EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 3.7.2017
COM(2017) 357 final
2017/0148(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o pooblastilu Luksemburgu in Romuniji, da v interesu Evropske unije sprejmeta pristop Gruzije in Južne Afrike k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Namen Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Konvencija iz leta 1980), ki jo je do danes ratificiralo 97 držav, vključno z vsemi državami članicami EU, je povrniti razmere v prejšnje stanje, in sicer s takojšnjo vrnitvijo neupravičeno premeščenih ali zadržanih otrok s pomočjo sistema sodelovanja med centralnimi organi, ki so jih določile podpisnice Konvencije.
Ker je preprečevanje protipravnega odvzema otrok bistveni del politike EU za spodbujanje spoštovanja otrokovih pravic, je Evropska unija dejavna na mednarodni ravni, da bi povečala uporabo Konvencije iz leta 1980, in spodbuja tretje države, da pristopijo k tej konvenciji.
Gruzija je listino o pristopu h Konvenciji iz leta 1980 predložila 24. julija 1997. Konvencija je v Gruziji začela veljati 1. oktobra 1997.
Konvencija iz leta 1980 že velja med Gruzijo in 25 državami članicami EU. Samo Luksemburg, Danska in Romunija še niso sprejeli pristopa Gruzije h Konvenciji.
Južna Afrika je listino o pristopu h Konvenciji iz leta 1980 predložila 8. julija 1997. Konvencija je v Južni Afriki začela veljati 1. oktobra 1997.
Konvencija iz leta 1980 že velja med Južno Afriko in 26 državami članicami. Samo Luksemburg in Romunija še nista sprejela pristopa Južne Afrike h Konvenciji.
Člen 38(4) Konvencije iz leta 1980 določa, da se Konvencija uporablja med državo pristopnico in tistimi državami pogodbenicami, ki bodo izjavile, da sprejemajo pristop.
Izključno pristojnost EU v zvezi s sprejetjem pristopa tretje države h Konvenciji iz leta 1980 je potrdilo Sodišče Evropske unije na podlagi predloga Komisije za izdajo mnenja.
Sodišče Evropske unije je 14. oktobra 2014 v mnenju 1/13 navedlo, da sprejetje pristopa tretje države k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok spada v izključno pristojnost Unije.
Sodišče je vztrajalo pri potrebi po enotnosti na tem področju na ravni EU, da se prepreči spremenljiva geometrija med državami članicami.
Ker mednarodni protipravni odvzem otrok spada v izključno zunanjo pristojnost Evropske unije, je odločitev o sprejetju pristopa Gruzije in Južne Afrike treba sprejeti na ravni EU v obliki sklepa Sveta. Luksemburg in Romunija morata tako v zvezi s pristopom Gruzije in Južne Afrike podati izjavo o sprejetju v interesu Evropske unije.
S sprejetjem Luksemburga in Romunije bi se Konvencija iz leta 1980 uporabljala med Gruzijo in vsemi državami članicami EU razen Danske. V zvezi z Južno Afriko se bo Konvencija iz leta 1980 začela uporabljati z vsemi državami članicami EU.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Kar zadeva starševske protipravne odvzeme otrok, je Haaška konvencija iz leta 1980 mednarodna ustreznica Uredbe Sveta št. 2201/2003 (tako imenovana Uredba Bruselj IIa), ki je temelj pravosodnega sodelovanja EU v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo 1 .
Eden glavnih ciljev Uredbe je preprečevanje protipravnih odvzemov otrok med državami članicami z vzpostavitvijo postopkov za zagotovitev hitre vrnitve otroka v državo članico običajnega prebivališča. Uredba Bruselj IIa v ta namen v členu 11 vključuje postopek iz Haaške konvencije iz leta 1980 in ga dopolnjuje s pojasnitvijo nekaterih njegovih vidikov, zlasti zaslišanja otroka, roka za izdajo odločbe potem, ko je bil vložen zahtevek za vrnitev, in razlogov za to, da se otrok ne vrne. Prav tako uvaja določbe, ki urejajo primere nasprotujočih si odločb o tem, da se otrok vrne oziroma ne vrne, izdanih v različnih državah članicah.
Na mednarodni ravni Evropska unija podpira pristop tretjih držav h Konvenciji iz leta 1980, da bi njene države članice uporabljale skupen pravni okvir za ravnanje v primerih mednarodnih protipravnih odvzemov otrok.
Med junijem 2015 in decembrom 2016 je že bilo sprejetih deset sklepov Sveta, da bi se sprejel pristop desetih tretjih držav k Haaški konvenciji iz leta 1980 o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (Maroka, Singapurja, Ruske federacije, Albanije, Andore, Sejšelov, Armenije, Republike Koreje, Kazahstana in Peruja) 2 .
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Ta predlog je očitno povezan s splošnim ciljem varstva otrokovih pravic iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji. Sistem Haaške konvencije iz leta 1980 je oblikovan tako, da ščiti otroke pred škodljivimi učinki starševskega protipravnega odvzema in zagotavlja, da lahko otrok vzdržuje stike z obema staršema, na primer z zagotovitvijo učinkovitega uveljavljanja pravice do stikov.
Omembe je vredna tudi povezava s spodbujanjem uporabe mediacije za reševanje čezmejnih družinskih sporov. Direktiva o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah 3 se uporablja tudi za družinsko pravo v okviru skupnega evropskega pravosodnega prostora. Haaška konvencija iz leta 1980 prav tako spodbuja sporazumno rešitev družinskih sporov. Eden od priročnikov o dobrih praksah v skladu s Haaško konvencijo iz leta 1980, ki ga je objavila Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu, je posvečen uporabi mediacije za reševanje mednarodnih družinskih sporov glede otrok, ki spadajo na področje uporabe Konvencije. Na pobudo Evropske komisije je bil ta priročnik preveden v vse uradne jezike EU, razen v angleščino in francoščino, ter v arabščino, da se podpre dialog z državami, ki Konvencije še niso ratificirale, in pomaga pri iskanju konkretnih načinov za reševanje problemov, ki jih povzroča mednarodni protipravni odvzem otrok pri državah, ki Konvencije niso ratificirale 4 .
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Glede na to, da se sklep nanaša na mednarodni sporazum, se za pravno podlago uporabi člen 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije skupaj s členom 81(3). Svet odloča s soglasjem po posvetovanju z Evropskim parlamentom.
Uredba (ES) št. 2201/2003 zavezuje Združeno Kraljestvo in Irsko, ki zato sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.
•Sorazmernost
Ta predlog je oblikovan po vzoru že sprejetih sklepov Sveta o isti zadevi in ne presega tistega, kar je potrebno za dosego cilja doslednega ukrepanja EU na področju mednarodnega protipravnega odvzema otrok, in sicer z zagotavljanjem, da Luksemburg in Romunija sprejmeta pristop Gruzije in Južne Afrike k Haaški konvenciji iz leta 1980 v določenem časovnem okviru.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Komisija se je z Luksemburgom in Romunijo posvetovala o njuni pripravljenosti, da sprejmeta pristop Gruzije in Južne Afrike h Konvenciji iz leta 1980, in ta sta podala ugodno mnenje.
Iz razprav na srečanju strokovnjakov z dne 24. aprila 2017 je razvidno, da države članice v tej fazi ne ugovarjajo temu, da bi Luksemburg in Romunija sprejela pristop Gruzije in Južne Afrike h Konvenciji iz leta 1980.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Komisija in strokovnjaki držav članic so glede na to, da Konvencija že velja s 25 državami članicami v zvezi z Gruzijo in s 26 državami članicami v zvezi z Južno Afriko, menili, da v takih primerih posebna ocena razmer v zadevni tretji državi ni potrebna.
Strokovnjaki držav članic niso poročali o kakršnih koli težavah pri uporabi Konvencije iz leta 1980 za Gruziji in Južno Afriko.
•Ocena učinka
Tako kot za deset sklepov Sveta, ki so že bili sprejeti v letih 2015 in 2016 ter zadevajo sprejetje pristopa več tretjih držav k Haaški konvenciji iz leta 1980, zaradi narave tega zakonodajnega akta posebna ocena učinka ni bila izvedena. V vsakem primeru se je ob upoštevanju tega, da Konvencija že velja s 25 oziroma 26 državami članicami EU, ter pripravljenosti Luksemburga in Romunije, da sprejmeta pristop Gruzije in Južne Afrike, štelo, da posebna ocena razmer v Gruziji in Južni Afriki ni potrebna.
4. PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlagani sklep nima proračunskih posledic.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Ker predlog zadeva samo pooblastilo Luksemburgu in Romuniji, da sprejmeta pristop Gruzije in Južne Afrike h Konvenciji iz leta 1980, je spremljanje njegovega izvajanja omejeno na to, ali Luksemburg in Romunija spoštujeta besedilo izjave in rok za predložitev izjave ter njuno sporočitev Komisiji, kot je določeno v sklepu Sveta.
2017/0148 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o pooblastilu Luksemburgu in Romuniji, da v interesu Evropske unije sprejmeta pristop Gruzije in Južne Afrike k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 81(3) v povezavi s členom 218 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 5 ,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Evropska unija je kot enega izmed svojih ciljev določila spodbujanje varstva otrokovih pravic, kakor je navedeno v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Ukrepi za zaščito otrok zoper nezakonito premestitev ali zadržanje so bistveni del te politike.
