EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.5.2017

COM(2017) 262 final

2017/0102(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi pravnega okvira evropskih solidarnostnih enot ter o spremembi uredb (EU) št. 1288/2013, (EU) št. 1293/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in Sklepa št. 1313/2013/EU

{SWD(2017) 166 final}
{SWD(2017) 167 final}
{SWD(2017) 168 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

–v zadnjih desetletjih je naša družba premalo vlagala v krepitev vloge mladih Evropejcev, da bi se ti učinkovito udejstvovali v solidarnostnih aktivnostih, bodisi kot prostovoljci bodisi prek poklicnih aktivnosti. Po svetovni finančni in gospodarski krizi je gospodarstvo EU zdaj spet stabilnejše, vendar okrevanje še vedno ni enakomerno po vsej družbi in med vsemi regijami, pri tem pa izstopajo mlajše generacije. S solidarnostnimi aktivnostmi se mladi lahko spodbudijo, da sodelujejo v splošnokoristnih dejavnostih, ter se jim pomaga razviti znanje, spretnosti in kompetence, ki bodo bistvenega pomena za njihov osebni, družbenoizobrazbeni, poklicni in državljanski razvoj. To velja za vse mlade, tudi tiste iz okolij z manj možnostmi. Spodbujanje vključevanja teh mladih v solidarnostne aktivnosti je specifično vprašanje, ki ga je prav tako treba obravnavati v tem kontekstu;

–za obravnavanje solidarnosti ter vzpostavitev socialne, ekonomske in državljanske kohezije je potrebna močna struktura dinamičnih organizacij (zasebne in javne, profitne in neprofitne). V tem okviru je treba bolje poskrbeti za potrebe tovrstnih organizacij, zlasti tistih, ki delujejo na lokalni ravni s skupnostmi z najmanj možnostmi. Organizacije, ki ustvarjajo in ponujajo priložnosti za opravljanje solidarnostnega dela, potrebujejo podporo v obliki virov, ki omogočajo ustrezno usposabljanje in priprave za prostovoljce, pripravnike ali delavce, ter možnost delovanje v evropskem kontekstu. Organizacije prav tako potrebujejo jasna in preprosta pravila;

–področje priložnosti za sodelovanje v solidarnostnih aktivnostih – bodisi s poklicnega vidika bodisi z vidika prostovoljstva – je precej razdrobljeno po vsej EU. Kjer obstajajo priložnosti, pogosto primanjkuje ozaveščenosti. Razdrobljenost prinaša tudi pomanjkljivosti, ko gre za razumevanje, dokumentiranje in vrednotenje, kaj so se mladi naučili s sodelovanjem v posameznem solidarnostnem ukrepu.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ob upoštevanju evropskega obsega predlaganih ciljev, tj. spodbuditi mlade, da sodelujejo v solidarnostnih dejavnostih po vsej Evropski uniji, je ukrep na ravni EU primeren. EU ima pomembno vlogo pri podpori vseevropskemu pristopu k solidarnosti. Ukrepanje EU v okviru evropskih solidarnostnih enot ne bo nadomestilo podobnih ukrepov držav članic, temveč jih bo dopolnjevalo in podpiralo ob polnem spoštovanju načela subsidiarnosti. Čeprav imajo vse države članice tradicijo izvajanja programov in instrumentov, ki podpirajo aktivnosti v javnemu interesu, zlasti s prostovoljstvom, se ti precej razlikujejo, pri čemer so nekatere države bolj naklonjene temu, da te aktivnosti vodi država, druge pa to vlogo prepuščajo civilni družbi. Obstajajo različna pojmovanja in konotacije solidarnostnih aktivnosti in prostovoljstva, vrste aktivnosti pa se razlikujejo po vsebini in trajanju. Poleg tega obstajajo zelo različni pogledi na to, kako je socialna zaščita povezana s prostovoljstvom, pa tudi različni pravni statusi ter različne stopnje učenja in priznavanja. Vse to povzroča razdrobljenost na ravni EU, kar pomeni, da mladi v EU nimajo enakega dostopa do priložnosti, ki so na voljo.

Ukrepanje EU prek evropskih solidarnostnih enot bo prispevalo k odpravi težav pri razdrobljenosti, kot je pokazano v predhodni oceni, ki je priložena temu predlogu. Hkrati pa bo to priložnost, da se gradi na izkušnjah, pridobljenih v različnih državah članicah, obenem pa spodbuja prostovoljstvo v tistih državah članicah, v katerih je manj razširjeno, kar je v skladu s priporočili zainteresiranih strani, s katerimi so bila med pripravo tega predloga opravljena posvetovanja. Evropske solidarnostne enote bodo dopolnjevale obstoječe javne in zasebne politike, programe in aktivnosti, tako na nacionalni kot na evropski ravni. Z uporabo številnih jamstev kakovosti, kot so listina evropskih solidarnostnih enot, znak kakovosti za sodelujoče organizacije in načela iz okvira za kakovost pripravništev, lahko evropske solidarnostne enote pomagajo izboljšati kakovost raznega solidarnostnega dela za mlade po vsej EU in vrednotenja njihovih učnih rezultatov.

Poleg tega bodo evropske solidarnostne enote delovale kot enotna vstopna točka do visokokakovostnega prostovoljskega dela in poklicnega solidarnostnega dela za mlade po vsej EU, pri čemer sta ti trenutno dostopni samo prek raznovrstnih shem. S tem bo zagotovljeno, da imajo vsi zainteresirani mladi po vsej EU enake možnosti, da se pridružijo, in lažji dostop do širšega razpona aktivnosti. Združevanje različnih vrst solidarnostnega dela pod enim imenom lahko pripomore tudi k izboljšanju ozaveščenosti o priložnostih, ki so mladim na voljo, in njihovi večji prepoznavnosti.

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

Predlagani instrument je uredba Evropskega parlamenta in Sveta. 

3.REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

•Ocena učinka

–treba je odpraviti razdrobljenost in omogočiti več priložnosti za spodbujanje udejstvovanja mladih in organizacij v solidarnostnih aktivnostih, in sicer z združitvijo prostovoljstva in poklicne izkušnje v en okvir s skupnim kakovostnim pristopom ter z razvojem prepoznavnega in širokega vrednotenja učnih izkušenj, ne glede na to, kako so bile pridobljene. Obstaja tudi potreba po zagotovitvi enostavnega in enakega dostopa s smotrnimi postopki, hkrati pa je treba predvideti ustrezne ukrepe za spodbujanje vključevanja mladih iz okolij z manj možnostmi;

–treba je zagotoviti, da je opravljanje solidarnostnega dela in aktivnosti, ki jih ponuja evropska pobuda za mlade na področju solidarnosti, odgovor na neizpolnjene potrebe družbe ter usklajeno s skupnimi standardi kakovosti in skupnim dogovorom o pridobivanju znanja, spretnosti in kompetenc, ki se čezmejno ovrednotijo.

Možnost uporabe pravne podlage enega od obstoječih programov je bila opuščena, saj bi to lahko pomenilo, da bi imel program zapleten nabor ciljev, ki bi se prekrivali, in omejeno prepoznavnost solidarnostnih ukrepov v širšem kontekstu. Poleg tega bi takšen pristop privedel do umika zainteresiranih strani iz drugih programov.

–dostopnost (prepoznavnost in jasnost za organizacije, mlade in druge zainteresirane strani o tem, kako sodelovati in pridobiti sredstva za solidarnostne aktivnosti);

–kakovost (postopki in merila za zagotavljanje kakovosti in varnosti opravljanja solidarnostnega dela);

–vključenost (ukrepi za zagotovitev sodelovanja mladih z manj možnostmi);

–sinergije (udeležba organizaciji, ki sodelujejo v solidarnostnih ukrepih, in sinergije med njimi, ne glede na njihov lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski obseg);

–učinkovitost in enostavnost določb o upravljanju ter majhni upravni stroški.

Na podlagi te analize z več merili je bila možnost 2 (razvoj nove samostojne pobude z večjim poudarkom na solidarnosti) ocenjena kot možnost, s katero bi bili doseženi boljši rezultati v primerjavi z vsemi obravnavanimi merili, zato je bila obdržana kot najprimernejša možnost. Ta možnost bo zagotovila jasno in enotno točko dostopa za organizacije ter večjo prepoznavnost solidarnostnih ukrepov. Prek namenske strategije vključevanja bo omogočila bolj vključujoč pristop. Zagotavljala bo splošno kakovost opravljanja solidarnostnega dela in pripravljenosti mladih udeležencev z vrsto posebnih postopkov in meril za kakovost (kot so znak kakovosti za organizacije, usposabljanje, zavarovanje itd.). To bo prineslo nove sinergije med aktivnostmi in njihovim priznavanjem, saj bodo združene v en skupen okvir, ter pripomoglo k vzpostavitvi novih mrež med posamezniki in organizacijami, ki imajo enake želje po solidarnosti. Možnost 2 bo poleg tega omogočila zmanjševanje stroškov upravljanja ob hkratnem doseganju večjih učinkov (večji učinek za vložena sredstva).

V povezavi z najprimernejšo možnostjo so bili preučeni različni izvedbeni mehanizmi: neposredno upravljanje, posredno upravljanje ali kombinacija obeh. V analizi je bilo ugotovljeno, da bi slednji pristop – kombinacija neposrednega in posrednega upravljanja – zagotovil najbolj stroškovno učinkovito izvajanje za uresničitev predvidenega cilja vključitve 100 000 mladih do leta 2020. V predhodni oceni je bilo tudi poudarjeno, da so za uresničitev zastavljenega cilja bistvenega pomena zadostna in stalna finančna sredstva.

V predhodni oceni je bil prav tako izpostavljen pričakovani pozitivni družbeni učinek najprimernejše možnosti tako na individualni ravni (npr. izboljšanje znanj, spretnosti in kompetenc za osebni in poklicni razvoj udeležencev; močnejši čut za solidarnost in državljanska zavest za njihov družbeni in državljanski razvoj) kot tudi na družbeni ravni (npr. streženje potrebam v skupnostih z učinki na socialno varstvo in blaginjo; povečana podpora organizacijam, zavezanim solidarnosti, s pozitivnimi učinki na njihovo udejstvovanje in priložnosti, ki jih ponujajo mladim; prispevek k drugim ciljem politik, kot so udeležba mladih, civilna zaščita, socialna vključenost, kohezija, regionalni razvoj, varstvo okolja; izboljšanje podobe mladih v nekaterih nacionalnih medijih).

Spodbujanje udeležbe mladih in socialnega kapitala je tudi tesno povezano z gospodarsko rastjo. Večja udeležba in zaposljivost mladih imata lahko pozitivne posledice za zaposlovanje in makroekonomsko rast. Vendar glede na razmeroma majhen obseg predlaganega ukrepa ter tudi dejstvo, da bo njegov učinek porazdeljen po vsej Evropi in ni osredotočen le na posamezno državo članico ali sektor, ni bilo mogoče izmeriti dejanskega učinka z ekonomskega vidika. Prav tako se ni zdelo ustrezno opraviti poglobljene analize vplivov na okolje. Predhodna ocena je potrdila, da bo pobuda evropskih solidarnostnih enot podobno kot drugi programi mobilnosti načeloma ustvarila povečanje povpraševanja po prevozu, kar lahko povzroči povečanje emisij toplogrednih plinov. Ta učinek pa je bil ocenjen za zanemarljivega v primerjavi z vsemi tokovi mobilnosti v Evropi. Kljub temu pa je vredno omeniti, da imajo evropske solidarnostne enote kot stranski učinek lahko pomembno vlogo pri povečanju ozaveščenosti mladih in njihovega vključevanja glede okoljskih vprašanj, kot se je zgodilo že v prvi fazi, pri čemer so bili v različnih programih, ki prispevajo sredstva, že podprti številni projekti, ki obravnavajo okoljska vprašanja.

Ta predlog je v celoti skladen z najprimernejšo možnostjo.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•    Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2017/0102 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi pravnega okvira evropskih solidarnostnih enot ter o spremembi uredb (EU) št. 1288/2013, (EU) št. 1293/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in Sklepa št. 1313/2013/EU

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 165(4) in člena 166(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 14 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 15 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom 16 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Evropska unija temelji na solidarnosti med državljani in med državami članicami. To je skupna vrednota, ki usmerja njene ukrepe in zagotavlja potrebno enotnost za reševanje sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov, s katerimi so se mladi Evropejci pripravljeni spopadati z izražanjem solidarnosti v praksi.

(2)V govoru o stanju v Uniji z dne 14. septembra 2016 17 je bila poudarjena potreba po vlaganju v mlade in napovedana ustanovitev evropskih solidarnostnih enot, da bi se za mlade po vsej Uniji ustvarile priložnosti, da pustijo svoj pečat k družbi, pokažejo solidarnost in razvijajo svoje spretnosti, pri čemer ne bodo samo delali, ampak tudi pridobili neprecenljive humanitarne izkušnje.

(3)Komisija je v svojem sporočilu „Evropska solidarnostna enota“ z dne 7. decembra 2016 18 poudarila, da je treba okrepiti temelje solidarnostnega dela po vsej Evropi, mladim ponuditi več kakovostnejših priložnosti za solidarnostne aktivnosti na različnih področjih ter podpirati nacionalne in lokalne akterje v njihovih prizadevanjih za spopadanje z različnimi izzivi in krizami. Komisija je začela prvo fazo evropskih solidarnostnih enot, v kateri se mladim po vsej EU zagotavljajo priložnosti za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev prek različnih programov EU. Ne glede na to, ali se te aktivnosti izvajajo pred začetkom veljavnosti te uredbe ali po njem, bi se morali pri njih še naprej uporabljati pravila in pogoji ustreznih programov Unije, iz katerih so bile financirane v prvi fazi evropskih solidarnostnih enot.

(4)Mladi bi morali imeti na razpolago lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih, kar bi jim omogočilo izraziti zavzetost koristiti skupnosti ter pridobiti koristne izkušnje, spretnosti in kompetence za osebni, izobrazbeni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj, s čimer bi se izboljšala njihova zaposljivost. Navedene aktivnosti bi podpirale tudi mobilnost mladih prostovoljcev, pripravnikov in delavcev.

(5)Mladim bi bilo treba ponuditi kakovostne solidarnostne aktivnosti, ki bi bile odziv na neizpolnjene družbene potrebe, prispevale h krepitvi skupnosti, mladim nudile priložnost pridobiti dragoceno znanje in kompetence, bile mladim finančno dostopne in se izvajale v varnih in zdravih razmerah.

(6)Evropske solidarnostne enote bi postale enotna vstopna točka za solidarnostne aktivnosti po vsej Uniji. Treba bi bilo zagotoviti, da je navedeni okvir skladen z drugimi ustreznimi politikami in programi Unije ter da jih dopolnjuje. Evropske solidarnostne enote bi se morale opirati na prednosti in sinergije obstoječih programov, zlasti evropske prostovoljske službe. Prav tako bi morale dopolnjevati prizadevanja držav članic za podporo mladim in olajšanje prehoda iz izobraževanja v zaposlitev v okviru jamstva za mlade 19 z dodatnimi priložnostmi za vključitev na trg dela v obliki pripravništev ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, v njihovih državah članicah ali čezmejno. Prav tako bi bilo treba zagotoviti dopolnjevanje z obstoječimi mrežami na ravni Unije, ki se nanašajo na aktivnosti v okviru evropskih solidarnostnih enot, kot so evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje, EURES in mreža Eurodesk. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti dopolnjevanje med obstoječimi podobnimi shemam, zlasti nacionalnimi solidarnostnimi shemami in programi mobilnosti za mlade, ter evropskimi solidarnostnimi enotami, in sicer na podlagi dobrih praks, kadar je to primerno.

(7)Da bi čim bolj povečali učinek evropskih solidarnostnih enot, bi bilo treba sprejeti določbe, ki bi omogočale, da drugi programi Unije, kot so Sklad za azil, migracije in vključevanje, program Evropa za državljane, Evropski sklad za regionalni razvoj in program na področju zdravja, prispevajo k ciljem evropskih solidarnostnih enot s podpiranjem aktivnosti, ki spadajo na njihovo področje uporabe. Ta prispevek bi bilo treba financirati v skladu s temeljnimi akti zadevnih programov. Upravičenci bi morali potem, ko so pridobili veljaven znak kakovosti evropskih solidarnostnih enot, dobiti dostop do portala evropskih solidarnostnih enot in biti deležni ukrepov za zagotavljanje kakovosti ter podpornih ukrepov glede na vrsto aktivnosti, ki jo nudijo.

(8)Evropske solidarnostne enote bi morale mladim dati nove priložnosti za opravljanje prostovoljskega dela, pripravništva ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, ter za oblikovanje in razvijanje solidarnostnih projektov na lastno pobudo. Te priložnosti bi morale prispevati k izboljšanju njihovega osebnega, izobrazbenega, družbenega, državljanskega in poklicnega razvoja. Evropske solidarnostne enote bi morale podpirati tudi aktivnosti mreženja udeležencev in organizacij evropskih solidarnostnih enot ter ukrepe za zagotavljanje kakovosti podprtih aktivnosti in boljše ovrednotenje učnih rezultatov udeležencev.

(9)Prostovoljske aktivnosti so priložnost za pridobivanje bogatih izkušenj v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, ki obogati osebni, družbeno-izobrazbeni ter poklicni razvoj mladih ter njihovo aktivno državljanstvo in zaposljivost. Prostovoljske aktivnosti ne bi smele negativno vplivati na potencialna ali obstoječa plačana delovna mesta ali šteti kot nadomestilo zanje. Da se zagotovi kontinuiteta prostovoljskih aktivnosti, podprtih na ravni Unije, bi morale evropske solidarnostne enote podpreti prostovoljske aktivnosti v okviru evropske prostovoljske službe, ki spadajo na geografsko območje uporabe evropskih solidarnostnih enot, in sicer v obliki čezmejnega opravljanja prostovoljskega solidarnostnega dela. Druge prostovoljske aktivnosti v okviru evropske prostovoljske službe, ki ne spadajo na geografsko območje uporabe evropskih solidarnostnih enot, bi bilo treba še naprej podpirati v okviru programa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport 20 . Kar zadeva razlago povezane zakonodaje na ravni Unije bi se morali tako čezmejno opravljanje prostovoljskega solidarnostnega dela v okviru evropskih solidarnostnih enot kot prostovoljske aktivnosti, ki se še naprej podpirajo na podlagi Uredbe (EU) št. 1288/2013, šteti za enakovredne tistim, ki se opravljajo v okviru evropske prostovoljske službe.

(10)Pripravništva in zaposlitve na področjih, povezanih s solidarnostjo, lahko nudijo mladim dodatne priložnosti za vključitev na trg dela, hkrati pa prispevajo k reševanju ključnih družbenih izzivov. To lahko pomaga spodbujati zaposljivost in produktivnost mladih, hkrati pa olajša njihov prehod iz izobraževanja v zaposlitev, kar je ključno za krepitev njihovih možnosti na trgu dela. Plačilo za pripravništva v okviru evropskih solidarnostnih enot bi morale zagotavljati sodelujoče organizacije, pripravništva pa bi morala slediti načelom kakovosti iz Priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev z dne 10. marca 2014 21 . Ponujena pripravništva in zaposlitve bi morali predstavljati odskočno desko za mlade pri vključevanju na trg dela in bi jih zato morala spremljati ustrezna podpora po opravljanju solidarnostnega dela. Pripravništva in zaposlitve bi morali podpirati ustrezni akterji na trgu dela, zlasti javne in zasebne službe za zaposlovanje, socialni partnerji ter gospodarske zbornice. Kot sodelujoče organizacije bi se morale imeti možnost prijaviti za financiranje prek pristojnih izvajalskih struktur evropskih solidarnostnih enot, saj bi predstavljale posrednika med mladimi udeleženci in delodajalci, ki nudijo pripravništva in zaposlitve v solidarnostnih sektorjih.

(11)Iniciativnost mladih je pomembna prednost za družbo in trg dela. Evropske solidarnostne enote bi morale prispevati k spodbujanju tega vidika s tem, da bi mladim dale priložnost za oblikovanje in izvedbo lastnih projektov, s katerimi bi reševali specifične izzive v korist svojih lokalnih skupnosti. Navedeni projekti bi morali predstavljati priložnost za preskušanje zamisli in podpiranje mladih pri tem, da sami postanejo gonilna sila solidarnostnih ukrepov. Prav tako bi lahko služili kot odskočna deska za nadaljnje sodelovanje v solidarnostnih aktivnostih in bi bili lahko prvi korak k spodbujanju udeležencev evropskih solidarnostnih enot k samozaposlitvi ali ustanovitvi združenj, nevladnih organizacij ali drugih organov, dejavnih v solidarnostnem, neprofitnem in mladinskem sektorju.

(12)Mladi in organizacije, ki sodelujejo v evropskih solidarnostnih enotah, bi morali čutiti, da pripadajo skupnosti posameznikov in subjektov, ki so zavezani h krepitvi solidarnosti po vsej Evropi. Hkrati sodelujoče organizacije potrebujejo podporo pri krepitvi svojih zmogljivosti za nudenje kakovostnih priložnosti za opravljanje solidarnostnega dela vedno večjemu številu udeležencev. Evropske solidarnostne enote bi morale podpirati aktivnosti mreženja z namenom krepitve vključenosti mladih in sodelujočih organizacij v tej skupnosti, spodbujanja duha evropskih solidarnostnih enot ter promoviranja izmenjave uporabnih praks in izkušenj. Te dejavnosti bi morale prispevati tudi k ozaveščanju o evropskih solidarnostnih enotah med javnimi in zasebnimi akterji ter zbiranju povratnih informacij od udeležencev in sodelujočih organizacij o izvajanju evropskih solidarnostnih enot.

(13)Posebno pozornost bi bilo treba nameniti nudenju kakovostnih priložnosti za opravljanje solidarnostnega dela ter drugih priložnosti v okviru evropskih solidarnostnih enot, zlasti z nudenjem usposabljanja, jezikovne podpore, zavarovanja, upravne podpore in podpore udeležencem po opravljanju solidarnostnega dela ter ovrednotenja znanja, spretnosti in kompetenc, ki so jih pridobili med delom v okviru evropskih solidarnostnih enot.

(14)Za zagotovitev učinka opravljanja solidarnostnega dela evropskih solidarnostnih enot na osebni, izobrazbeni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj udeležencev bi bilo treba ustrezno opredeliti in evidentirati znanja, spretnosti in kompetence, ki so učni rezultati opravljanja solidarnostnega dela , in sicer v skladu z nacionalnimi okoliščinami in posebnostmi, kot je priporočeno v Priporočilu Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja 22 .

(15)Uvesti bi bilo treba znak kakovosti, da se zagotovi, da sodelujoče organizacije spoštujejo načela in zahteve listine evropskih solidarnostnih enot, kar zadeva njihove pravice in odgovornosti na vseh stopnjah solidarnostnega dela. Pridobitev znaka kakovosti bi moral biti predpogoj za udeležbo, vendar sam po sebi ne bi smel pomeniti financiranja v okviru evropskih solidarnostnih enot.

(16)Središče za vire evropskih solidarnostnih enot bi moralo izvajalskim organom, sodelujočim organizacijam in mladim udeležencem evropskih solidarnostnih enot pomagati povečati kakovost izvajanja in aktivnosti evropskih solidarnostnih enot ter izboljšati evidentiranje in vrednotenje kompetenc, pridobljenih s temi aktivnostmi.

(17)Portal evropskih solidarnostnih enot bi bilo treba stalno razvijati za zagotovitev enostavnega dostopa do evropskih solidarnostnih enot in da se ponudi enotna vstopna točka tako za zainteresirane posameznike kot zainteresirane organizacije, med drugim za registracijo, identifikacijo in posredovanje profilov in priložnosti, mreženje in virtualne izmenjave, spletno usposabljanje, jezikovno podporo in podporo po opravljanju solidarnostnega dela, ter druge uporabne funkcije, ki se lahko pojavijo v prihodnosti.

(18)Ta uredba določa za obdobje 2018–2020 finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet v okviru letnega proračunskega postopka predstavljajo prednostni referenčni znesek v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 23 . Prednostni referenčni znesek vključuje prerazporeditve sredstev iz programa Erasmus+ (197,7 milijonov EUR) in iz Programa Evropske Unije za zaposlovanje in socialne inovacije (10 milijonov EUR) za proračunska leta 2018, 2019 in 2020, dopolnjujejo pa ga prispevki iz več programov Unije iz različnih razdelkov, na primer Evropski socialni sklad, mehanizem Unije na področju civilne zaščite, program LIFE in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

(19)Da se zagotovi kontinuiteta aktivnosti, ki jih podpirajo programi, iz katerih se prispevajo sredstva za evropske solidarnostne enote, bi morala biti finančna podpora za opravljanje solidarnostnega dela in za solidarnostne projekte okvirno razdeljena na 80 % za opravljanje prostovoljskega solidarnostnega dela in solidarnostne projekte ter 20 % za pripravništva in zaposlitve.

(20)Da bi čim bolj povečali učinek evropskih solidarnostnih enot, bi bilo treba sprejeti določbe, ki bi sodelujočim državam omogočale, da v skladu s pravili evropskih solidarnostnih enot dajo na voljo dodatno nacionalno financiranje.

(21)Za poenostavitev zahtev za upravičence, bi bilo treba čim več uporabljati pavšalne zneske, stroške na enoto ali pavšalno financiranje.

(22)Sodelovanje v evropskih solidarnostnih enotah bi moralo biti odprto ne samo za države članice, temveč tudi za druge države na podlagi dvostranskih sporazumov. Sodelovanje bi se moralo po potrebi opirati na dodatna sredstva, ki se dajo na voljo po postopkih, o katerih se dogovorijo zadevne države.

(23)Evropske solidarnostne enote bi morale biti namenjene mladim med 18. in 30. letom starosti. Za udeležbo v aktivnostih v okviru evropskih solidarnostnih enot bi se morala zahtevati predhodna registracija na portalu evropskih solidarnostnih enot.

(24)Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da so aktivnosti, ki jih podpirajo evropske solidarnostne enote, dostopne vsem mladim, zlasti tistim z najmanj možnostmi. Zato bi bilo treba uvesti posebne ukrepe za spodbujanje socialnega vključevanja, udeležbe mladih z manj možnostmi ter upoštevati omejitve zaradi oddaljenosti najbolj oddaljenih regij Unije ter čezmorskih držav in ozemelj 24 . Podobno bi si morale sodelujoče države prizadevati za sprejetje vseh primernih ukrepov za odstranitev pravnih in upravnih ovir za nemoteno delovanje evropskih solidarnostnih enot. To vključuje reševanje upravnih vprašanj, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, kadar je to mogoče in brez poseganja v schengenski pravni red ter pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav.

