pogodbenice sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
na področju zelenega gospodarstva:
·za spodbujanje prehoda na nizkoogljično, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo, med drugim s podpiranjem pristopov za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov in okolju prijazno ravnanje z odpadki;
·za izboljšanje poznavanja možnosti politike in najboljših praks za izboljšanje učinkovite rabe virov v celotnem življenjskem ciklu naravnih virov in proizvodov ter z njimi povezanih zmogljivosti;
na področju trajnostne modre rasti:
·za sklepanje in/ali podaljšanje sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu za zagotovitev trajnosti ribolovnih virov, spodbujanje najboljših praks pri upravljanju ribištva in povečanje zmogljivosti za predelavo ribiških proizvodov;
·za razvoj trajnostne akvakulture s poenostavitvijo postopkov za izdajanje dovoljenj, učinkovitim prostorskim načrtovanjem za čim večjo učinkovitost in trajnost ter zagotavljanjem bolj enakih konkurenčnih pogojev za vlagatelje;
·za zagotavljanje pravičnega, trajnostnega in neoviranega dostopa do ekstraktivnih sektorjev, vključno z globokomorskim rudarjenjem, za vse gospodarske akterje ob upoštevanju vprašanj trajnosti ter doseganje večje preglednosti in odgovornosti, med drugim s spodbujanjem pobude za preglednost v ekstraktivni industriji in izvajanjem drugih ustreznih pobud;
·za zagotovitev neomejenega dostopa do mednarodnih pomorskih trgov in trgovine, vključno s pristanišči, na podlagi poštene konkurence na poslovni osnovi;
na področju trajnostne energije:
·za prispevanje k zagotovitvi splošnega dostopa do energije ter zanesljive in cenovno sprejemljive trajnostne oskrbe z energijo za vse gospodarske akterje ter spodbujanje naložb, vključno z naložbami v proizvodnjo obnovljivih virov energije, prenos, distribucijo in učinkovito rabo energije ob sočasnem ukrepanju proti škodljivim izkrivljanjem trga;
·za povečanje javnega in zasebnega financiranja za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije ter razvoj in uporabo čistih, raznolikih in trajnostnih energetskih tehnologij, vključno s tehnologijami za obnovljivo energijo in energijo z nizkimi emisijami;
na področju turizma:
·za spodbujanje naložb v turistični sektor s podpiranjem strategij trženja in promocije, strokovnim usposabljanjem in uporabo digitalnih tehnologij;
·za krepitev povezav med turističnim sektorjem in drugimi ustreznimi gospodarskimi sektorji, zlasti kmetijskim in ribiškim, pri čemer bo posebna pozornost namenjena varstvu okolja ter podeželskemu in pomorskemu turizmu;
·za vključevanje trajnostne rabe in ohranjanja biotske raznovrstnosti v načrtovanje in oblikovanje politike na področju turizma;
·za spodbujanje trajnostnega, odgovornega in visokokakovostnega turizma, pri katerem bodo spoštovani celovitost in interesi lokalnih skupnosti;
na področju povezovanja ljudi in krajev:
·za vzpostavitev kakovostnih in trajnostnih sistemov infrastrukture, da bi olajšali pretok blaga in ljudi ter tako spodbujali dobre okoljske prakse v skladu s sprejetimi mednarodnimi konvencijami in sporazumi;
·za zagotavljanje dostopa do trgov informacijskih in komunikacijskih tehnologij (npr. telekomunikacije, internet) za vse gospodarske akterje, med drugim z oblikovanjem ugodnih zakonodajnih okvirov in podpiranjem ciljno usmerjenih naložb, ter zagotovitev cenovno sprejemljive uporabe digitalnih tehnologij za ljudi in podjetja;
·za spodbujanje kulturnih izmenjav in izvajanje skupnih pobud na različnih kulturnih področjih;
·za izboljšanje sodelovanja in povezovanja s čezmorskimi državami in ozemlji EU.
Trgovinsko sodelovanje
Cilj Sporazuma bo spodbujati trgovino in naložbene priložnosti med pogodbenicami, da bi dosegli vključujoč in trajnostni razvoj.