(2) Svet je sprejel Uredbo (ES) št. 2201/2003 6 (v nadaljnjem besedilu: Uredba Bruselj IIa), katere namen je zaščititi otroke pred škodljivimi posledicami njihove neupravičene premestitve ali zadržanja ter vzpostaviti postopke za zagotovitev njihove hitre vrnitve v državo običajnega prebivališča ter zagotoviti varstvo pravic do stikov z otrokom in pravic do varstva in vzgoje.
(3) Uredba Bruselj IIa dopolnjuje in krepi določbe Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980), ki na mednarodni ravni uvaja sistem obveznosti in sodelovanja med državami pogodbenicami in med centralnimi organi ter katere namen je zagotoviti hitro vrnitev neupravičeno premeščenih ali zadržanih otrok.
(4) Vse države članice Unije so pogodbenice Haaške konvencije iz leta 1980.
(5) Unija spodbuja tretje države k pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 in podpira njeno pravilno izvajanje, tako da skupaj z državami članicami sodeluje med drugim v posebnih komisijah, ki jih redno organizira Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu.
(6) Skupni pravni okvir, ki se uporablja za odnose med državami članicami Unije in tretjimi državami, bi lahko bil najboljša rešitev za občutljive primere mednarodnega protipravnega odvzema otrok.
(7) Haaška konvencija iz leta 1980 določa, da se navedena konvencija uporablja med državo pristopnico in tistimi državami pogodbenicami, ki so izjavile, da sprejemajo pristop.
(8) Haaška konvencija iz leta 1980 ne omogoča, da bi organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, kakršna je Unija, postale njene pogodbenice. Zato Unija ne more pristopiti k navedeni konvenciji niti ne more predložiti izjave o sprejetju države pristopnice.
(9) Na podlagi mnenja 1/13 Sodišča Evropske unije izjave o sprejetju v okviru Haaške konvencije iz leta 1980 sodijo v izključno zunanjo pristojnost Unije.
(10) Gruzija je listino o pristopu h Konvenciji iz leta 1980 predložila 24. julija 1997. Konvencija je v Gruziji začela veljati 1. oktobra 1997.
(11) Vse zadevne države članice, razen Danske, Luksemburga in Romunije, so že sprejele pristop Gruzije k Haaški konvenciji iz leta 1980. Gruzija je sprejela Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo in Malto. Ocena razmer v Gruziji je privedla do sklepa, da lahko Luksemburg in Romunija v interesu Unije sprejmeta pristop Gruzije v skladu s pogoji iz Haaške konvencije iz leta 1980.
(12) Južna Afrika je listino o pristopu h Konvenciji iz leta 1980 predložila 8. julija 1997. Konvencija je v Južni Afriki začela veljati 1. oktobra 1997.
(13) Vse zadevne države članice, razen Luksemburga in Romunije, so že sprejele pristop Južne Afrike k Haaški konvenciji iz leta 1980. Južna Afrika je sprejela Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo in Malto. Ocena razmer v Južni Afriki je privedla do sklepa, da lahko Luksemburg in Romunija v interesu Unije sprejmeta pristop Južne Afrike v skladu s pogoji iz Haaške konvencije iz leta 1980.
(14) Luksemburg in Romunija bi morala biti zato pooblaščena, da v interesu Unije predložita svoji izjavi o sprejetju pristopa Gruzije in Južne Afrike v skladu s pogoji iz tega sklepa. Druge države članice Unije, ki so že sprejele pristop Gruzije in Južne Afrike k Haaški konvenciji iz leta 1980, ne bi smele predložiti novih izjav o sprejetju, saj obstoječe izjave po mednarodnem javnem pravu ostajajo veljavne.
(15) Uredba Bruselj IIa zavezuje Združeno Kraljestvo in Irsko, ki zato sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.
(16) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Luksemburg in Romunija sta pooblaščena, da v interesu Unije sprejmeta pristop Gruzije in Južne Afrike k Haaški konvenciji z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980).
2. Države članice iz odstavka 1 najpozneje do ... [dvanajst mesecev po datumu sprejetja tega sklepa] predložijo naslednjo izjavo o sprejetju v interesu Unije pristopa Gruzije in Južne Afrike k Haaški konvenciji iz leta 1980:
„[Polno ime DRŽAVE ČLANICE] izjavlja, da v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2017/… 7* sprejema pristop Gruzije in Južne Afrike k Haaški konvenciji z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok.“
3. Obe državi članici Svet in Komisijo obvestita o predložitvi izjave o sprejetju pristopa Gruzije in Južne Afrike ter Komisiji sporočita besedilo izjave v dveh mesecih po predložitvi.
Člen 2
Tiste države članice, ki so predložile izjavo o sprejetju pristopa Gruzije in Južne Afrike k Haaški konvenciji iz leta 1980 pred datumom sprejetja tega sklepa, ne predložijo nove izjave.
Člen 3
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta sklep je naslovljen na Luksemburg in Romunijo.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik