EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 28.8.2017
COM(2017) 455 final
2017/0210(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču glede predlogov za spremembe dodatkov h Konvenciji o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali s strani različnih pogodbenic Konvencije, ki naj se imenu Evropske unije zastopa na dvanajstem zasedanju Konference pogodbenic
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o stališču, ki naj se v imenu Unije zastopa na zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali glede predvidenega sprejetja sklepa o spremembah dodatkov h Konvenciji.
2.Ozadje predloga
2.1.Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali
Cilj Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je varovati kopenske, morske in ptičje selitvene vrste na njihovem celotnem območju razširjenosti. Konvencija je medvladna pogodba, sklenjena pod pokroviteljstvom Programa Združenih narodov za okolje, ki je namenjen varstvu prosto živečega živalstva in rastlinstva ter habitatov na globalni ravni. Sporazum je začel veljati 1. novembra 1983. Pogodbenic Sporazuma je trenutno 124. Evropska unija je njegova pogodbenica od 1. novembra 1983 1 . Vse države članice so pogodbenice Sporazuma.
2.2.Konferenca pogodbenic
Konferenca pogodbenic je glavni organ odločanja Sporazuma. Njene naloge so naštete v členu VII Sporazuma in vključujejo pooblastila za oceno ohranitvenega stanja selitvenih vrst ter s tem za spremembo dodatkov k Sporazumu. Zaseda vsaka tri leta. Za sprejemanje odločitev na zasedanjih Konference pogodbenic je potrebna dvotretjinska večina prisotnih in glasujočih pogodbenic, razen kadar Sporazum ne določa drugače.
Pooblastilo za stališče Unije glede sprememb dodatkov se podeli s sklepom Sveta na podlagi predloga Komisije. Skupna stališča Unije glede drugih osnutkov sklepov in resolucij so dogovorjena na predhodnih sejah zadevne delovne skupine Sveta ali na koordinacijskih sestankih Unije na kraju samem.
2.3.Predvideni akt Konference pogodbenic
Konferenca pogodbenic namerava na svojem dvanajstem zasedanju, ki bo potekalo od 23. do 28. oktobra 2017 v Manili na Filipinih, sprejeti odločitev o spremembi dodatkov k Sporazumu (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt).
V skladu s členom XI Sporazuma lahko vsaka pogodbenica predloži predloge za spremembo. Spremembe dodatkov začnejo veljati za vse pogodbenice devetdeset dni po zasedanju Konference pogodbenic, na katerem so bile sprejete, razen za tiste pogodbenice, ki so izrazile pridržek.
Namen predvidenega akta je spremeniti Dodatek I in Dodatek II k Sporazumu, kot je določeno v členu XI Sporazuma. Spremembe se sprejmejo z dvotretjinsko večino prisotnih in glasujočih pogodbenic.
Predvideni akt postane zavezujoč za pogodbenice v skladu s členom III Sporazuma, ki določa, da so v Dodatku I navedene selitvene vrste, ki so ogrožene, ter da si pogodbenice, ki so države na območju razširjenosti zadevnih vrst, prizadevajo sprejeti različne ohranitvene ukrepe in da prepovejo odvzem živali takih vrst.
Člen IV Sporazuma določa, da so v Dodatku II navedene selitvene vrste, ki imajo neugodno ohranitveno stanje in potrebujejo mednarodne sporazume v zvezi z njihovo ohranitvijo in upravljanjem, ter tiste selitvene vrste, katerih ohranitveno stanje bi imelo občutne koristi od mednarodnega sodelovanja, ki bi ga lahko dosegli z mednarodnim sporazumom. Selitvene vrste so lahko navedene tako v Dodatku I kot v Dodatku II, če je to utemeljeno z okoliščinami.
3.Stališče, ki naj se zastopa v imenu Unije
Dvanajsto zasedanje Konference pogodbenic Sporazuma bo potekalo v Manili (na Filipinih) od 23. do 28. oktobra 2017. Za to zasedanje je Unija predlagala spremembo Dodatka II k Sporazumu, da se dodata vrsti ptic Lanius excubitor excubitor in Lanius minor.
Druge pogodbenice Konvencije so predlagale spremembe dodatkov I in II h Konvenciji za vrste Pan paniscus, Pan troglodytes, Equus africanus, Equus ferus przewalskii, Lasiurus cinereus, Lasiurus borealis, Lasiurus blossevillii, Lasiurus ega, Panthera leo, Panthera pardus, Ursus arctos isabellinus, Pusa caspica, Gazella bennettii, Giraffa camelopardalis, Fregata andrewsi, Aquila nipalensis, Gyps bengalensis, Gyps indicus, Gyps tenuirostris, Sarcogyps calvus, Gyps africanus, Gyps coprotheres, Gyps rueppelli, Necrosyrtes monachus, Trigonoceps occipitalis, Torgos tracheliotos, Anous minutus worcesteri, Emberiza sulphurata, Rhincodon typus, Squatina squatina, Rhinobatos rhinobatos, Carcharhinus obscurus, Prionace glauca in Rhynchobatus australiae.