V ta namen bodo pogodbenice sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
·za krepitev mehanizmov in postopkov ter povečanje zmogljivosti v okviru dogovorjenih trgovinskih režimov;
·za zagotovitev okvirnih pogojev z odpravo omejitev v poslovnem okolju in izvajanjem potrebnih reform za povečanje trgovinskih tokov in izvoza, ki bo prispevalo k vključujoči rasti in trajnostnemu razvoju, ustvarjanju delovnih mest, raznovrstnosti gospodarstva in industrializaciji, med drugim s krepitvijo proizvodnih zmogljivosti in podjetništva, povečanjem naložb v sektorje z dodano vrednostjo in delovno intenzivne sektorje ter vključevanjem v globalne in regionalne vrednostne verige;
·za nadgraditev, spodbujanje in podpiranje procesov regionalnega povezovanja, da bi države lahko izkoristile trgovanje s sosednjimi državami in prispevale k spodbujanju stabilnosti, kohezije in blaginje v regiji;
·za izboljšanje trgovinskega sodelovanja s čezmorskimi državami in ozemlji EU;
·za krepitev mehanizmov, postopkov in institucij, da bi povečali zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje trgovinskih politik ter zagotovili, da bi zasebni sektor lahko izkoristil te politike in večje priložnosti;
·za nadgraditev, spodbujanje in podpiranje procesov regionalnega povezovanja, vključno z olajševanjem trgovine in regulativnim usklajevanjem, da bi države lahko bolje izkoristile trgovanje s sosednjimi državami in prispevale k spodbujanju stabilnosti in blaginje v regiji.
Naslov III: Varnost, človekove pravice in dobro upravljanje
V Sporazumu bo ponovno poudarjeno, da so se odporne družbe – z odgovornimi, demokratičnimi, učinkovitimi in preglednimi institucijami, v katerih so v celoti spoštovane človekove pravice in temeljne svoboščine in v katerih je dovolj prostora za državljane in skupine, da izrazijo svoje želje in oblikujejo politike – najbolj zmožne prilagoditi spremembam doma in v zunanjem okolju, se nanje odzvati in jih ustrezno obvladati.
V ta namen bodo pogodbenice sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
na področju miru in varnosti:
·za podpiranje procesov za doseganje sprave in pobud za preprečevanje konfliktov – vključno s tistimi, ki temeljijo na etničnih sporih in konfliktih;
·za ukrepanje proti trenutni nedovoljeni trgovini z osebnim orožjem in drogami ter reševanje vprašanja vključevanja storilcev kaznivih dejanj, deportiranih iz metropolitanskih držav;
·za vzpostavitev sodelovanja na področju pomorskega nadzora in nadzora zračnega prostora ter opredelitev potreb in sredstev za boj proti kibernetski kriminaliteti;
·za krepitev sistemov upravljanja za ukrepanje proti nedovoljenim migracijam, tihotapljenju ljudi in trgovini z ljudmi ter s tem povezanim kriminalnim mrežam, pri čemer bo poseben poudarek na zaščiti žrtev in razvoju preventivnih strategij za ogrožene osebe;
·za sodelovanje pri preprečevanju uporabe finančnih sistemov, institucij ter določenih nefinančnih podjetij in poklicev za pranje premoženjske koristi, pridobljene s kriminalnimi dejavnostmi (vključno z nedovoljeno trgovino in korupcijo), ter financiranje terorizma, in sicer v skladu z mednarodnimi standardi;
na področju človekovih pravic, sodnega varstva in demokratičnih načel:
·za dosledno uporabo načela nediskriminacije na podlagi narodnosti, spola, starosti, invalidnosti, vere ali prepričanj ali spolne usmerjenosti, pri čemer bo poudarek na razveljavitvi diskriminacijskih zakonov;