(25)Vsak subjekt, ki želi sodelovati v evropskih solidarnostnih enotah, najsi se financira iz proračuna evropskih solidarnostnih enot, iz drugega programa Unije ali iz drugega vira financiranja, bi moral ob izpolnjevanju ustreznih pogojev prejeti znak kakovosti. Postopek, ki vodi k dodelitvi znaka kakovosti, bi morale izvajalske strukture evropskih solidarnostnih enot izvajati stalno. Dodeljen znak kakovosti bi bilo treba redno ponovno ocenjevati ter odvzeti, če se med preverjanjem ugotovi, da pogoji, ki so vodili do dodelitve znaka, niso več izpolnjeni.

(26)Če se želi subjekt prijaviti za financiranje nudenja priložnosti za opravljanje solidarnostnega dela v okviru evropskih solidarnostnih enot, bi moral kot predpogoj najprej pridobiti znak kakovosti. Ta zahteva se ne bi smela uporabljati za fizične osebe, ki se prijavijo za finančno podporo v imenu neformalnih skupin udeležencev evropskih solidarnostnih enot za njihove solidarnostne projekte.

(27)Učinkovito upravljanje uspešnosti, vključno s spremljanjem in ocenjevanjem, zahteva razvoj posebnih, merljivih in realističnih kazalnikov, ki se lahko merijo v času in odražajo logiko intervencije.

(28)Tako na evropski kot na lokalni ravni bi bilo treba zagotavljati ustrezno ozaveščanje, promocijo in širjenje informacij o priložnostih in rezultatih ukrepov, podprtih v okviru evropskih solidarnostnih enot. Aktivnosti ozaveščanja, promocije in širjenja informacij bi se morale opirati na vse izvajalske organe evropskih solidarnostnih enot, po potrebi tudi s podporo drugih ključnih zainteresiranih strani.

(29)Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljših sinergij med dejavnostmi obveščanja, ki se izvedejo na pobudo Komisije, bi morali viri, dodeljeni za obveščanje na podlagi te uredbe, prispevati tudi h kritju stroškov institucionalnega komuniciranja o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te povezane s splošnim ciljem te uredbe.

(30)Za zagotovitev smotrnega in učinkovitega izvajanja te uredbe bi morale evropske solidarnostne enote čim bolje izkoristiti obstoječe ureditve upravljanja. Zato bi bilo treba izvajanje evropskih solidarnostnih enot zaupati obstoječim strukturam, tj. Komisiji, Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ter nacionalnim agencijam, imenovanim za upravljanje ukrepov iz poglavja III Uredbe (EU) št. 1288/2013.

(31)Uporaba nacionalnih agencij, imenovanih za upravljanje ukrepov iz poglavja III Uredbe (EU) št. 1288/2013, je pomembna za zagotovitev dobrega finančnega izvajanja in tesnega spremljanja evropskih solidarnostnih enot na nacionalni ravni.

(32)Da se v vsaki sodelujoči državi zagotovita dobro finančno poslovodenje in pravna varnost, bi moral vsak nacionalni organ imenovati neodvisen revizijski organ. Za zagotovitev čim večje učinkovitosti bi moral biti, kadar je to mogoče, neodvisni revizijski organ isti neodvisni revizijski organ, ki je bil imenovan za ukrepe iz poglavja III Uredbe (EU) št. 1288/2013.

(33)Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem odhodkovnem ciklusu, med drugim s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter, po potrebi, s kaznimi.

(34)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije 25 .

(35)Komisija bi morala v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Evropske unije 26 , sprejeti delovne programe in o njih obvestiti Evropski parlament in Svet. V delovnem programu bi morali biti predstavljeni ukrepi, potrebni za njihovo izvajanje v skladu s splošnimi in posebnimi cilji evropskih solidarnostnih enot, merila za izbor in dodelitev nepovratnih sredstev ter drugi zahtevani elementi. Delovne programe in vse njihove spremembe bi bilo treba sprejeti z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda.

(36)Ker cilja te uredbe (vzpostaviti evropske solidarnostne enote) ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(37)Zaradi učinkovitosti in uspešnosti bi moral odbor, ustanovljen na podlagi Uredbe (EU) št. 1288/2013, Komisiji pomagati tudi pri izvajanju te uredbe. V zvezi z evropskimi solidarnostnimi enotami bi se navedeni odbor moral sestajati v posebni sestavi, njegov mandat pa bi bilo treba prilagoditi tako, da bi lahko izpolnjeval to novo vlogo. Ustrezne predstavnike za te sestanke bi morale določiti sodelujoče države in pri tem upoštevati prostovoljsko in poklicno razsežnost evropskih solidarnostnih enot.

(38)Uredbo (EU) št. 1288/2013 bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevale spremembe evropske prostovoljske službe zaradi novih prostovoljskih aktivnosti, podprtih v okviru evropskih solidarnostnih enot.

(39)Finančna sredstva evropskih solidarnostnih enot iz razdelka 1a večletnega finančnega okvira temeljijo tudi na sredstvih, prerazporejenih iz programa Erasmus+. Ta sredstva bi morala biti prerazporejena predvsem iz odobritev za financiranje aktivnosti evropske prostovoljske službe, ki bi sodile na področje uporabe prostovoljskega solidarnostnega dela, podprtega v okviru te uredbe. Poleg tega bi bilo treba prerazporediti nekatere odobritve jamstvene sheme za študentska posojila, ki najverjetneje ne bodo krite iz programa Erasmus+, da se zagotovi ustrezno sofinanciranje stroškov poslovanja nacionalnih agencij in uskladitev z absorpcijsko sposobnostjo tega ukrepa.

(40)Finančna sredstva evropskih solidarnostnih enot iz razdelka 1a večletnega finančnega okvira bi morali dodatno dopolnjevati finančni prispevki iz drugih programov in razdelkov, kar zahteva spremembo uredb (EU) št. 1293/2013 27 , (EU) št. 1303/2013 28 , (EU) št. 1305/2013 29 , (EU) št. 1306/2013 30 ter Sklepa št. 1313/2013/EU 31 Evropskega parlamenta in Sveta.

(41)Ta uredba bi se morala uporabljati od 1. januarja 2018. Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi ta uredba morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravni okvir za evropske solidarnostne enote, ki mladim nudijo priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„solidarnostna aktivnost“ pomeni aktivnost, ki ima za cilj obravnavati neizpolnjene družbene potrebe v korist skupnosti in hkrati spodbujati osebni, izobrazbeni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj posameznika ter ki je lahko v obliki opravljanja solidarnostnega dela, projektov ali aktivnosti mreženja na različnih področjih, kot so izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje, enakost spolov, podjetništvo (zlasti socialno), državljanstvo in demokratična udeležba, varstvo okolja in narave, podnebni ukrepi, preprečevanje nesreč, pripravljenost nanje in obnova po njih, kmetijstvo in razvoj podeželja, preskrba s hrano in neprehrambenimi potrebščinami, zdravje in dobro počutje, ustvarjalnost in kultura, telesna vzgoja in šport, socialna pomoč in varnost, sprejem in vključevanje državljanov tretjih držav, teritorialno sodelovanje in kohezija;

(2)„udeleženec“ pomeni mlado osebo, ki se je registrirala na portalu evropskih solidarnostnih enot in sodeluje v solidarnostni aktivnosti v okviru evropskih solidarnostnih enot, ki jo nudi sodelujoča organizacija;

(3)„mladi z manj možnostmi“ pomeni posameznike, ki potrebujejo dodatno pomoč zaradi invalidnosti, učnih težav, ekonomskih ovir, kulturnih razlik, zdravstvenih težav, družbenih ovir, geografskih ovir;

(4)„sodelujoča organizacija“ pomeni vsak javni ali zasebni subjekt, ki mu je bil dodeljen znak kakovosti evropskih solidarnostnih enot in ki udeležencu nudi opravljanje solidarnostnega dela v evropskih solidarnostnih enotah ali izvaja druge aktivnosti v okviru evropskih solidarnostnih enot;

(5)„opravljanje solidarnostnega dela“ pomeni prostovoljsko aktivnost, pripravništvo ali zaposlitev na področju, povezanem s solidarnostjo, ki jo organizira sodelujoča organizacija in ki prispeva k reševanju ključnih družbenih izzivov ter hkrati izboljšuje osebni, izobrazbeni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj ter zaposljivost udeleženca evropskih solidarnostnih enot, ki v njej sodeluje bodisi v svoji državi prebivališča (znotraj države) bodisi zunaj nje (čezmejno);

(6)„prostovoljstvo“ pomeni neplačano prostovoljsko delo s polnim delovnim časom 32 za obdobje največ dvanajstih mesecev, ki mladim nudi priložnost, da prispevajo k vsakodnevnemu delu organizacij, ki so dejavne na področjih, povezanih s solidarnostjo, kar v končni fazi koristi skupnostim, v katerih se aktivnosti izvajajo, in vključuje kakovostno razsežnost učenja in usposabljanja, ki mladim prostovoljcem omogoča pridobivanje spretnosti in kompetenc, kar bo koristno za njihov osebni, izobrazbeni, družbeni in poklicni razvoj ter prispevalo k njihovi večji zaposljivosti.

