Bruselj, 8.5.2017

COM(2017) 207 final

2017/0089(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko unijo in Islandijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES je začela veljati 21. maja 2014, uporabljati pa se je začela s 1. januarjem 2014 1 .

Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz je prav tako začela veljati 21. maja 2014 ter se uporabljati s 1. januarjem 2014 2 . V skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 515/2014 se za instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi) uporabljajo določbe Uredbe (EU) št. 514/2014.

Namen Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi je vzpostaviti solidarnostni mehanizem, ki sodelujoče države zavezuje z istimi evropskimi pravili o nadzoru zunanjih meja v njihovem vzajemnem interesu in v imenu drugih sodelujočih držav. Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi bo prispeval k doseganju ključnega cilja schengenskega pravnega reda, in sicer k delitvi odgovornosti za učinkovito, visoko in enotno stopnjo nadzora na zunanjih mejah, kakor je določeno v členu 15 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta 3 . Tako pomeni nadgradnjo schengenskega pravnega reda.

Člen 5(7) Uredbe (EU) št. 515/2014 določa, da države, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, sodelujejo v instrumentu v skladu z določbami Uredbe ter da se sklenejo dogovori o finančnih prispevkih teh držav in sprejmejo dopolnilna pravila, potrebna za tako sodelovanje, vključno z določbami, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije in pooblastilo Računskemu sodišču, da izvaja revizije, saj ustrezni pridružitveni sporazumi ne določajo takih pravil.

Cilj osnutka sporazuma z Islandijo je skleniti dogovore iz člena 5(7) Uredbe (EU) št. 515/2014 in omogočiti Komisiji prevzem končne odgovornosti za izvrševanje proračuna instrumenta v tej pridruženi državi ter določiti prispevek te države v proračun Unije v okviru tega instrumenta.

Glede proračunskega in finančnega nadzora za države članice veljajo horizontalne obveznosti (npr. pristojnost Računskega sodišča in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)), ki izhajajo neposredno iz Pogodbe ali sekundarne zakonodaje Unije. Te obveznosti se za države članice uporabljajo neposredno in zato v Uredbi (EU) št. 515/2014 niso določene. Vendar jih je treba na podlagi uporabe člena 5(7) Uredbe (EU) št. 515/2014 razširiti na pridruženo državo z osnutkom sporazuma.

Da bi se finančni interesi Unije zaščitili pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, Uredba (EU) št. 514/2014 določa, da imajo osebje Komisije, Računsko sodišče in OLAF ustrezen dostop za izvajanje pregledov. Člen 5(9) Uredbe (EU) št. 514/2014 dodaja, da sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in OLAF za izvajanje takih revizij, pregledov na kraju samem in inšpekcij. Zato je to predvideno v osnutku sporazuma.

2.PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

•Pravna podlaga

Ker je namen tega predloga o podpisu sporazuma sklenitev dogovorov med Unijo in Islandijo o prispevku te države za instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov za obdobje 2014–2020 ter o dopolnilnih pravilih, potrebnih za tako sodelovanje, ta predlog temelji na členih 77(2) in 218(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

•Potreba po predlaganemu sklepu

Na podlagi člena 5(7) Uredbe (EU) št. 515/2014 je sklenitev sporazuma z Islandijo potrebna za vzpostavitev dogovorov o prispevku te države za instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov za obdobje 2014–2020 in sprejetje dopolnilnih pravil, potrebnih za tako sodelovanje.

V skladu s členom 19(4) Sporazuma je treba Sporazum, z izjemo člena 5, začasno uporabljati od dneva po njegovem podpisu.

•Sorazmernost

Ni relevantno.

•Izbira instrumenta

Ni relevantno.

3.REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Izid pogajanj

Komisija je 28. maja 2014 Svetu predložila priporočilo o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj z Norveško, Islandijo, Švico in Lihtenštajnom o mednarodnem sporazumu za vzpostavitev takih dopolnilnih pravil.

Komisija je 14. julija 2014 prejela pooblastilo Sveta za začetek pogajanj z Norveško, Islandijo, Švico in Lihtenštajnom o sporazumu o podrobnostih sodelovanja teh držav v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi.

Pogajanja z vsemi pridruženimi državami so potekala skupno. Izvedena sta bila dva kroga pogajanj. Končno besedilo osnutka sporazuma z Islandijo je bilo parafirano 21. septembra 2016.

Komisija meni, da so bili doseženi cilji, ki jih je Svet določil v pogajalskih smernicah, in da je osnutek sporazuma sprejemljiv za Unijo.

Države članice so bile obveščene in so lahko izrazile mnenje v ustreznih delovnih skupinah Sveta.

Vsebino končne različice osnutka sporazuma je mogoče povzeti, kot sledi:

Osnutek sporazuma predvideva letni finančni prispevek Islandije v proračun Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi v obliki letnega zneska, izračunanega na podlagi BDP Islandije kot odstotka BDP vseh držav, ki sodelujejo v Skladu (člen 10 in Priloga). Letna plačila so določena v členu 11.

Nadalje so v osnutku sporazuma predvidene tudi podrobnosti glede imenovanja odgovornega organa in sistema letnega poročanja.

Sporazum vsebuje tudi določbe o zaščiti finančnih interesov Unije pred goljufijami in ukrepe za zagotavljanje skladnosti z določbami glede finančnega poslovodenja in nadzora, kakor so določene v Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) in pravu Unije na podlagi PDEU.

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Ni relevantno.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ni relevantno.

•Ocena učinka

Ni relevantna, ker se predlog navezuje na upravljanje programa, njegov cilj pa je sklenitev mednarodnega sporazuma, ki je bil izpogajan na podlagi pogajalskih smernic, ki jih je določil Svet.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Ni relevantno.

•Temeljne pravice

Ni relevantno.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

V členu 10 in Prilogi k osnutku sporazuma so opisane določbe v zvezi z letnimi finančnimi prispevki pridružene države v proračun Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi ter možnost njihove prilagoditve razmeram, opisanim v Prilogi.

5.DRUGI ELEMENTI

•Območje uporabe

Uredba (EU) št. 515/2014 predstavlja razvoj schengenskega pravnega reda. Tako tudi ta sporazum z Islandijo nadgrajuje schengenski pravni red.

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. Danska se bo v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko bo Svet sprejel ta predlog, odločila, ali bo predlagani sklep prenesla v svoje nacionalno pravo.

Ta predlog pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta, zato za ti državi ni zavezujoč in se v njiju ne uporablja v skladu s sklepoma Sveta 2000/365/ES 4 oziroma 2002/192/ES 5 .

 •Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Ureditev spremljanja in poročanja, ki se uporablja, je določena v členu 17 Sporazuma. Islandija mora do 15. februarja vsakega leta do vključno leta 2022 Komisiji predložiti letno poročilo o izvajanju za predhodno proračunsko leto.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Ni potrebna.  

Na podlagi navedenega Komisija predlaga, naj Svet sklene, da se v imenu Unije Sporazum podpiše, in pooblasti predsednika Sveta, da imenuje osebo ali osebe, ki bodo pooblaščene za podpis v imenu Unije.

Komisija je predložila ločen predlog sklepa Sveta o sklenitvi priloženega Sporazuma med Evropsko unijo in Islandijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020 6 . Svet ta sklep sprejme po odobritvi Evropskega parlamenta.

2017/0089 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko unijo in Islandijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 77(2) in člena 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 7 v členu 5(7) določa, da države, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, sodelujejo v instrumentu v skladu z določbami Uredbe ter da se sklenejo dogovori o finančnih prispevkih teh držav in sprejmejo dopolnilna pravila, potrebna za tako sodelovanje, vključno z določbami, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije in pooblastilo Računskemu sodišču, da izvaja revizije.

(2)Svet je 14. julija 2014 pooblastil Komisijo za začetek pogajanj s Kraljevino Norveško, Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn za sklenitev sporazuma o podrobnostih njihovega sodelovanja v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi. Pogajanja z Islandijo so se uspešno zaključila s parafiranjem Sporazuma 21. septembra 2016.

(3)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. Ker ta sklep nadgrajuje schengenski pravni red, bi se morala Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme ta sklep, odločiti, ali bo ta sklep prenesla v svoje nacionalno pravo.

(4)Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES 8 ; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(5)Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES 9 ; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(6)Sporazum bi bilo treba podpisati v imenu Unije s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(7)Da bi se omogočili takojšnja uporaba ukrepov iz tega sporazuma ter pravočasna odobritev in izvajanje nacionalnega programa, bi moral sklep začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(8)Glede na člen 19(4) Sporazuma bi bilo treba Sporazum, z izjemo člena 5, začasno uporabljati od dneva po njegovem podpisu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odobri se podpis, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Islandijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020, s pridržkom njegove sklenitve.

Besedilo Sporazuma, ki ga je treba podpisati, je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Generalni sekretariat Sveta podeli polna pooblastila za podpis Sporazuma, s pridržkom njegove sklenitve, osebi ali osebam, ki jih določi pogajalec o Sporazumu.

Člen 3

Sporazum se, z izjemo člena 5, v skladu s členom 19(4) Sporazuma do začetka njegove veljavnosti uporablja začasno od dneva po njegovem podpisu.

Člen 4

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

   Za Svet

   Predsednik

(1) UL L 150, 20.5.2014, str. 143.
(2) UL L 150, 20.5.2014, str. 112.
(3) UL L 77, 23.3.2016, str. 1.
(4) Sklep Sveta z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).
(5) Sklep Sveta z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).
(6) Predlog sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Islandijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020 v imenu Evropske unije, COM(2017) 199 final.
(7) Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES, UL L 150, 20.5.2014, str. 143.
(8) Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).
(9) Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

Bruselj, 8.5.2017

COM(2017) 207 final

PRILOGA

k

predlogu za SKLEP SVETA

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko unijo in Islandijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020


EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija,

ter

ISLANDIJA,

v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici, STA SE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med Svetom Evropske unije in Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 1 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o pridružitvi z Islandijo in Norveško),

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

(1)    Unija je z Uredbo (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta vzpostavila instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost 2 .

(2)    Uredba (EU) št. 515/2014 pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma o pridružitvi z Islandijo in Norveško.

(3)    Ker Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 3 neposredno vpliva na uporabo določb Uredbe (EU) št. 515/2014, s čimer spreminja njen pravni okvir, in ker so bili za sprejetje Uredbe (EU) št. 514/2014, o katerem je bila Islandija uradno obveščena, uporabljeni postopki iz Sporazuma o pridružitvi z Islandijo in Norveško, pogodbenici priznavata, da Uredba (EU) št. 514/2014 pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma o pridružitvi z Islandijo in Norveško v obsegu, v katerem je potrebna za izvajanje Uredbe (EU) št. 515/2014.

(4)    Člen 5(7) Uredbe (EU) št. 515/2014 določa, da države, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda – med njimi Islandija –, sodelujejo v instrumentu v skladu z določbami Uredbe ter da se sklenejo dogovori o finančnih prispevkih teh držav in sprejmejo dopolnilna pravila, potrebna za tako sodelovanje, vključno z določbami, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije in pooblastilo Računskemu sodišču, da izvaja revizije.

(5)    Instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi) je poseben instrument v okviru schengenskega pravnega reda, ki je bil zasnovan za zagotavljanje delitve bremena in finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumske politike v državah članicah in pridruženih državah.

(6)    Člen 60 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 4 določa pravila o posrednem upravljanju, ki se uporabljajo, kadar so tretjim državam, vključno s pridruženimi državami, poverjene naloge izvrševanja proračuna.

(7)    Člen 17(4) Uredbe (EU) št. 514/2014 določa, da so izdatki, ki so odgovornemu organu, ki še ni bil uradno imenovan, nastali v letu 2014, upravičeni, s čimer je zagotovljen gladek prehod s Sklada za zunanje meje na Sklad za notranjo varnost. Prav tako je pomembno, da se enako odraža v tem sporazumu. Glede na to, da ta sporazum ni začel veljati pred koncem leta 2014, je nujno zagotoviti upravičenost izdatkov, nastalih pred tem in do uradnega imenovanja odgovornega organa, pod pogojem, da so bili sistemi upravljanja in nadzora, ki so se uporabljali pred uradnim imenovanjem, dejansko isti kot sistemi, ki so veljavni po uradnem imenovanju odgovornega organa.

(8)    Za poenostavitev izračuna in uporabe letnih prispevkov Islandije za Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi bodo prispevki Islandije za obdobje 2014–2020 plačani v petih letnih obrokih od leta 2016 do leta 2020. Za leta od 2016 do 2018 so letni prispevki določeni v fiksnih zneskih, prispevka za leti 2019 in 2020 pa bosta določena v letu 2019 na podlagi bruto domačega proizvoda vseh držav, ki sodelujejo v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi, pri čemer se bodo upoštevala dejansko opravljena plačila –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Področje uporabe

Ta sporazum določa dopolnilna pravila, potrebna za sodelovanje Islandije v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi, v skladu z Uredbo (EU) št. 515/2014.

Člen 2

Finančno poslovodenje in nadzor

1.    Islandija sprejme potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) in sekundarne zakonodaje, ki zadevajo finančno poslovodenje in nadzor.

V prvem pododstavku navedene določbe PDEU in sekundarne zakonodaje zajemajo naslednje določbe:

(a)člen 287(1), (2) in (3) PDEU;

(b)člene 30, 32 in 57, člen 58(1)(c)(i), člen 60 ter člena 79(2) in 108(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(c)člene 32, 38, 42, 84, 88, 142 in 144 Delegirane Uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 5 ;

(d)Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 6 ;

(e)Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 7 .

Pogodbenici se lahko z medsebojnim dogovorom odločita za spremembo tega seznama.

2.    Islandija na svojem ozemlju uporablja določbe iz odstavka 1 skladno s tem sporazumom.

Člen 3

Spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja

Sredstva, dodeljena Islandiji v okviru Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi, se uporabijo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Člen 4

Spoštovanje načela izogibanja navzkrižja interesov

Vsem finančnim udeležencem in kateri koli drugi osebi, ki sodeluje pri izvrševanju in upravljanju proračuna, vključno s pripravljalnimi akti v zvezi s tem, reviziji ali kontroli proračuna na ozemlju Islandije, je prepovedano vsakršno dejanje, ki bi lahko povzročilo navzkrižje njihovih interesov z interesi Unije.

Člen 5

Izvršba

Sklepi Komisije, ki nalagajo denarno obveznost osebam, ki niso države, so izvršljivi na ozemlju Islandije.

Izvršbo urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo na Islandiji. Nacionalni organ, ki ga v ta namen določi vlada Islandije ter o tem obvesti Komisijo, priloži sklepu izvršilni nalog, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overovitve verodostojnosti sklepa.

Ko so te formalnosti na zahtevo Komisije izpolnjene, lahko ta preide na izvršbo v skladu z nacionalnim pravom tako, da zadevo predloži neposredno pristojnemu organu.

Izvršba se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Za odločanje o pritožbah v zvezi z nepravilnim izvajanjem izvršb pa so pristojna sodišča Islandije.

Člen 6

Zaščita finančnih interesov Unije pred goljufijami

1.Islandija:

(a)    preprečuje goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, z ukrepi, ki delujejo odvračilno in so takšni, da na Islandiji omogočajo učinkovito zaščito;

(b)    za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, sprejme enake ukrepe, kot jih sprejme za preprečevanje goljufij, ki škodijo njegovim lastnim finančnim interesom, ter

(c)    usklajuje svoje ukrepe, katerih cilj je zaščita finančnih interesov Unije pred goljufijami, z državami članicami in Komisijo.

2.Islandija sprejme ukrepe, enakovredne ukrepom, ki jih je sprejela Unija v skladu s členom 325(4) PDEU, in ki veljajo na dan podpisa tega sporazuma.

Pogodbenici se lahko z medsebojnim dogovorom odločita za sprejetje ukrepov, enakovrednih vsem poznejšim ukrepom, ki jih sprejme Unija v skladu s tem členom.

Člen 7

Pregledi in inšpekcije na kraju samem, ki jih opravi Komisija (OLAF)

Brez poseganja v njene pravice na podlagi člena 5(8) Uredbe (EU) št. 514/2014 je Komisija (Evropski urad za boj proti goljufijam – OLAF) pooblaščena za opravljanje pregledov in inšpekcij na kraju samem na ozemlju Islandije v zvezi s Skladom za notranjo varnost – meje in vizumi, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96.

Organi Islandije olajšujejo preglede in inšpekcije na kraju samem, ki se lahko na željo teh organov opravijo skupaj z njimi.

Člen 8

Računsko sodišče

V skladu s členom 287(3) PDEU in poglavjem 1 naslova X prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ima Računsko sodišče možnost, da v zvezi s Skladom za notranjo varnost – meje in vizumi opravlja revizije v prostorih katerega koli organa, ki vodi računovodske evidence prihodkov ali odhodkov v imenu Unije na ozemlju Islandije, ter tudi v prostorih katere koli fizične ali pravne osebe, ki prejema plačila iz proračuna.

Računsko sodišče opravlja revizije na Islandiji v povezavi z nacionalnimi revizijskimi organi ali – če ti nimajo potrebnih pooblastil – s pristojnimi nacionalnimi službami. Računsko sodišče in revizijski organi, uradi ali agencije Islandije sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost. Ti organi, uradi ali agencije ali službe obvestijo Računsko sodišče, ali nameravajo sodelovati pri reviziji.

Računsko sodišče ima najmanj enake pravice kot Komisija, kakor so določene v členu 5(7) Uredbe (EU) št. 514/2014 in členu 7 tega sporazuma.

Člen 9

Javno naročanje

Islandija uporablja določbe svoje zakonodaje s področja javnega naročanja v skladu s Prilogo XVI k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru 8 .

Člen 10

Finančni prispevki

1.Islandija za leta od 2016 do 2018 izvrši letna plačila v proračun Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi v skladu z naslednjo razpredelnico:

(Vsi zneski v EUR)

2016

2017

2018

Islandija

563 999

563 999

563 999

2.Prispevki Islandije za leti 2019 in 2020 se izračunajo v skladu z njenim bruto domačim proizvodom (BDP) v ustreznem letu kot odstotkom BDP vseh držav, ki sodelujejo v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi, v skladu s formulo, opredeljeno v Prilogi.

3.Islandija plača finančne prispevke iz tega člena ne glede na datum sprejetja nacionalnega programa iz člena 14 Uredbe (EU) št. 514/2014.

Člen 11

Uporaba finančnih prispevkov

1.Skupni znesek letnih plačil za leti 2016 in 2017 se razporedi na naslednji način:

(a)75 % za vmesni pregled iz člena 8 Uredbe (EU) št. 515/2014;

(b)15 % za razvoj informacijskih sistemov iz člena 15 Uredbe (EU) št. 515/2014, če bodo do 30. junija 2017 sprejeti ustrezni zakonodajni akti Unije;

(c)10 % za ukrepe Unije iz člena 13 Uredbe (EU) št. 515/2014 in nujno pomoč iz člena 14 Uredbe (EU) št. 515/2014.

Če se znesek iz točke (b) ne dodeli ali porabi, ga Komisija v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014 ponovno dodeli za posebne ukrepe iz člena 7 Uredbe (EU) št. 515/2014.

Če ta sporazum ne začne veljati ali se začasno uporabljati do 1. junija 2017, se celoten prispevek Islandije uporabi v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.    Skupni znesek letnih plačil za leta 2018, 2019 in 2020 se razporedi na naslednji način:

(a)40 % za posebne ukrepe iz člena 7 Uredbe (EU) št. 515/2014;

(b)50 % za razvoj informacijskih sistemov iz člena 15 Uredbe (EU) št. 515/2014, če bodo do 31. decembra 2018 sprejeti ustrezni zakonodajni akti Unije;

(c)10 % za ukrepe Unije iz člena 13 Uredbe (EU) št. 515/2014 in nujno pomoč iz člena 14 Uredbe (EU) št. 515/2014.

Če se znesek iz točke (b) ne dodeli ali porabi, ga Komisija v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014 ponovno dodeli za posebne ukrepe iz člena 7 Uredbe (EU) št. 515/2014.

3.    Dodatni zneski, dodeljeni za vmesni pregled, ukrepe Unije, posebne ukrepe ali program o razvoju informacijskih sistemov, se uporabijo v skladu z ustreznim postopkom iz ene od naslednjih določb:

(a)člena 6(2) Uredbe (EU) št. 514/2014;

(b)člena 8(7) Uredbe (EU) št. 515/2014;

(c)člena 7(3) Uredbe (EU) št. 515/2014;

(d)drugega pododstavka člena 15 Uredbe (EU) št. 515/2014.

4.    Komisija lahko iz plačil, ki jih je izvršila Islandija, na leto porabi do 4 076 EUR za financiranje upravnih odhodkov v zvezi z osebjem ali zunanjim osebjem, potrebnim za podporo izvajanju Uredbe (EU) št. 515/2014 in tega sporazuma s strani Islandije.

Člen 12

Zaupnost

Informacije, sporočene ali pridobljene v kakršni koli obliki na podlagi tega sporazuma, so poslovna skrivnost in se varujejo tako, kot je za podobne informacije določeno z določbami, ki veljajo za institucije Unije, in z zakonodajo Islandije. Take informacije se smejo sporočati le osebam v institucijah Unije, državah članicah ali na Islandiji, ki morajo biti zaradi svoje funkcije z njimi seznanjene, in se ne smejo uporabljati v drug namen kot za zagotavljanje učinkovitega varovanja finančnih interesov pogodbenic.

Člen 13

Imenovanje odgovornega organa

1.    Islandija uradno obvesti Komisijo o uradnem imenovanju na ministrski ravni odgovornega organa, pristojnega za upravljanje in nadzor izdatkov v okviru Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi, in sicer čim prej po odobritvi nacionalnega programa.

2.    Imenovanje iz odstavka 1 se organu podeli, če izpolnjuje merila za imenovanje v zvezi z notranjim okoljem, dejavnostmi nadzora, obveščanjem, sporočanjem ter spremljanjem, kakor so določena v Uredbi (EU) št. 514/2014 oziroma na podlagi te uredbe.

3.    Imenovanje odgovornega organa temelji na mnenju revizijskega telesa, ki je lahko revizijski organ in ki oceni, ali odgovorni organ izpolnjuje merila za imenovanje. To revizijsko telo je lahko avtonomna javna institucija, pristojna za spremljanje, vrednotenje in revizijo uprave. Revizijsko telo deluje neodvisno od odgovornega organa in svoje delo opravlja skladno z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. Islandija lahko svojo odločitev o imenovanju utemelji na podlagi tega, ali so sistemi upravljanja in nadzora dejansko enaki kot tisti, ki so se uporabljali v predhodnem obdobju, in ali so delovali učinkovito. Če obstoječi rezultati revizije in nadzora pokažejo, da imenovani organ ne izpolnjuje več meril za imenovanje, Islandija s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovi, da so pomanjkljivosti pri izvajanju nalog tega organa odpravljene, med drugim tudi s preklicem imenovanja. 

Člen 14

Opredelitev proračunskega leta

Za namene tega sporazuma proračunsko leto iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 zajema plačane izdatke in prejete prejemke, ki so bili knjiženi v računovodski izkaz odgovornega organa v obdobju od 16. oktobra leta „N – 1“ do 15. oktobra leta „N“.

Člen 15

Upravičenost izdatkov

Z odstopanjem od člena 17(3)(b) in (4) Uredbe (EU) št. 514/2014 so izdatki upravičeni tudi, kadar jih je odgovorni organ plačal, preden je bil uradno imenovan v skladu s členom 13 tega sporazuma, pod pogojem, da so sistemi upravljanja in nadzora, ki so se uporabljali pred uradnim imenovanjem, dejansko isti kot sistemi, ki so veljavni po uradnem imenovanju odgovornega organa.

Člen 16

Zahtevek za plačilo letne razlike

1.    Do 15. februarja leta, ki sledi proračunskemu letu, Islandija Komisiji predloži dokumente in informacije, ki se zahtevajo v točkah (b) in (c) prvega pododstavka člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Z odstopanjem od člena 44(1) Uredbe (EU) št. 514/2014 in v skladu s tretjim pododstavkom člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Islandija Komisiji predloži mnenje iz drugega pododstavka člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 najpozneje do 15. marca leta, ki sledi proračunskemu letu.

Predloženi dokumenti iz tega odstavka se uporabijo kot zahtevek za plačilo letne razlike.

2.    Dokumenti iz odstavka 1 se pripravijo v skladu s predlogami, ki jih je Komisija sprejela na podlagi člena 44(3) Uredbe (EU) št. 514/2014.

Člen 17

Poročilo o izvajanju

Z odstopanjem od člena 54(1) Uredbe (EU) št. 514/2014 in v skladu s tretjim pododstavkom člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Islandija Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju nacionalnega programa v preteklem proračunskem letu do 15. februarja vsakega leta do vključno leta 2022 in lahko te informacije objavi na ustrezni ravni.

Prvo letno poročilo o izvajanju nacionalnega programa se predloži 15. februarja po začetku veljavnosti ali začasne uporabe tega sporazuma.

Prvo poročilo zajema proračunska leta od 2014 naprej do proračunskega leta pred letom, v katerem je bilo treba predložiti prvo letno poročilo v skladu z drugim odstavkom. Islandija predloži končno poročilo o izvajanju nacionalnega programa do 31. decembra 2023.

Člen 18

Sistem elektronske izmenjave podatkov

V skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) št. 514/2014 se vse uradne izmenjave informacij med Islandijo in Komisijo izvedejo s sistemom elektronske izmenjave podatkov, ki ga za ta namen zagotovi Komisija.

Člen 19

Začetek veljavnosti

1.Depozitar tega sporazuma je generalni sekretar Sveta Evropske unije.

2.Pogodbenici ta sporazum odobrita v skladu s svojimi postopki. O dokončanju teh postopkov se medsebojno uradno obvestita.

3.Ta dogovor začne veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi predložitvi zadnjega uradnega obvestila iz odstavka 2.

4.Pogodbenici začasno uporabljata ta sporazum, razen člena 5, od dneva, ki sledi dnevu podpisa Sporazuma, ne glede na ustavne zahteve.

Člen 20

Veljavnost in prenehanje

1.Unija ali Islandija lahko ta sporazum odpovesta z uradnim obvestilom drugi pogodbenici o taki odločitvi. Sporazum preneha veljati tri mesece po dnevu tega uradnega obvestila. Projekti in dejavnosti, ki so v trenutku prenehanja v teku, se nadaljujejo v skladu s pogoji, določenimi v tem sporazumu. Pogodbenici z medsebojnim dogovorom urejata vse morebitne ostale posledice prenehanja.

2.Ta sporazum preneha veljati, ko preneha veljati Sporazum o pridružitvi z Islandijo in Norveško v skladu s členom 8(4), členom 11(3) ali členom 16 Sporazuma o pridružitvi z Islandijo in Norveško.

Člen 21

Jeziki

Ta sporazum je sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in islandskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

V Bruslju, dne … leta …

Za Evropsko unijo    Za Islandijo



PRILOGA

Formula za izračun finančnih prispevkov za leti 2019 in 2020 in podrobnosti o plačilu

Finančni prispevek Islandije v Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi iz drugega in tretjega pododstavka člena 5(7) Uredbe št. 515/2014 se za leti 2019 in 2020 izračuna na naslednji način:

za vsako posamezno leto od 2013 do 2017 se zadnja končna vrednost bruto domačega proizvoda (BDP) Islandije, ki je na voljo 31. marca 2019, deli z vsoto vrednosti BDP za ustrezno leto vseh držav, ki sodelujejo v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi. Povprečje petih tako dobljenih odstotkov za leta od 2013 do 2017 se uporabi pri seštevku dejanskih letnih odobritev za Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi za leta od 2014 do 2019 ter letne odobritve za prevzem obveznosti za Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi za leto 2020, kakor je vključena v predlog splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020, ki ga je sprejela Komisija, da se dobi skupni znesek, ki ga mora Islandija plačati v celotnem obdobju izvajanja Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi. Od tega zneska se odštejejo letna plačila, ki jih je Islandija dejansko izvršila v skladu s členom 10(1) tega sporazuma, da se dobi skupni znesek prispevkov Islandije za leti 2019 in 2020. Polovica tega zneska se plača leta 2019, druga polovica pa leta 2020.

Finančni prispevek se plača v eurih.

Islandija plača svoj finančni prispevek za ustrezno leto najpozneje v 45 dneh po prejemu obvestila o dolgovanem znesku. Za vsako zamudo pri plačilu prispevka se plačajo zamudne obresti, in sicer od zneska, ki je dolgovan na datum zapadlosti. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih operacijah glavnega refinanciranja, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan mesecev roka za plačilo, povečana za 3,5 odstotne točke.

(1)

   UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(2)

   Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(3)

   Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (UL L 150, 20.5.2014, str. 112).

(4)

   Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) št. 547/2014 z dne 15. maja 2014 (UL L 163, 29.5.2014, str. 18).

(5)

   Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(6)

   Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(7)

   Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(8)

   UL L 1, 3.1.1994, str. 461.