Unija bi morala podpreti vse predloge, ker so znanstveno utemeljeni in v skladu z zavezanostjo Unije mednarodnemu sodelovanju za zaščito biotske raznovrstnosti. To bi moralo vključevati spodbujanje iskanja najboljše uporabe razpoložljivih znanstvenih informacij, da se lahko upoštevajo tako biološke značilnosti kot ribolovne biološke referenčne točke.
Zato je potrebno, da Svet sprejme sklep za določitev stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa na dvanajstem zasedanju Konference pogodbenic glede predlogov za spremembe.
Veljavne zakonodaje Unije zaradi predlogov sprememb ne bo treba spremeniti.
4. Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
V členu 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) so predvideni sklepi o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje akte, ki imajo pravni učinek na podlagi pravil mednarodnega prava, ki velja za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, vendar lahko odločilno vplivajo na vsebino ureditve, ki jo sprejme zakonodajalec Unije 2 .
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Konferenca pogodbenic je organ, ustanovljen s sporazumom, tj. s Konvencijo o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali. Dvanajsto zasedanje Konference pogodbenic Konvencije bo potekalo v Manili (na Filipinih) od 23. do 28. oktobra 2017. Za to zasedanje je Unija predlagala spremembo Dodatka II h Konvenciji, da se dodata vrsti ptic Lanius excubitor excubitor in Lanius minor.
Akt, k sprejetju katerega se poziva Konferenco pogodbenic, je akt s pravnim učinkom. Predvideni akt bo zavezujoč v mednarodnem pravu v skladu s členom III Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali. Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
4.2.1.Načela
Materialna pravna podlaga za sklep iz člena 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega se v imenu Unije zastopa stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in če je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep iz člena 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na okolje.
Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je torej člen 192(1) PDEU.
4.3.Zaključek
Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti člen 192(1) PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.
2017/0210 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču glede predlogov za spremembe dodatkov h Konvenciji o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali s strani različnih pogodbenic Konvencije, ki naj se imenu Evropske unije zastopa na dvanajstem zasedanju Konference pogodbenic
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Unija je Konvencijo o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) sklenila s Sklepom Sveta 82/461/EGS z dne 24. junija 1982 3 , veljati pa je začela 1. novembra 1983.
(2)V skladu s členom XI tega sporazuma lahko Konferenca pogodbenic sprejme odločitev o spremembi dodatkov k Sporazumu.
(3)Konferenca pogodbenic namerava na svojem dvanajstem zasedanju, ki bo potekalo od 23. do 28. oktobra 2017, sprejeti odločitev o spremembi dodatkov I in II k Sporazumu.
(4)Primerno je, da se določi stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na zasedanju Konference pogodbenic, saj bo odločitev zavezujoča za Unijo.
(5)Unija bi morala podpreti vse predloge, ker so znanstveno utemeljeni ter v skladu z zavezanostjo Unije mednarodnemu sodelovanju za zaščito biotske raznovrstnosti na podlagi člena 5 Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti in z odločitvami Konference pogodbenic na podlagi navedene konvencije, zlasti z globalnim ciljem, ki je bil dogovorjen na desetem zasedanju: „Do leta 2020 preprečiti izumrtje znanih ogroženih vrst ter izboljšati in vzdrževati njihovo stanje ohranjenosti, zlasti za vrste z največjim upadom“, ter ker veljavne zakonodaje Unije zaradi njih ne bo treba spremeniti.
(6)Sesalci Pan paniscus, Equus africanus, Equus ferus przewalskii, Ursus arctos isabellinus in Pusa caspica niso prisotni v Uniji. Zato zaradi vključitve teh vrst v Dodatek I h Konvenciji spremembe zakonodaje Unije ne bi bile potrebne.
(7)Sesalci Pan troglodytes, Equus africanus, Lasiurus cinereus, Lasiurus borealis, Lasiurus blossevillii, Lasiurus ega, Panthera leo, Panthera pardus, Gazella bennettii in Giraffa camelopardalis niso prisotni v Uniji. Zato zaradi vključitve teh vrst v Dodatek II spremembe zakonodaje Unije ne bi bile potrebne.
(8)Ptice Fregata andrewsi, Gyps bengalensis, Gyps indicus, Gyps tenuirostris, Sacrogyps calvus, Gyps coprotheres, Necrosyrtes monachus, Trigonoceps occipitalis, Anous minutus worcesteri in Emberiza sulphurata niso prisotne v Uniji, z izjemo čezmorskih ozemelj, ki ne spadajo na področje uporabe Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic. Zato zaradi vključitve teh vrst v dodatka I in II h Konvenciji spremembe zakonodaje Unije ne bi bile potrebne.
(9)Ptice Aquila nipalensis, Gyps africanus, Gyps rueppelli in Torgos tracheliotos so vključene v Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic 4 . Zato zaradi vključitve teh vrst v dodatka I in II h Konvenciji spremembe zakonodaje Unije ne bi bile potrebne.
(10)Ribe vrst Rhincodon typus, Squatina squatina, Rhinobatos rhinobatos, Carcharinus obscurus, Prionace glauca in Rhynchobatus australiae spadajo na področje skupne ribiške politike, ki Uniji zagotavlja ustrezne instrumente za boljše upravljanje njihovega varovanja.
(11)Poleg tega sta ribolov in obdržanje vrst Squatina squatina in Rhinobatos rhinobatos prepovedana v skladu z Uredbo Sveta 2017/127 5 , Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) 6 pa je njune sredozemske populacije strogo zaščitila (prepoved obdržanja).
(12)Poleg tega je vrsta Rhincodon typus navedena v Dodatku II h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) in v Prilogi B k uredbi EU o trgovini s prosto živečimi vrstami 7 ter jo trenutno urejajo Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC), Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) in Medameriška komisija za tropske tune (IATTC).
(13)Unija bi morala spodbujati prizadevanja za iskanje najboljše uporabe vseh razpoložljivih in relevantnih znanstvenih informacij ter za izboljšanje okvira sodelovanja med ustreznimi večstranskimi in regionalnimi instrumenti s spodbujanjem usklajenosti in dopolnjevanja.
(14)V tem duhu je treba upoštevati tudi pomembnost ciljev upravljanja oceanov v skladu s skupnim sporočilom o mednarodnem upravljanju oceanov 8 .
(15)Kolikor je Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali v pristojnosti tako Unije kot držav članic, bi morale Komisija in države članice tesno sodelovati za sprejetje sprememb dodatkov h Konvenciji, da se zagotovi enotnost pri mednarodnem zastopanju Unije.
(16)Na zasedanju Konference pogodbenic Unijo zastopa Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Države članice v skladu s členom 4(3) PEU podpirajo stališče Unije –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na dvanajstem zasedanju Konference pogodbenic, je naslednje:
(1)podpre se uvrstitev naslednjih vrst v Dodatek I:
(a)Pan paniscus;
(b)Equus africanus;
(c)Equus ferus przewalski;
(d)Ursus arctos isabellinus;
(e)Pusa caspica;
(f)Fregata andrewsi;
(g)Aquila nipalensis;
(h)Gyps bengalensis;
(i)Gyps indicus;
(j)Gyps tenuirostris;
(k)Sacrogyps calvus;
(l)Gyps africanus;
(m)Gyps coprotheres;
(n)Gyps rueppelli;
(o)Necrosyrtes monachus;
(p)Trigonoceps occipitalis;
(q)Torgos tracheliotos;
(r)Anous minutus worcesteri;
(s)Emberiza sulphurata;
(t)Rhincodon typus;
(u)Squatina squatina;
(v)Rhinobatos rhinobatos;
(2)podpre se uvrstitev naslednjih vrst v Dodatek II:
(a)Pan troglodytes;
(b)Equus africanus;
(c)Lasiurus cinereus;
(d)Lasiurus borealis;
(e)Lasiurus blossevillii;
(f)Lasiurus ega;
(g)Panthera leo;
(h)Panthera pardus;
(i)Gazella bennettii;
(j)Giraffa camelopardalis;
(k)Aquila nipalensis;
(l)Gyps bengalensis;
(m)Gyps indicus;
(n)Gyps tenuirostris;
(o)Sacrogyps calvus;
(p)Gyps africanus;
(q)Gyps coprotheres;
(r)Gyps rueppelli;
(s)Necrosyrtes monachus;
(t)Trigonoceps occipitalis;
(u)Torgos tracheliotos;
(v)Anous minutus worcesteri;
(w)Emberiza sulphurata;
(x)Lanius excubitor excubitor;
(y)Lanius minor;
(``)Rhincodon typus;
(aa)Squatina squatina;
(bb)Rhinobatos rhinobatos;
(cc)Carcharinus obscurus;
(dd)Prionace glauca;
(ee)Rhynchobatus australiae.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Komisijo in države članice.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik