OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Predmet urejanja predloga

Ta predlog zadeva sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa na dvajsetem rednem zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije, o spremembah Priloge II k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti v Sredozemlju.

2.Ozadje predloga

2.1.Barcelonska konvencija in protokoli

Namen Barcelonske konvencije za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (v nadaljnjem besedilu: Barcelonska konvencija) je zagotoviti trajnostno upravljanje naravnih in zemeljskih virov ter zavarovati morsko okolje in obalna območja s preprečevanjem, zmanjševanjem in odpravo onesnaževanja. Barcelonska konvencija je začela veljati 9. julija 2004.

Dopolnjuje jo sedem protokolov, ki obravnavajo posebne vidike ohranjanja okolja v Sredozemlju, vključno s Protokolom o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti v Sredozemlju (ki je bil sprejet leta 1995 in nadomešča povezan protokol iz leta 1982) ter njegovimi prilogami.

Evropska unija je pogodbenica Barcelonske konvencije 1 in njenih protokolov 2 . Pogodbenice Barcelonske konvencije in njenih protokolov so poleg 13 sredozemskih držav, ki niso članice EU, tudi Italija, Grčija, Španija, Francija, Slovenija, Malta, Ciper in Hrvaška.

2.2.Dvajseto redno zasedanje pogodbenic

Dvajseto redno zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije bo potekalo od 17. do 20. decembra 2017 v Tirani v Albaniji.

Na zasedanju bodo pogodbenice med drugim pozvane, da se odločijo o aktu s pravnim učinkom, in sicer o predlogu za spremembo Priloge II (seznam prizadetih in ogroženih vrst) k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: Protokol).

Postopek, opisan v členu 23 Barcelonske konvencije, se uporablja za sprejetje vseh sprememb prilog k protokolom. Take spremembe se sprejmejo s tričetrtinsko večino glasov pogodbenic protokola. V skladu s členom 25 Barcelonske konvencije Evropska gospodarska skupnost uveljavlja pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njihovih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije in enega ali več protokolov; Evropska gospodarska skupnost ne uveljavlja pravice do glasovanja, kadar zadevne države članice uveljavljajo svojo pravico, in obratno.

2.3.Predvidene spremembe Priloge II k Protokolu

Na dvajsetem rednem zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije, ki bo potekalo od 17. do 20. decembra 2017, naj bi pogodbenice sprejele spremembe Priloge II k Protokolu (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt).

Cilji predvidenega akta so:

– na seznam vrst iz Priloge II k Protokolu dodati štiri nove vrste iz razreda Anthozoa (razred morskih nevretenčarjev, vključno s koralami), in sicer Isidella elongata, Dendrophyllia cornigera, Dendrophyllia ramea in Desmophyllum dianthus,

– posodobiti imena številnih morskih in obalnih vrst ptic zaradi taksonomskih sprememb, ki so nastale po zadnjih spremembah prilog k Protokolu.

Predvideni akt postane zavezujoč za pogodbenice v skladu s členom 29 Barcelonske konvencije, ki določa, da so vsi protokoli k tej konvenciji zavezujoči za pogodbenice zadevnega protokola, in členom 23, ki določa, da so priloge k tej konvenciji ali vsem protokolom sestavni del Konvencije oziroma takega protokola.

3.Stališče, ki naj se zastopa v imenu Unije

Protokol določa seznam prizadetih ali ogroženih vrst in seznam vrst, katerih izkoriščanje je zakonsko urejeno (člen 12). Ta dva seznama sta prilogi II oziroma III k Protokolu. Pogodbenice so dolžne sprejeti usklajene ukrepe za zaščito in ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst, navedenih v teh prilogah.

S predvidenim aktom naj bi se posodobila imena številnih morskih in obalnih vrst ptic zaradi taksonomskih sprememb, ki so nastale po zadnjih spremembah prilog k Protokolu. Ta posodobitev ne pomeni vsebinskih ali bistvenih sprememb, pač pa zgolj posodobitev imen vrst, ki so že na seznamu.

Poleg tega naj bi se s predvidenim aktom na seznam vrst iz Priloge II k Protokolu dodale štiri nove vrste iz razreda Anthozoa (Isidella elongata, Dendrophyllia cornigera, Dendrophyllia ramea in Desmophyllum dianthus).

O tem drugem predlogu je razpravljal ustrezen tehnični organ v okviru Konvencije na 13. zasedanju kontaktnih točk za Protokol, na katerem je bila zastopana tudi EU.

Štiri zadevne vrste koral so prisotne v habitatnem tipu v interesu Skupnosti „Morski grebeni“, za ohranjanje katerega je treba določiti posebna ohranitvena območja 3 v okviru Priloge I k direktivi o habitatih 4 . „Razlagalni priročnik o habitatih Evropske unije“ 5 med sredozemske vrste, ki oblikujejo grebene, zlasti vključuje biocenozo Dendrophyllia ramea, biocenozo Dendrophyllia cornigera, facies Isidella elongata ter biocenoze belih koral, kot sta Lophelia pertusa in Madrepora oculata (s katerima naj bi bila povezana vrsta Desmophyllum dianthus). Štiri vrste so priznane kot ogrožene na sredozemskem rdečem seznamu ogroženih vrst 6 (Dendrophyllia ramea je trenutno klasificirana kot ranljiva; Dendrophyllia cornigera in Desmophyllum dianthus sta prizadeti; Isidella elongata pa je kritično prizadeta in se šteje za skoraj endemično). Tri od zadevnih vrst (D. ramea, D. cornigera in D. dianthus) spadajo v skupino kamnitih koralnjakov, ki je vključena v Dodatek II h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter s tem v Prilogo B k Uredbi Sveta (ES) št. 338/97 7 (uredba o trgovini s prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami). Štiri vrste Anthozoa so izpostavljene številnim antropogenim vplivom v Sredozemskem morju, kot so ribolov s pridneno vlečno mrežo, bentoški ribolov s parangalom, vnos onesnaževal, vrtanje, globalno segrevanje ali zakisljevanje oceanov. Njihova sposobnost obnavljanja je lahko zelo majhna zaradi razmeroma počasne rasti, majhne sposobnosti širjenja ter razmeroma dolge življenjske dobe. Čeprav primanjkuje znanstvenih informacij v zvezi s populacijo štirih vrst, obstoječa evidenca o populaciji ali kvalitativne ugotovitve kažejo na zaskrbljujoče zmanjševanje habitata in/ali populacije.

Podpora Unije za te predloge zagotavlja skladnost njenega notranjega in zunanjega delovanja.

Unija je zavezana k mednarodnemu sodelovanju za zaščito biotske raznovrstnosti v skladu s členom 191(1) PDEU in v skladu s členom 5 Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti ter odločitvami, sprejetimi na desetem, dvanajstem in trinajstem zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti v Nagoji leta 2010 8 , Pjongčangu leta 2014 9 in Mehiki leta 2016. V zvezi s tem vrste, predlagane za vključitev, zadeva zlasti Odločitev XIII/11 10 trinajste Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki spodbuja izvajanje nezavezujočega posebnega delovnega načrta o biotski raznovrstnosti v hladnovodnih območjih, katere cilj je med drugim ohranitev in okrepitev odpornosti ekosistemov v hladnovodnih območjih.

Ta predlog je tudi v skladu s pomislekom, ki je bil izražen na konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju leta 2012 o pomembni ranljivosti koralnih grebenov in mangrov na vplive, vključno s podnebnimi spremembami, zakisljevanjem morij, prelovom, škodljivimi ribolovnimi praksami in onesnaževanjem, ter zavezo z iste konference, da se podpira mednarodno sodelovanje z namenom ohranjanja ekosistemov koralnih grebenov in mangrov, uresničujejo njihove družbene, gospodarske in okoljske koristi ter spodbujata tehnično sodelovanje in prostovoljna izmenjava informacij.

Poleg tega prispeva k uresničevanju cilja trajnostnega razvoja 14.2, in sicer „Do leta 2020 trajnostno upravljati morske in kopenske ekosisteme ter jih varovati, tudi s krepitvijo njihove odpornosti, da se preprečijo večje škodljive posledice, in sprejeti ukrepe za njihovo obnovo ter za zdrave in produktivne oceane“.

Glede na navedeno bi morala Unija podpreti predlog za spremembo Priloge II k Protokolu.

4.Pravna podlaga

4.1.Postopkovna pravna podlaga

4.1.1.Načela

V členu 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) so predvideni sklepi o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.

Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje akte, ki imajo pravni učinek na podlagi pravil mednarodnega prava, ki velja za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, vendar lahko odločilno vplivajo na vsebino ureditve, ki jo sprejme zakonodajalec Unije 11 .

4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Akt, k sprejetju katerega se poziva zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije, je akt s pravnim učinkom. Predvideni akt bo zavezujoč v mednarodnem pravu v skladu s členoma 23 in 29 Barcelonske konvencije. Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.

4.2.Materialna pravna podlaga

4.2.1.Načela

Materialna pravna podlaga za sklep iz člena 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega se v imenu Unije zastopa stališče.

4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na okolje. Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je torej člen 192(1) PDEU.

4.3.Sklep

Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti člen 192(1) PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.

2017/0263 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki naj se v imenu Evropske unije zastopa na dvajsetem rednem zasedanju pogodbenic Konvencije za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja, glede predloga za spremembo Priloge II k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti v Sredozemlju

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Skupnost je Konvencijo za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (v nadaljnjem besedilu: Barcelonska konvencija) sklenila v skladu s Sklepom Sveta 1999/802/ES 12 , veljati pa je začela 9. julija 2004.

(2)Unija je tudi pogodbenica Protokola o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ki ga je Skupnost sklenila v skladu s Sklepom Sveta 1999/800/ES 13 , veljati pa je začel 12. decembra 1999.

(3)V skladu s členom 18 Barcelonske konvencije je ena od nalog na zasedanjih pogodbenic sprejemanje, pregledovanje in potrebno spreminjanje prilog k navedeni konvenciji in protokolom.

(4)Dvajseto redno zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije bo potekalo od 17. do 20. decembra 2017. Ena od točk na dnevnem redu zasedanja je sprejetje sprememb Priloge II k Protokolu.

(5)Namen navedenih sprememb je na seznam vrst iz Priloge II k Protokolu dodati štiri nove vrste iz razreda Anthozoa (Isidella elongata, Dendrophyllia cornigera, Dendrophyllia ramea in Desmophyllum dianthus) ter posodobiti imena številnih morskih in obalnih vrst ptic na navedenem seznamu zaradi določenih taksonomskih sprememb, ki so nastale po zadnjih spremembah prilog k Protokolu.

(6)Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na dvajsetem rednem zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije, saj bodo spremembe Priloge II k Protokolu za Unijo zavezujoče.

(7)Štiri vrste iz razreda Anthozoa, za katere se predlaga vključitev v Prilogo II k Protokolu, so prisotne v naravnih habitatnih tipih v interesu Skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja, kot je določeno v Prilogi I k Direktivi Sveta 92/43/EGS 14 . Tri od navedenih vrst so vključene tudi v Dodatek II h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki se v Uniji izvaja s Prilogo B k Uredbi Sveta (ES) št. 338/97 15 . Za vse vrste, za katere se predlaga vključitev, je znano, da so v Sredozemskem morju ogrožene in zato potrebujejo okrepljeno zaščito pred človekovim delovanjem, ki je zagotovljena v okviru Protokola.

(8)Predlog za odločitev na dvajsetem rednem zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije je sprememba Priloge II k Protokolu, zato je primerno, da se po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(9)Na dvajsetem rednem zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije Unijo zastopa Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Države članice v skladu s členom 4(3) PEU podpirajo stališče Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na dvajsetem rednem zasedanju pogodbenic Konvencije za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija), je podpora predloga za odločitev o spremembi Priloge II k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti v Sredozemlju glede:

(1)vključitve naslednjih vrst:

–Dendrophyllia cornigera,

–Dendrophyllia ramea,

–Desmophyllum dianthus in

–Isidella elongata;

(2)sprememb imen morskih in obalnih vrst ptic zaradi taksonomskih sprememb, določenih v Prilogi.

Člen 2

Sklep iz člena 1 se po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Komisijo in države članice.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

(1) Sklep Sveta 77/585/EGS z dne 25. julija 1977 o sklenitvi Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem in Protokola o preprečevanju onesnaženja Sredozemskega morja zaradi odmetavanja z ladij in zrakoplovov (UL L 240, 19.9.1977, str. 1) ter Sklep Sveta 1999/802/ES z dne 22. oktobra 1999 o sprejetju sprememb Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem in Protokola o preprečevanju onesnaženja zaradi odmetavanja z ladij in zrakoplovov (Barcelonska konvencija) (UL L 322, 14.12.1999, str. 32).

(2) Sklep Sveta 1999/800/ES z dne 22. oktobra 1999 o sklenitvi Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju ter o sprejetju prilog k navedenemu protokolu (Barcelonska konvencija) (UL L 322, 14.12.1999, str. 1).

(3) Posebna ohranitvena območja, kot so opredeljena v členu 1(l) direktive o habitatih, pomenijo območja, pomembna za Skupnost, ki jih države članice določijo z zakonskim, upravnim in/ali pogodbenim aktom in kjer se uporabljajo potrebni ohranitveni ukrepi za vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti naravnih habitatov in/ali populacij vrst, za katere je bilo območje določeno.

(4) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(5) „Razlagalni priročnik o habitatih Evropske unije“ – EU28, ki ga je 4. oktobra 1999 sprejel Odbor za habitate (različica EUR15), nazadnje pa je bil spremenjen aprila 2013 ( http://ec.europa.eu/environment/nature/legislation/habitatsdirective/docs/Int_Manual_EU28.pdf ).

(6) http://www.iucnredlist.org/initiatives/mediterranean .

(7) Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 61, 3.3.1997, str. 1).

(8) Odločitev X/2, Strateški načrt za biotsko raznovrstnost 2011–2020 in cilji glede biotske raznovrstnosti iz Aičija, vključno s ciljem glede biotske raznovrstnosti iz Aičija št. 10, v skladu s katerim se do leta 2015 zmanjšajo večkratne antropogene obremenitve na koralnih grebenih in drugih občutljivih ekosistemih, na katere vplivajo podnebne spremembe ali zakisljevanje oceanov, da se ohrani njihova celovitost in delovanje.

(9) Odločitev XII/23, Priloga, Prednostni ukrepi za doseganje cilja 10 glede biotske raznovrstnosti iz Aičija za koralne grebene in tesno povezane ekosisteme.

(10) Odločitev XIII/11, Nezavezujoč poseben delovni načrt o biotski raznovrstnosti v hladnovodnih območjih v okviru pravne veljavnosti Konvencije.

(11) Zadeva C-399/12 Nemčija proti Svetu (OIV), ECLI:EU:C:2014:2258, točke 61–64.

(12) Sklep Sveta 1999/802/ES z dne 22. oktobra 1999 o sprejetju sprememb Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem in Protokola o preprečevanju onesnaženja zaradi odmetavanja z ladij in zrakoplovov (Barcelonska konvencija) (UL L 322, 14.12.1999, str. 32).

(13) Sklep Sveta 1999/800/ES z dne 22. oktobra 1999 o sklenitvi Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju ter o sprejetju prilog k navedenemu protokolu (Barcelonska konvencija) (UL L 322, 14.12.1999, str. 1).

(14) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(15) Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 61, 3.3.1997, str. 1).