·za spodbujanje dialoga in sodelovanja pri odpravi smrtne kazni ter boj proti mučenju in grdemu ravnanju;
·za spodbujanje enakosti spolov, pravic otrok in pravic domorodnih ljudstev;
·za izboljšanje enakega dostopa do sodnega varstva in varstva človekovih pravic ter okrepitev mehanizmov za spremljanje;
·za spoštovanje demokratičnih načel in institucij, mirnega prenosa oblasti ter temeljnih vrednot v skladu z deklaracijo voditeljev Foruma iz Biketawe iz leta 2000 in okvirom za regionalizem Pacifika iz leta 2014;
·za zagotovitev posvetovalnih struktur in procesov, pri katerih bodo upoštevani tradicionalno znanje in pomisleki lokalnih skupnosti;
na področju dobrega upravljanja in davčnih zadev:
·za spodbujanje dobrega upravljanja ter vzpostavitev novih in krepitev obstoječih mehanizmov proti korupciji, podkupovanju in pranju denarja;
·za preprečevanje davčnih goljufij, davčnih utaj in agresivnega davčnega načrtovanja, pri čemer bo posebna pozornost namenjena povečanju davčne preglednosti, izmenjavi informacij in pošteni davčni konkurenci, skladno z ustreznimi mednarodnimi standardi in okviri;
·za krepitev političnega dialoga z nekooperativnimi davčnimi jurisdikcijami, da bi zagotovili izpolnjevanje globalnih standardov na področju davčnega upravljanja.
Naslov IV: Človekov razvoj in socialna kohezija
V Sporazumu bodo pogodbenice ponovno potrdile svojo odločenost, da izkoreninijo vse oblike revščine do leta 2030, učinkovito odpravijo neenakost in zagotovijo enakost spolov ter ustvarijo pogoje za učinkovito udeležbo ljudi v demokratičnem življenju in aktiven prispevek k trajnostni gospodarski rasti. Poleg tega bodo potrdile, da je socialna zaščita temeljnega pomena za izkoreninjenje revščine in boj proti neenakosti ter pomembno sredstvo za vzpostavitev kroga, ki bo z vse večjo močjo prispeval k vključujočemu in trajnostnemu gospodarskemu razvoju tako, da se bodo gospodarski dobički v večji meri vlagali nazaj v družbo in ljudi.
V ta namen bodo pogodbenice sprejele konkretne ukrepe, med drugim:
na področju človekovega razvoja:
·za zagotovitev, da bodo vsa dekleta in fantje zaključili brezplačno, enakopravno in kakovostno predprimarno, primarno in sekundarno izobraževanje ter da se bo znatno povečalo vključevanje v terciarno izobraževanje, in sicer s pomočjo okrepljenih nacionalnih izobraževalnih sistemov na vseh ravneh;
·za zagotovitev splošnega zdravstvenega zavarovanja in enakopravnega dostopa do zdravstvenih storitev, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, z okrepljenimi nacionalnimi zdravstvenimi sistemi na vseh ravneh ter za povečanje zmogljivosti za zgodnje opozarjanje, zmanjševanje tveganja in upravljanje nacionalnih in globalnih tveganj za zdravje ter sprejem ukrepov za izvajanje globalnih pogodb na področju zdravja;
·za zagotovitev dostopa do zadostnih količin varne pitne vode po sprejemljivi ceni, da bi izpolnili osnovne potrebe, vključno s sanitarno-higienskimi razmerami, ter varovali zdravje in dobro počutje;
·za zagotovitev dostopa do zadostnih količin cenovno sprejemljive, varne in hranljive hrane za vse;
·za preprečevanje naraščanja nenalezljivih bolezni s podpiranjem zdravega prehranjevanja in življenjskega sloga;
·za soočanje z izzivi, ki jih predstavljajo prisilne razselitve zaradi okoljskih dejavnikov, ter njihovimi posledicami za migrante in njihove skupnosti;
·za sprejem ciljno usmerjenih politik in odobritev ustreznih naložb za spodbujanje pravic mladih ter olajšanje njihove udeležbe v družbenem, državljanskem in gospodarskem življenju;
na področju socialne zaščite:
·za sprejem politik, ki bodo prispevale k doseganju in vzdrževanju rasti dohodkov 40 % prebivalstva z najnižjimi dohodki, ki bo hitrejša od nacionalnega povprečja;
·za razširitev socialne zaščite z osnovno dohodkovno varnostjo ter ustreznimi programi socialne zaščite, odpornimi proti pretresom;
·za oblikovanje bolj vključujočih in dobro delujočih trgov dela ter politik zaposlovanja, usmerjenih k zagotavljanju dostojnega dela za vse, vključno z izboljšanjem zdravstvenih in varnostnih pogojev za delavce;
·za reševanje vprašanj, povezanih z neformalnim gospodarstvom, vključno z dostopom do posojil in mikrofinanciranja ter okrepljenimi ukrepi za socialno zaščito, da bi omogočili lažji prehod v formalno gospodarstvo;
na področju enakosti spolov:
·za zagotovitev, da bodo vsi podpisali, ratificirali in v celoti izvajali Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njene dodatne protokole o pravicah žensk;
·za zagotovitev telesne in duševne celovitosti deklet in žensk z odpravo vseh oblik nasilja na podlagi spola ter izkoreninjenjem porok otrok in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez;
·za zagotovitev spoštovanja in spodbujanja socialnih pravic deklet in žensk, zlasti na področju zdravja in izobraževanja;
·za krepitev glasu deklet in žensk ter njihove udeležbe v političnem življenju s spodbujanjem prisotnosti žensk v volilnih, političnih in upravnih procesih, mirovnih procesih in mirovnih posredovanjih ter krepitvijo moči organizacij deklet in žensk;
·za krepitev ekonomskih pravic žensk, tako da se jim omogoči lažji dostop do finančnih storitev, nadzor in raba zemljišč ter drugih proizvodnih sredstev in zagotovi pomoč podjetnicam.
6.RAZVEJANO SODELOVANJE
V Sporazumu bo določeno, da bodo pogodbenice soglašale, da bodo dale na voljo ustrezna finančna in nefinančna sredstva, da bodo lahko izpolnile cilje iz tega sporazuma. Sodelovanje bo razvejano, tako da bo zajemalo vrsto različnih politik in instrumentov, ter prilagojeno posebnim potrebam, strategijam, prednostnim nalogam in razpoložljivim sredstvom, da bi se upoštevala vse večja raznolikost razmer v posameznih državah in regijah.
Financiranje partnerstva
V Sporazumu bo ponovno poudarjena zavezanost EU stalni podpori državam AKP in sodelovanju z njimi, da bi ustvarile vzajemne koristi. Pri finančnih zavezah EU bodo upoštevane različne zmogljivosti in potrebe njenih partneric.
EU bo ponovno potrdila svojo kolektivno zavezo, da bo namenila 0,7 % svojega bruto nacionalnega dohodka (BND) za uradno razvojno pomoč in 0,2 % svojega BND za najmanj razvite države, in sicer v časovnem okviru, ki ga določa Agenda 2030.
Poleg tega bo ponovno poudarjen pomen celovitega in integriranega pristopa k mobilizaciji finančnih in drugih sredstev za izvajanje iz vseh razpoložljivih virov (javnih/zasebnih, domačih/mednarodnih) ter s strani vseh akterjev, med drugim z inovativnimi viri in instrumenti financiranja, znanjem, strokovnim znanjem in izkušnjami, gradnjo zmogljivosti, tehnologijo in nefinančnimi viri.
EU bo ponovno potrdila svojo odločenost, da bo finančno pomoč usmerjala tja, kjer je najbolj potrebna in ima lahko največji učinek, zlasti v najmanj razvite države, majhne otoške države v razvoju in države, ki se soočajo z nestabilnostjo in konflikti. Poleg tega bo posebna pozornost namenjena izzivom, povezanim z neenakostjo in družbeno izključenostjo, ter izzivom, s katerimi se soočajo države s srednjimi dohodki.
Partnerice bi se morale zavezati mobilizaciji domačih sredstev v skladu z akcijsko agendo iz Adis Abebe, vključno z javnimi financami, da bi lahko dosegle cilje trajnostnega razvoja. Prizadevale si bodo za reformo svoje davčne politike in uprave, izboljšanje pobiranja davkov in boj proti davčnim utajam in izogibanjem ter nedovoljenim finančnim tokovom, vključno z davčnimi oazami. Poleg tega bi se morale zavezati, da bodo izvajale globalne standarde na področju davčnega upravljanja, ki so jih določili ustrezni mednarodni organi.
Pretok kapitala v zasebnem sektorju bistveno prispeva k nacionalnim prizadevanjem za razvoj. Partnerice bodo oblikovale nove politike in po potrebi okrepile regulativne okvire, da bi bolje uskladile spodbude za zasebni sektor z javnimi cilji in spodbujale dolgoročne kakovostne naložbe.
V Sporazumu bo potrjena pomembnost nakazil kot ključnega orodja za financiranje razvoja. Pogodbenice se bodo zavezale, da bodo spodbujale cenejše, hitrejše in varnejše prenose tako v državah izvora kot državah prejemnicah ter zagotovile, da zadevna zakonodaja ne bo vsebovala določb, ki bi ovirale učinkovito uporabo zakonitih poti nakazil.
EU bo razvila nove oblike sodelovanja z razvitejšimi državami AKP, vključno z možnostjo sofinanciranja, da bi spodbujala izvajanje Agende 2030, podpirala manj razvite države in skupaj z razvitejšimi državami AKP reševala posebne regionalne in globalne izzive.
Učinkovito razvojno sodelovanje
V Sporazumu bosta ponovno poudarjena pomen in osrednja vloga agende za učinkovitost razvoja, dogovorjene v okviru različnih mednarodnih forumov, ter zaveza pogodbenic, da bodo pri vseh oblikah sodelovanja upoštevana naslednja načela: odgovornost partnerskih držav za prednostne naloge razvoja, vključujoča razvojna partnerstva, osredotočenost na rezultate, preglednost in vzajemna odgovornost.
V Sporazumu bo določeno, da bodo različne in dopolnjujoče se metode (npr. podpora projektom, proračunska podpora, mešano financiranje, skrbniški skladi) ter načini zagotavljanja podpore (vključno s pomočjo za trgovino, tesnim medinstitucionalnim sodelovanjem, tehnično pomočjo in gradnjo zmogljivosti) uporabljeni glede na zmogljivosti, potrebe in uspešnost posamezne države ter v okviru dialoga med državami AKP in EU. Po potrebi se bo proračunska podpora uporabljala za zagotavljanje trajnih rezultatov v podporo ciljem trajnostnega razvoja.
V Sporazumu bo določeno, da bo EU zagotovila usklajevanje s svojimi državami članicami, da bi dodatno izboljšala način, na katerega zagotavljajo finančno sodelovanje, med drugim z okrepljenim in učinkovitejšim usklajevanjem ob upoštevanju njihovih primerljivih prednosti. Spodbujalo in krepilo se bo skupno načrtovanje in izvajanje programov, da bi zagotovili bolj skladno, učinkovito in usklajeno podporo pri doseganju skupnih ciljev.
7.INSTITUCIONALNI OKVIR
Akterji
V Sporazumu bo ponovno potrjeno, da imajo vlade v državah AKP osrednjo vlogo v partnerstvu, saj določajo prednostne naloge in strategije za svoje države. Poleg tega bo potrjeno, da nacionalni parlamenti in lokalni organi v državi bistveno prispevajo k izboljšanju demokratične odgovornosti oziroma dopolnjevanju vladnih ukrepov.
Sporazum bo okrepil vlogo regionalnih in celinskih organizacij, zlasti pri upravljanju in izvajanju treh regionalnih partnerstev, s čimer se bosta zagotovila dosledno upoštevanje prednostnih nalog, ki zadevajo več držav, in učinkovita racionalizacija obstoječih okvirov za sodelovanje.
Sporazum bo potrdil, podpiral in okrepil vlogo organizacij civilne družbe in zasebnega sektorja kot ključnih partnerjev pri krepitvi odnosov med prebivalci in vladami pogodbenic ter uresničevanju ciljev partnerstva.
Institucionalne določbe
V Sporazum bodo vključene določbe o reformirani institucionalni strukturi za upravljanje partnerstva, ki bo temeljila na uporabi načel subsidiarnosti in dopolnjevanja ter zagotavljala večjo skladnost in racionalizacijo različnih obstoječih struktur na različnih ravneh.
Kar zadeva tri regionalne dogovore, se bodo na srečanjih vrha sprejemale potrebne strateške politične smernice za vodenje teh regionalnih partnerstev. Kar zadeva Afriko, bo vrh še naprej vključeval države severne Afrike, da bi zagotovili usklajen pristop v smislu ene Afrike.
Posamezen dogovor (protokol) bo upravljal regionalni svet, katerega naloga bo vodenje političnega dialoga, sprejemanje sklepov, potrebnih za izvajanje določb dogovorov, in po potrebi njihova revizija. Pomembno vlogo pri upravljanju dogovorov bodo imele ustrezne regionalne organizacije (npr. Afriška unija). Kadar bo to primerno, se bo vsak svet lahko odločil za povabilo tretjih strani kot opazovalk v določenih zadevah.
Da bi zagotovili usklajeno partnerstvo z Afriko kot celoto, bi bilo treba prek posvetovanj poiskati najustreznejše načine za pridružitev držav severne Afrike k novemu sporazumu, da bi zagotovili njihovo polno sodelovanje v političnem dialogu in dialogu o politikah v okviru dogovora med EU in Afriko. To bo potekalo brez poseganja v veljavne pravne in finančne okvire ter okvire politik, sklenjene s temi državami, zlasti sporazume o pridružitvi v okviru evropske sosedske politike.
Poleg tega bo Sporazum zagotovil, da bodo regionalne gospodarske skupnosti udeležene v vseh srečanjih, zlasti srečanjih Sveta EU in Afrike, s čimer se bo zagotovila večja skladnost z obstoječimi dogovori.
Sporazum bo vsakemu svetu (tj. EU in držav AKP, EU in Afrike, EU in Karibov ter EU in pacifiških držav) omogočal ustanovitev operativnega odbora, na katerega bo lahko prenesel nekatere pristojnosti za izpolnjevanje njegovih nalog.
V Sporazumu bodo za tri regionalne dogovore predvidena parlamentarna srečanja, podobna obstoječim strukturam (npr. sejam Evropskega parlamenta in vseafriškega parlamenta). Parlamentarne seje bi morale potekati glede na seje zadevnega sveta. Kadar bo to primerno, bodo regionalne parlamentarne seje lahko združene v eno sejo.
V Sporazumu bodo na ravni regionalnih dogovorov lahko predvidena tudi srečanja med civilno družbo in med predstavniki zasebnega sektorja. Ta srečanja bi morala potekati glede na seje zadevnega sveta. Kadar bo to primerno, bodo regionalna srečanja lahko združena v eno srečanje.
Kar zadeva upravljanje celotnega sporazuma o partnerstvu, bo priložnostno potekal vrh voditeljev držav in vlad na ravni EU-AKP, da se bodo zagotovile potrebne strateške politične smernice v zvezi z vprašanji, ki zadevajo vse pogodbenice. Partnerstvo na ravni EU-AKP bo upravljal Svet EU-AKP, ki bo na priložnostnih sejah razpravljal o zadevah skupnega interesa, povezanih s splošnimi načeli in vrednotami, opredeljenimi v splošnem delu Sporazuma, in določil skupna stališča v zvezi z mednarodnim sodelovanjem. Organizirala bi se lahko tudi srečanja na ministrski ravni, na katerih bi obravnavali določena vprašanja.
Sporazum bo pogodbenicam omogočil, da opredelijo načine za razvoj učinkovitejših načinov dela, ki bodo omogočali bolj poglobljen dialog ter hitrejše in učinkovitejše odločanje.