(7)„opravljanje solidarnostnega dela prostovoljskih skupin“ pomeni opravljanje solidarnostnega dela, ki skupinam udeležencev evropskih solidarnostnih enot iz različnih sodelujočih držav omogoča, da skupaj prostovoljsko izvajajo fizično ali miselno delo s skupnim ciljem v okviru projekta v korist skupnosti v obdobju od dveh tednov do dveh mesecev;

(8)„pripravništvo“ pomeni obdobje delovne prakse od dveh do dvanajstih mesecev, v katerem plačilo zagotavlja organizacija, ki gosti udeleženca evropskih solidarnostnih enot; ta praksa temelji na pisnem sporazumu o pripravništvu, ki vključuje razsežnost učenja in usposabljanja, in v katero se vključi, da bi se pridobile praktične in poklicne izkušnje ter s tem izboljšala zaposljivost in olajšal prehod v redno zaposlitev;

(9)„zaposlitev“ pomeni obdobje dela od dveh do dvanajst mesecev, v katerem plačilo zagotavlja sodelujoča organizacija, ki zaposli udeleženca evropskih solidarnostnih enot, in ki se izvaja v sodelujoči državi ter temelji na pogodbi o zaposlitvi v skladu z nacionalnim regulativnim okvirom zadevne sodelujoče države;

(10)„solidarnostni projekt“ pomeni lokalno pobudo za obdobje od dveh do dvanajst mesecev, ki jo vzpostavijo in izvajajo skupine vsaj petih udeležencev evropskih solidarnostnih enot z namenom reševanja ključnih izzivov v lokalni skupnosti, obenem pa jih povezujejo s širšo evropsko perspektivo;

(11)„znak kakovosti“ pomeni potrdilo, ki se izda javnemu ali zasebnemu subjektu ali mednarodni organizaciji, ki je pripravljena nuditi opravljanje solidarnostnega dela v okviru evropskih solidarnostnih enot po postopku s ciljem zagotavljanja skladnosti z načeli in zahtevami listine evropskih solidarnostnih enot;

(12)„listina evropskih solidarnostnih enot“ pomeni dokument, v katerem so opredeljene zadevne pravice in odgovornosti, v zvezi s katerimi morajo vsi subjekti, ki želijo sodelovati v evropskih solidarnostnih enotah, privoliti, da jih bodo spoštovali;

(13)„središče za vire evropskih solidarnostnih enot“ pomeni dodatne zadolžitve imenovane nacionalne agencije za podporo razvoju in izvajanju aktivnosti v okviru evropskih solidarnostnih enot pa tudi evidentiranju kompetenc, ki jih udeleženci pridobijo z opravljanjem solidarnostnega dela in projekti;

(14)„portal evropskih solidarnostnih enot“ pomeni spletno orodje, ki udeležencem evropskih solidarnostnih enot in sodelujočim organizacijam zagotavlja ustrezne spletne storitve, vključno z informacijami o evropskih solidarnostnih enotah, registracijo udeležencev, iskanjem udeležencev za opravljanje solidarnostnega dela, promocijo in iskanjem priložnosti za opravljanje solidarnostnega dela, iskanjem potencialnih projektnih partnerjev, upravljanjem stikov in ponudb priložnosti za opravljanje solidarnostnega dela in projektov, usposabljanjem, aktivnostmi obveščanja javnosti in mreženja, obveščanjem o priložnostih ter drugim razvojem v zvezi z evropskimi solidarnostnimi enotami.

Člen 3

Splošni cilj

Cilj evropskih solidarnostnih enot je okrepiti udejstvovanje mladih in organizacij v dostopnih in visokokakovostnih solidarnostnih aktivnostih kot načinu, na katerega lahko prispevajo h krepitvi kohezije in solidarnosti v Evropi, podpirajo skupnosti in se odzivajo na družbene izzive.

Člen 4

Posebni cilji

Evropske solidarnostne enote si prizadevajo za doseganje naslednjih posebnih ciljev:

(a)s pomočjo sodelujočih organizacij mladim nuditi lahko dostopne priložnosti, da se udejstvujejo v solidarnostnih aktivnostih in ob tem okrepijo svoje spretnosti in kompetence za osebni, izobrazbeni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj, izboljšajo svojo zaposljivost in si olajšajo prehod na trg dela, vključno s podporo mobilnosti mladih prostovoljcev, pripravnikov in delavcev;

(b)zagotoviti, da solidarnostne aktivnosti, ki se nudijo udeležencem evropskih solidarnostnih enot, prispevajo k reševanju konkretnih neizpolnjenih družbenih potreb in krepitvi skupnosti ter da so te aktivnosti visoke kakovosti in ustrezno ovrednotene.

Člen 5

Skladnost in dopolnjevanje ukrepov Unije

1.Ukrepi evropskih solidarnostnih enot so skladni z zadevnimi politikami in programi v zvezi s področji iz člena 2(1) ter obstoječimi mrežami na ravni Unije, ki so relevantne za aktivnosti evropskih solidarnostnih enot, in te politike in programe dopolnjujejo.

2.Komisija in sodelujoče države sodelujejo, da bi dosegle učinkovitost in uspešnost, in sicer z zagotavljanjem skladnosti med nacionalnimi programi in shemami, ki so povezani s solidarnostjo, izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem in mladimi, na eni strani ter ukrepi v okviru evropskih solidarnostnih enot na drugi. Navedeni ukrepi se opirajo na relevantne dobre prakse in obstoječe programe.

3.Tudi drugi programi in skladi lahko prispevajo k ciljem evropskih solidarnostnih enot s podpiranjem aktivnosti na svojih področjih uporabe. Ta prispevek se financira v skladu z njihovimi temeljnimi akti.

POGLAVJE II

UKREPI EVROPSKIH SOLIDARNOSTNIH ENOT

Člen 6

Ukrepi evropskih solidarnostnih enot

Evropske solidarnostne enote si prizadevajo za doseganje svojih ciljev z naslednjimi vrstami ukrepov:

(a)priložnosti za opravljanje solidarnostnega dela, solidarnostni projekti in aktivnosti mreženja;

(b)ukrepi za zagotavljanje kakovost in podporni ukrepi.

Člen 7

Opravljanje solidarnostnega dela, solidarnostni projekti in aktivnosti mreženja

1.Ta ukrep podpira:

(a)opravljanje solidarnostnega dela v obliki prostovoljstva, pripravništva ali zaposlitve, vključno z individualnimi čezmejnimi priložnostmi za opravljanje solidarnostnega dela in priložnostmi za opravljanje solidarnostnega dela znotraj države pa tudi opravljanje solidarnostnega dela prostovoljskih skupin;

(b)solidarnostne projekte na pobudo udeležencev evropskih solidarnostnih enot;

(c)aktivnosti mreženja za posameznike in organizacije, ki sodelujejo v evropskih solidarnostnih enotah.

2.Čezmejno opravljanje prostovoljskega solidarnostnega dela iz odstavka 1(a) velja za enakovredno tistemu, ki se izvaja v okviru evropske prostovoljske službe, sklicevanja na evropsko prostovoljsko službo v zakonodaji Unije pa se razumejo tudi kot sklicevanja na evropske solidarnostne enote, kar zadeva navedeno opravljanje prostovoljskega solidarnostnega dela.

Člen 8

Ukrepi za zagotavljanje kakovost in podporni ukrepi

Ta ukrep podpira:

(a)ukrepe z namenom zagotavljanja kakovostnih priložnosti za opravljanje solidarnostnega dela, vključno z usposabljanjem, jezikovno podporo, upravno podporo za udeležence in sodelujoče organizacije, zavarovanjem, podporo po opravljanju solidarnostnega dela ter pripravo potrdila, v katerem so evidentirani in dokumentirani znanje, spretnosti in kompetence, ki so bili pridobljeni med opravljanjem solidarnostnega dela;

(b)razvoj in vzdrževanje znaka kakovosti za subjekte, ki so pripravljeni nuditi opravljanje solidarnostnega dela za evropske solidarnostne enote, da se zagotovi skladnost z načeli in zahtevami listine evropskih solidarnostnih enot;

(c)dejavnosti središča za vire evropskih solidarnostnih enot, da bi podprli in izboljšali kakovost izvajanja ukrepov evropskih solidarnostnih enot ter utrdili ovrednotenje njihove uspešnosti;

(d)vzpostavitev, vzdrževanje in posodabljanje portala evropskih solidarnostnih enot ter drugih zadevnih spletnih storitev pa tudi potrebnih podpornih sistemov IT in spletnih orodij.

POGLAVJE III

FINANČNE DOLOČBE

Člen 9

Proračun

1.Celotni proračun, ki je na voljo za izvajanje evropskih solidarnostnih enot, znaša 341 500 000 EUR v tekočih cenah za obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2020.

2.Znesek iz odstavka 1 vključuje finančna sredstva v višini 294 200 000 EUR 33 v tekočih cenah, ki jih dopolnjujejo naslednji prispevki:

(a)Evropski socialni sklad prispeva 35 000 000 EUR v tekočih cenah;

(b)mehanizem Unije na področju civilne zaščite prispeva 6 000 000 EUR v tekočih cenah;

(c)program LIFE prispeva 4 500 000 EUR v tekočih cenah;

(d)Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja prispeva 1 800 000 EUR v tekočih cenah.

3.Finančna podpora za opravljanje solidarnostnega dela in solidarnostne projekte iz člena 7(1)(a) in (b) se okvirno razdeli na 80 % za opravljanje prostovoljskega solidarnostnega dela in solidarnostne projekte ter 20 % za pripravništvo in zaposlitev.

4.Dodeljena finančna sredstva lahko krijejo tudi stroške v zvezi z dejavnostmi priprave, spremljanja, kontrole, revizije in vrednotenja, ki so potrebne za upravljanje evropskih solidarnostnih enot in uresničitev njihovih ciljev, zlasti za študije, sestanke strokovnjakov, ukrepe obveščanja in sporočanja, stroške v zvezi z vzpostavitvijo, vzdrževanjem in posodabljanjem portala evropskih solidarnostnih enot in potrebno podporo za sisteme IT ter vse ostale stroške tehnične in upravne pomoči, ki jih ima Komisija zaradi upravljanja evropskih solidarnostnih enot.

5.Proračunska sredstva, odobrena za kritje podobnih stroškov, se lahko po potrebi vnesejo v proračun tudi po letu 2020, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki do 31. decembra 2020 ne bi bili zaključeni.

6.Sodelujoča država lahko upravičencem nameni nacionalna sredstva, ki se upravljajo skladno s pravili evropskih solidarnostnih enot, in v ta namen uporabi decentralizirane strukture evropskih solidarnostnih enot, pod pogojem, da zagotovi sorazmerno dopolnilno financiranje teh struktur.

Člen 10

Oblike financiranja Unije

1.Financiranje evropskih solidarnostnih enot je lahko v eni ali več oblikah iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, naročil in nagradah.

2.Komisija lahko proračun evropskih solidarnostnih enot izvršuje posredno v skladu s členom 58(1)(c) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

POGLAVJE IV

SODELOVANJE V EVROPSKIH SOLIDARNOSTNIH ENOTAH

Člen 11

Sodelujoče države

1.Države članice sodelujejo v evropskih solidarnostnih enotah.

2.Evropske solidarnostne enote so odprte za sodelovanje drugih držav na podlagi dvostranskih sporazumov. Sodelovanje se po potrebi opira na dodatna sredstva, ki so dana na voljo po postopkih, o katerih se dogovori z navedenimi državami.

Člen 12

Sodelovanje posameznikov

1.Mladi v starosti od 17 do 30 let, ki so pripravljeni sodelovati v evropskih solidarnostih enotah, se registrirajo na portalu evropskih solidarnostnih enot. Vendar so registrirani mladi ob začetku opravljanja solidarnostnega dela ali projekta stari vsaj 18 let in ne starejši od 30.

2.Pri izvajanju te uredbe Komisija in sodelujoče države poskrbijo, da se poseben poudarek nameni spodbujanju socialnega vključevanja, zlasti sodelovanja mladih z manj možnostmi.

Člen 13

Sodelujoče organizacije

1.V evropskih solidarnostnih enotah sodelujejo javni ali zasebni subjekti ali mednarodne organizacije, če so prejeli znak kakovosti evropskih solidarnostnih enot.

2.Vlogo upravičenega subjekta, da bi postal sodelujoča organizacija evropskih solidarnostnih enot, oceni pristojni izvajalski organ evropskih solidarnostnih enot, da ugotovi, ali aktivnosti subjekta izpolnjujejo zahteve evropskih solidarnostnih enot.

3.Na podlagi ocene lahko subjekt pridobi znak kakovosti evropskih solidarnostnih enot. Pridobljeni znak se redno ponovno oceni in se lahko odvzame.

4.Vsak subjekt, ki prejme znak kakovosti evropskih solidarnostnih enot, dobi dostop do portala evropskih solidarnostnih enot in lahko registriranim posameznikom ponudi solidarnostne aktivnosti.

5.Znak kakovosti evropskih solidarnostnih enot ne pomeni samodejno financiranja v okviru evropskih solidarnostih enot.

6.Solidarnostne aktivnosti in povezani ukrepi za zagotavljanje kakovost in podporni ukrepi, ki jih nudijo sodelujoče organizacije, lahko prejmejo financiranje v okviru evropskih solidarnostnih enot ali posebej v okviru drugega programa Unije, ki prispeva k ciljem evropskih solidarnostnih enot, ali iz drugih virov financiranja, ki niso odvisni od proračuna Unije.

Člen 14

Dostop do financiranja evropskih solidarnostnih enot

Vsi javni ali zasebni subjekti s sedežem v sodelujoči državi ter mednarodne organizacije, ki v sodelujočih državah izvajajo solidarnostne aktivnosti, se lahko prijavijo za financiranje v okviru evropskih solidarnostnih enot. V primeru aktivnosti iz člena 7(1)(a) je pridobitev znaka kakovosti s strani sodelujoče organizacije predpogoj za prejem financiranja v okviru evropskih solidarnostnih enot. V primeru solidarnostnih projektov iz člena 7(1)(b) se lahko za financiranje prijavijo tudi fizične osebe v imenu neformalnih skupin udeležencev evropskih solidarnostnih enot.

POGLAVJE V

USPEŠNOST, REZULTATI IN ŠIRJENJE INFORMACIJ

Člen 15

Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti in rezultatov

1.Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami redno spremlja uspešnost evropskih solidarnostnih enot pri doseganju ciljev.

2.Napredek pri doseganju posebnih ciljev se ocenjuje z uporabo kazalnikov, kot so:

(a)število udeležencev v prostovoljskem solidarnostnem delu (znotraj države in čezmejno);

(b)število udeležencev v solidarnostnem delu v obliki pripravništva (znotraj države in čezmejno);

(c)število udeležencev v solidarnostnem delu v obliki zaposlitve (znotraj države in čezmejno);

(d)število udeležencev v solidarnostnih projektih;

(e)število organizacij z znakom kakovosti evropskih solidarnostnih enot.

Najkasneje v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisija vzpostavi podroben program za spremljanje realizacij, rezultatov in učinkov te uredbe.

3.Komisija leta 2020 objavi poročilo s pregledom napredka pri doseganju rezultatov, vključno s ciljem, da se do leta 2020 v okviru evropskih solidarnostnih enot ponudi priložnosti 100 000 mladim (to zajema vse priložnosti za opravljanje solidarnostnega dela in projekte iz člena 7(1)(a) in (b)).

4.Štiri leta po datumu začetka uporabe te uredbe Komisija izvede neodvisno oceno te uredbe in Evropskemu parlamentu, Svetu, Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah.

Člen 16

Obveščanje in širjenje informacij

1.Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami zagotovi širjenje informacij, promocijo in nadaljnje ukrepanje v zvezi z vsemi ukrepi, podprtimi v okviru evropskih solidarnostnih enot.

2.Nacionalne agencije iz člena 20 razvijajo dosledno politiko za učinkovito ozaveščanje in širjenje informacij ter uporabo rezultatov aktivnosti, podprtih v okviru ukrepov, ki jih upravljajo, pomagajo Komisiji pri splošni nalogi širjenja informacij o evropskih solidarnostnih enotah, vključno z informacijami o ukrepih, ki se upravljajo na nacionalni ravni in na ravni Unije, ter njihovih rezultatih, in zadevne ciljne skupine obveščajo o pobudah, ki se izvajajo v njihovi državi.

3.Dejavnosti obveščanja prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s splošnim ciljem te uredbe.

POGLAVJE VI

SISTEM ZA UPRAVLJANJE IN REVIZIJO

Člen 17

Izvajalski organi

To uredbo na dosleden način izvajajo:

(a)Komisija na ravni Unije;

(b)nacionalne agencije na nacionalni ravni v sodelujočih državah.

Člen 18

Nacionalni organ

V vsaki državi, ki sodeluje v evropskih solidarnostnih enotah, nacionalni organi, imenovani za upravljanje ukrepov iz poglavja III Uredbe (EU) št. 1288/2013, delujejo tudi kot nacionalni organi v okviru evropskih solidarnostnih enot. Člen 27(1), (3), (5), (8), (9), (11), (12), (13), (14), (15) in (16) navedene uredbe se smiselno uporablja za evropske solidarnostne enote. Kadar v državah iz člena 11(2) te uredbe nacionalni organ za posamezno državo ni določen, se ta določi v skladu s členom 27(2)–(6) in (8)–(15) Uredbe (EU) št. 1288/2013.

Člen 19

Neodvisni revizijski organ

1.Nacionalni organ imenuje neodvisen revizijski organ. Neodvisni revizijski organ izda revizijsko mnenje o letni izjavi o upravljanju iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966//2012.

2.Neodvisni revizijski organ:

(a)ima potrebne strokovne kompetence za opravljanje revizij v javnem sektorju;

(b)pri izvajanju svojih revizij zagotovi upoštevanje mednarodno sprejetih revizijskih standardov;

(c)ni v nasprotju interesov, kar zadeva pravni subjekt, katerega del je nacionalna agencija iz člena 20; ter je pri svojem delovanju neodvisen od pravnega subjekta, katerega del je nacionalna agencija.

3.Neodvisni revizijski organ zagotavlja Komisiji in njenim predstavnikom ter Računskemu sodišču popoln dostop do vseh dokumentov in poročil, na katerih temelji revizijsko mnenje, ki ga izda v zvezi z letno izjavo nacionalne agencije o upravljanju.

Člen 20

Nacionalna agencija

1.V vsaki državi, ki sodeluje v evropskih solidarnostnih enotah, nacionalne agencije, imenovane za upravljanje ukrepov iz poglavja III Uredbe (EU) št. 1288/2013 v svojih državah, delujejo tudi kot nacionalne agencije v okviru evropskih solidarnostnih enot.

Člen 28(1), (2), (5), (6), (7) in (8) Uredbe (EU) št. 1288/2013 se smiselno uporablja za evropske solidarnostne enote.

2.Brez poseganja v člen 28(3) Uredbe (EU) št. 1288/2013 je nacionalna agencija odgovorna tudi za upravljanje vseh faz projektnega cikla ukrepov evropskih solidarnostnih enot, navedenih v seznamih v izvedbenih aktih iz člena 24, in sicer v skladu s členom 58(1)(c)(v) in (vi) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in členom 44 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 34 .

3.Kadar v državah iz člena 11(2) te uredbe nacionalna agencija za posamezno državo ni določena, se ta ustanovi v skladu s členom 28(2), (5), (6), (7) in (8) Uredbe (EU) št. 1288/2013.

Člen 21

Evropska komisija

1.Pravila, ki se uporabljajo za razmerje med Komisijo in nacionalno agencijo, se določijo v pisnem dokumentu, ki:

(a)določa standarde notranje kontrole za nacionalne agencije in pravila za upravljanje sredstev Unije, dodeljenih kot nepovratna sredstva, s strani nacionalnih agencij;

(b)vključuje delovni program nacionalne agencije, ki vsebuje naloge upravljanja nacionalne agencije, deležne podpore Unije;

(c)določa zahteve za poročanje za nacionalno agencijo.

2.Komisija da nacionalni agenciji vsako leto na voljo naslednja finančna sredstva:

(a)finančna sredstva za dodelitev nepovratnih sredstev v zadevni sodelujoči državi za ukrepe evropskih solidarnostnih enot, ki so nacionalni agenciji zaupani v upravljanje;

(b)finančni prispevek za naloge upravljanja, ki jih izvaja nacionalna agencija, v skladu s postopki iz člena 29(4)(b) Uredbe (EU) št. 1288/2013.

3.Komisija določi zahteve za delovni program nacionalne agencije. Komisija finančnih sredstev evropskih solidarnostnih enot ne da na voljo nacionalni agenciji, dokler uradno ne odobri delovnega programa nacionalne agencije.

4.Na podlagi zahtev za izpolnjevanje pogojev za nacionalne agencije iz člena 27(4) Uredbe (EU) št. 1288/2013 Komisija pregleda nacionalne sisteme upravljanja in kontrole, izjavo nacionalne agencije o upravljanju in mnenje neodvisnega revizijskega organa o njej, pri čemer ustrezno upošteva informacije, ki jih prejme od nacionalnega organa glede njegovih dejavnosti spremljanja in nadzora v zvezi z evropskimi solidarnostnimi enotami.

5.Potem ko Komisija oceni letno izjavo o upravljanju in mnenje neodvisnega revizijskega organa o njej, naslovi svoje mnenje in pripombe na nacionalno agencijo in nacionalni organ.

6.V primeru, da Komisija ne more sprejeti letne izjave nacionalne agencije o upravljanju ali neodvisnega revizijskega mnenja o njej, ali v primeru, da nacionalna agencija pripomb Komisije ne izvaja zadovoljivo, lahko Komisija izvede katere koli previdnostne ali korektivne ukrepe, ki so potrebni, da se zavarujejo finančni interesi Unije v skladu s členom 60(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

7.Komisija z mrežo nacionalnih agencij organizira redne sestanke, da bi zagotovila usklajeno izvajanje evropskih solidarnostnih enot v vseh sodelujočih državah.

POGLAVJE VII

SISTEM KONTROLE

Člen 22

Načela sistema kontrole

1.Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z izvajanjem ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitimi kontrolami, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.Komisija je odgovorna za izvajanje nadzornih kontrol v zvezi z ukrepi evropskih solidarnostnih enot, ki jih upravljajo nacionalne agencije. Določi minimalne zahteve za kontrole, ki jih izvajata nacionalna agencija in neodvisni revizijski organ.

3.Nacionalne agencije so odgovorne za primarne kontrole upravičencev do nepovratnih sredstev, in sicer za ukrepe evropskih solidarnostnih enot, za katere so pristojne. Te kontrole dajo razumna zagotovila, da se dodeljena nepovratna sredstva uporabljajo za predvidene namene in v skladu z veljavnimi pravili Unije.

4.Glede finančnih sredstev, prenesenih na nacionalne agencije, Komisija zagotovi pravilno koordinacijo svojih kontrol z nacionalnimi organi in nacionalnimi agencijami na podlagi načela enotne revizije in analize na podlagi tveganja. Ta določba se ne uporablja za preiskave, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Člen 23

Zaščita finančnih interesov Evropske unije

1.Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče se pooblastijo za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije in na kraju samem v zvezi z vsemi upravičenci do nepovratnih sredstev, izvajalci, podizvajalci in drugimi tretjimi osebami, ki so prejele finančna sredstva Unije. Prav tako lahko izvajajo revizije in kontrole v zvezi z nacionalnimi agencijami.

2.OLAF lahko v skladu s postopkom iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 35 opravi kontrole in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

3.Brez poseganja v odstavka 1 in 2 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih ter pogodbe, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in OLAF za izvajanje takih revizij ter kontrol in pregledov na kraju samem.

POGLAVJE VIII

IZVEDBENE DOLOČBE

Člen 24

Izvajanje evropskih solidarnostnih enot

1.Za izvajanje te uredbe Komisija z izvedbenimi akti sprejme delovne programe. Vsak delovni program zagotavlja, da se splošni in posebni cilji iz členov 3 in 4 izvajajo na dosleden način, ter določi pričakovane rezultate, način izvajanja in skupni znesek tega programa. Delovni programi prav tako vsebujejo opis ukrepov, ki bodo financirani, navedbo zneska, dodeljenega vsakemu ukrepu, in porazdelitev finančnih sredstev med sodelujoče države za ukrepe, ki jih upravljajo njihove nacionalne agencije, ter okvirni časovni razpored izvajanja.

2.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).

Člen 25

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 36 Uredbe (EU) št. 1288/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE IX

DOLOČBE O SPREMEMBAH IN KONČNE DOLOČBE

Člen 26

Sprememba Uredbe (EU) št. 1288/2013

Uredba (EU) št. 1288/2013 se spremeni:

1.Člen 13 Uredbe (EU) št. 1288/2013 se nadomesti z naslednjim:

„1. Učna mobilnost posameznikov podpira:

(a) mobilnost mladih v okviru aktivnosti neformalnega in priložnostnega učenja med državami Programa; tovrstna mobilnost se lahko izvaja v obliki mladinskih izmenjav in prostovoljstva ter inovativnih aktivnosti na podlagi obstoječih določb za mobilnost;

(b) mobilnost oseb, ki so dejavne v mladinskem delu ali mladinskih organizacijah, ter mladinskih voditeljev; tovrstna mobilnost se lahko izvaja v obliki usposabljanja in aktivnosti mreženja.

2. Ta ukrep podpira tudi mobilnost mladih, vključno s prostovoljstvom, in mobilnost oseb, ki so dejavne v mladinskem delu ali mladinskih organizacijah, ter mladinskih voditeljev v partnerske države, zlasti države sosedstva, in iz njih.

3. Prostovoljske aktivnosti iz odstavkov 1(a) in 2 se štejejo za enakovredne tistim, ki se izvajajo v okviru evropske prostovoljske službe, sklicevanja na evropsko prostovoljsko službo v zakonodaji Unije pa se razumejo tudi kot sklicevanja na navedene prostovoljske aktivnosti.“

2.V členu 18 Uredbe (EU) št. 1288/2013 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:

„1. Finančna sredstva za izvajanje programa od 1. januarja 2014 znašajo 14 576 824 000 EUR po tekočih cenah.

2. Znesek iz odstavka 1 se dodeli ukrepom iz Programa, kot sledi, z odstopanjem, ki ne presega 5 % vsakega dodeljenega zneska:

(a) najmanj 80,7 % za izobraževanje in usposabljanje, od katerih so dodeljene naslednje minimalne dodelitve:

(i) 44,3 % za visokošolsko izobraževanje, kar je 35,7 % celotnega proračuna;

(ii) 21,4 % za poklicno izobraževanje in usposabljanje, kar je 17,3 % celotnega proračuna;

(iii) 14,6 % za šolsko izobraževanje, kar je 11,8 % celotnega proračuna;

(iv) 4,9 % za izobraževanje odraslih, kar je 3,9 % celotnega proračuna;

(b) 8,8 % za mladino;

(c) do 1,5 % za jamstveno shemo za študentska posojila;

(d) 1,9 % za program Jean Monnet;

(e) 1,8 % za šport, od česar ne več kot 10 % za aktivnost iz člena 17(1)(b);

(f) 3,5 % kot nepovratna sredstva za poslovanje nacionalnim agencijam;

(g) 1,8 % za kritje upravnih odhodkov.

3. V okviru dodelitev iz točk (a) in (b) odstavka 2 se najmanj 63 % dodeli za učno mobilnost posameznikov, najmanj 27 % za sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks ter najmanj 4,2 % za podporo reformi politik.“

Člen 27

Sprememba Uredbe (EU) št. 1293/2013

V členu 4 Uredbe (EU) št. 1293/2013 se doda naslednji odstavek:

„3. Največ 3 000 000 EUR po trenutnih cenah iz podprograma za okolje v okviru prednostnega področja okoljsko upravljanje in informacije ter največ 1 500 000 EUR po trenutnih cenah iz podprograma za podnebne ukrepe v okviru prednostnega področja upravljanje podnebja in informacije se dodeli za financiranje projektov v smislu člena 17(4), ki jih v skladu s z Uredbo (EU) 2017/XXX izvajajo evropske solidarnostne enote in ki prispevajo k enemu ali več prednostnim področjem v smislu členov 9 do 13. Ta dodelitev se izvede samo v skladu z Uredbo (EU) 2017/XXX, ne glede na posebne zahteve iz Uredbe (EU) št. 1293/2013. “

Člen 28

Spremembe Uredbe (EU) št. 1303/2013

Uredba (EU) št. 1303/2013 se spremeni:

1.Člen 58(1) se spremeni:

(a) prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Na pobudo Komisije lahko skladi ESI podprejo pripravljalno, spremljevalno, upravno in tehnično podporo, vrednotenje, revizijske ter nadzorne ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, in podporne ukrepe v skladu z Uredbo (EU) 2017/XXX, navedene v tretjem pododstavku, če je njihov cilj ekonomska, socialna in teritorialna kohezija.“

(b) V tretjem odstavku se doda naslednja točka (m):

„ukrepe, financirane v skladu z Uredbo (EU) 2017/XXX o evropskih solidarnostnih enotah, za okrepitev izobrazbenega, družbenega, državljanskega in strokovnega razvoja mladih ter njihove zaposljivosti in za olajšanje prehodov na trg dela.“

2.V členu 91(3) se doda naslednji pododstavek:

„Od zneska za tehnično podporo se na pobudo Komisije v skladu s točko (a) člena 9(2) Uredbe (EU) 2017/XXX 35 000 000 EUR po tekočih cenah dodeli evropskim solidarnostnim enotam za podporo njihovih ukrepov. Ta dodelitev se izvede samo v skladu z Uredbo (EU) 2017/XXX, ne glede na posebne zahteve iz uredb za posamezne sklade.“

Člen 29

Sprememba Uredbe (EU) št. 1305/2013

V členu 51(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013 se pod prvim pododstavkom doda naslednji pododstavek:

„EKSRP lahko z zneskom v višini 1 800 000 EUR po tekočih cenah financira tudi ukrepe, ki jih izvajajo evropske solidarnostne enote v skladu z Uredbo (EU) 2017/XXX in ki prispevajo k eni ali več prednostnim nalogam Unije na področju razvoja podeželja. Ta dodelitev se izvede samo v skladu z Uredbo (EU) 2017/XXX, ne glede na posebne zahteve iz Uredbe (EU) št. 1305/2013.“

Člen 30

Sprememba Uredbe (EU) št. 1306/2013

V členu 6 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se doda naslednja točka (j):

„(j) ukrepe, ki jih izvajajo evropske solidarnostne enote v skladu z Uredbo (EU) 2017/XXX, ki prispevajo k eni ali več prednostnim nalogam Unije na področju kmetijstva in razvoja podeželja, zlasti ukrepe iz drugega pododstavka člena 51(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013. Ta dodelitev se izvede samo v skladu z Uredbo (EU) 2017/XXX, ne glede na posebne zahteve iz uredb za posamezne sklade.“

Člen 31

Sprememba Sklepa št. 1313/2013/EU

V členu 19(1) Sklepa št. 1313/2013/EU se za drugim pododstavkom doda naslednji pododstavek:

„Iz finančnih sredstev, ki izhajajo iz razdelka 3 „Varnost in državljanstvo“, se 6 000 000 EUR po tekočih cenah dodeli za financiranje ukrepov, ki jih v skladu z Uredbo (EU) 2017/XXX izvajajo evropske solidarnostne enote in ki prispevajo k eni ali več prednostnim nalogam Unije na področju civilne zaščite. Ta dodelitev se izvede samo v skladu z Uredbo (EU) 2017/XXX, ne glede na posebne zahteve iz Sklepa št. 1313/2013/EU.“

Člen 32

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

*1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 

1.3.Vrsta predloga/pobude

⌧ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 36 . 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. usklajevalnih koristi, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

⌧ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–⌧    trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2020,

–⌧    finančne posledice med letoma 2018 in 2023 (po letu 2020 velja samo za odobritve plačil).

1.6.Načrtovani načini upravljanja 37  

⌧ Neposredno upravljanje – Komisija:

–⌧ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–⌧    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

1.7. Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–⌧ subjektom javnega prava,

–⌧ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR za stolpec „Stroški“ (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–⊠    Predlog je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom in lahko vključuje uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 45 .

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–◻ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–⊠ V predlogu/pobudi je lahko načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju 46 :

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ocenjene posledice za prihodke

–⌧    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2017/03/25-rome-declaration/.

(2) Evropska komisija (2016), Evropska solidarnostna enota, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, COM(2016) 942 final z dne 7.12.2016.

(3) Program Erasmus+, Program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), program LIFE, Sklad za azil, migracije in vključevanje, program na področju zdravja, program Evropa za državljane, Evropski sklad za regionalni razvoj (v okviru pobude Interreg) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

(4) http://www.consilium.europa.eu/sl/meetings/european-council/2016/12/20161215-euco-conclusions-final_pdf/.

(5) „Unija, ki zagotavlja hitrejše in boljše rezultate: Tri institucije podpisale skupno izjavo o zakonodajnih prioritetah za leto 2017“ (IP/16/4360).

(6) Udeleženci evropskih solidarnostnih enot izpolnjujejo pogoje za prebivanje v državi gostiteljici v skladu z zakonodajo EU.

(7) Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. december 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).

(8) Evropska solidarnostna enota je v Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2017, COM(2017) 30 final/2, 31.1.2017, opredeljena kot prednostna naloga Komisije.

(9) Program Erasmus+, Program za zaposlovanje in socialne inovacije, Evropski socialni sklad, mehanizem Unije na področju civilne zaščite, program LIFE, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

(10) Med drugim na primer Sklad za azil, migracije in vključevanje, program Evropa za državljane, Evropski sklad za regionalni razvoj, program na področju zdravja.

(11) http://ec.europa.eu/justice/fundamental-rights/charter/index_en.htm (2012/C 326/02) (UL C 326, 26.10.2012, str. 391).

(12) Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL L 011, 16.1.2003, str. 1).

(13) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(14) UL C […], […], str. […].

(15) UL C […], […], str. […].

(16) Stališče Evropskega parlamenta z dne ... (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne ... (še ni objavljen v Uradnem listu) .

(17) Stanje v Uniji 2016: Za boljšo Evropo – Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti, IP/16/3042 (http://europa.eu/rapid/press-release_IP-16-3042_en.htm).

(18) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska solidarnostna enota, COM(2016) 942 final z dne 7. decembra 2016.

(19) Priporočilo Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (2013/C 120/01).

(20) Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES, UL L 347, 20.12.2013, str. 50.

(21) Priporočilo Sveta z dne 10. marca 88 o okviru za kakovost pripravništev (UL C 88, 27.3.2014, str. 1).

(22) Priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (UL C 398, 22.12.2012, str. 1).

(23) Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 373, 20.12.2013, str. 1).

(24) Posamezniki iz čezmorskih držav ali ozemelj ter pristojni javni in/ali zasebni subjekti ter institucije iz čezmorskih držav ali ozemelj lahko sodelujejo v programih v skladu s Sklepom Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (UL L 314, 30.11.2001, str. 1).

(25) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(26) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(27) Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

(28) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(29) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(30) Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(31) Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

(32) Načeloma aktivnost, ki se izvaja neprekinjeno 7 ur na dan, 5 dni na teden.

(33) Ta finančna sredstva pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma (2013/C 373/01) med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.

(34) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(35) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(36) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(37) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx  

(38) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(39) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(40) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(41) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(42) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(43) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(44) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(45) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(46) Kot je navedeno v oddelku 3.1, je sodelovanje v evropskih solidarnostnih enotah na začetku namenjeno državam članicam Evropske unije. Na naslednji stopnji se sodelovanje na podlagi dvostranskih sporazumov lahko razširi na druge države, kot je določeno v členu 11 tega zakonodajnega predloga.

(47) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.