8.KONČNE DOLOČBE
Ozemeljska uporaba
V Sporazum bo vključena določba o ozemeljski uporabi v standardni obliki.
Začetek veljavnosti
V Sporazum bo vključena določba, ki bo določala, da bodo pogodbenice ratificirale ali odobrile Sporazum v skladu s svojimi ustavnimi pravili in pravnimi postopki.
V Sporazum bo vključena določba, ki bo določala začetek veljavnosti Sporazuma, pri čemer bodo navedeni tudi zahtevani pragovi.
Poleg tega bo v Sporazum vključena določba, ki bo določala, da se deli Sporazuma ali Sporazum v celoti lahko začasno uporablja, dokler ne začne veljati, v skladu z notranjimi pravnimi postopki in zakonodajo pogodbenic.
Trajanje, prekinitev in sprememba
Sporazum ne bo vseboval določbe, ki bi časovno omejevala njegovo veljavnost. Bo pa vseboval določbo, ki bo določala, da se lahko Sporazum na zahtevo katere koli pogodbenice prekine, pri čemer bodo opredeljeni tudi postopki za prekinitev.
V Sporazum bo vključena določba, ki bo določala, da se lahko splošni del Sporazuma na zahtevo ene od dveh pogodbenic spremeni v skladu s postopki za ratifikacijo in začetek veljavnosti Sporazuma.
Poleg tega bo v Sporazum vključena določba, ki bo določala, da se protokoli o partnerstvih med EU in Afriko, EU in Karibi ter EU in pacifiškimi državami lahko spremenijo po poenostavljenem postopku na zahtevo ene od dveh pogodbenic na podlagi sklepa, ki ga sprejmejo zadevni sveti.
Izpolnjevanje obveznosti
V Sporazumu bo predvidena možnost, da pogodbenica ustrezno ukrepa v primeru, da druga pogodbenica ne izpolni katere koli svoje obveznosti, povezane z bistvenimi in temeljnimi elementi. V takih primerih bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe po predhodnem medsebojnem posvetovanju pogodbenic. Posvetovanja bodo morala potekati na ravni in v obliki, ki bo najprimernejša za to, da se doseže rešitev, ter v določenem časovnem okviru.
Da bi preprečili situacije, v katerih bi ena pogodbenica menila, da druga pogodbenica ni izpolnila svojih obveznosti, povezanih z bistvenimi in temeljnimi elementi Sporazuma, bodo potekala strukturirana in sistematična posvetovanja o pomislekih pogodbenic.
Medtem ko se bo ohranila dvostranska narava posvetovanj, se bosta pogodbenici zavezali, da se bosta med pripravami na vsako posvetovanje posvetovali in uskladili z vsemi ustreznimi regionalnimi in mednarodnimi akterji.
Poleg tega bo Sporazum omogočal, da pogodbenica brez predhodnih posvetovanj sprejme ustrezne ukrepe, če bodo posvetovanja zavrnjena ali ne bodo prinesla rezultatov, sprejemljivih za obe pogodbenici, ter v posebnih nujnih primerih. „Ustrezne ukrepe“ in „posebne nujne primere“ bi bilo treba opredeliti v skladu s členom 96(2)(b) in (c) Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja.
Reševanje sporov
V Sporazum bo vključena določba o ustreznem mehanizmu za reševanje sporov v primeru razhajanj pri uporabi, razlagi in izvajanju Sporazuma.
Pristop
V Sporazum bo vključena določba, ki bo določala merila in mehanizme za pristop neodvisne države k Sporazumu v skladu z določbami iz Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja. Poleg tega bo predvidena tudi možnost pristopa regionalnih organizacij.
Nadgrajen status opazovalke
V Sporazum bo vključena določba, ki bo določala merila za status opazovalke in nadgrajen status opazovalke v Sporazumu, dodeljen neodvisni državi, regionalnim ali mednarodnim organizacijam ali zadevnim organizacijam s pravno osebnostjo.
Verodostojna besedila
V Sporazum bo vključena določba o tem, da je Sporazum sestavljen v dveh izvodih v vseh uradnih jezikih Evropske unije, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.