EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 22.3.2017

COM(2017) 142 final

2017/0063(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje izvajali pravila konkurence in zagotavljali pravilno delovanje notranjega trga

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2017) 114 final}
{SWD(2017) 115 final}
{SWD(2017) 116 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Splošno ozadje

Razlogi za predlog in njegovi cilji

1. Nekateri NOK nimajo na voljo izvršljivih jamstev, da bi lahko pravila konkurence EU uporabljali neodvisno, tj. ne da bi morali pri tem upoštevati navodila javnih ali zasebnih subjektov. Prenekateri NOK se spopada s premajhnimi človeškimi in finančnimi viri. Vse to lahko vpliva na zmožnost NOK za učinkovito izvajanje. Nekateri NOK na primer nimajo možnosti, da bi sočasno izvajali preglede pri vseh članih domnevnega kartela, zaradi česar imajo preostali člani kartela dovolj časa, da uničijo dokaze in ubežijo odkritju. Spet drugi NOK nimajo ustreznih forenzičnih orodij za preiskavo digitalnih medijev, da bi lahko pridobivali dokaze o kršitvah.

2. Številni NOK nimajo vseh potrebnih orodij za učinkovito odkrivanje in obravnavo kršitev konkurenčnega prava. Nekateri NOK nimajo ključnih preiskovalnih pooblastil, na primer za zbiranje dokazov, shranjenih na mobilnih telefonih, prenosnih računalnikih, tabličnih računalnikih ipd. – kar je v digitalni dobi velika pomanjkljivost. Njihova preiskovalna pooblastila pogosto nimajo nobenega učinka, ker jih ne podpirajo učinkovite sankcije za podjetja, ki teh pooblastil ne spoštujejo.

3. NOK nimajo vedno možnosti naložiti učinkovitih glob. V nekaterih državah članicah jim nacionalna zakonodaja preprečuje, da bi naložili učinkovite globe za kršitve konkurenčnega prava EU, na primer ker se ponekod podjetja lahko že s prestrukturiranjem izognejo plačilu globe. Spet v drugih državah članicah se za kršitev členov 101 in 102 PDEU naložijo le nizke globe ali pa se te sploh ne naložijo. Raven naloženih glob se med državami članicami zelo razlikuje in kazen za enako kaznivo dejanje je lahko v eni državi članici veliko višja kot v drugi, pri čemer te razlike ni mogoče upravičiti z objektivnimi okoliščinami.

4. Programi prizanesljivosti so ključno orodje za odkrivanje kartelov. Podjetja spodbujajo, naj v zameno za popolno ali delno imuniteto pred globami zagotovijo koristne informacije o kartelih, v katerih so bila udeležena. Podjetja, ki razmišljajo o vložitvi prijave zaradi prizanesljivosti, potrebujejo zadostno mero pravne varnosti, da bi imela interes sodelovati s pristojnimi organi. To še zlasti velja v primerih, ko podjetja vložijo prijavo zaradi prizanesljivosti v različnih državah članicah, ker kartel vpliva na več jurisdikcij. Vendar pa razlike med programi prizanesljivosti po Evropi odvračajo podjetja, da bi razkrila svojo udeležbo v kršitvah in zagotovila dokaze o takšnih protikonkurenčnih ravnanjih.

5. Zaradi vrzeli in omejitev pri orodjih in jamstvih, ki so na voljo NOK, je oslabljen tudi sistem vzporednih pooblastil za izvajanje členov 101 in 102 PDEU, ki je zasnovan na tesnem sodelovanju v okviru Evropske mreže za konkurenco. Ta sistem temelji na zaupanju, da se lahko organi medsebojno zanesejo, da bodo izvedli ukrepe za ugotavljanje dejstev v imenu drug drugega. Vendar to načelo ne deluje najbolje, dokler nekateri NOK še vedno nimajo na voljo zadostnih orodij za ugotavljanje dejstev. Poleg tega je zaradi različnih vrzeli v zmožnosti NOK, da zagotavljajo medsebojno pomoč, oslabljen tudi evropski sistem izvajanja politike konkurence, ki po zasnovi deluje kot skladna celota. Upravni NOK na primer ne morejo zaprositi za čezmejno izvršitev glob, ki so jih naložili, kadar kršitelj ni zakonito prisoten na ozemlju njihove države članice. V današnji digitalni dobi lahko številna podjetja svoje proizvode ali storitve prek interneta prodajajo kupcem v različnih državah članicah, vendar so morda zakonito prisotna samo v eni državi članici. Takšna podjetja imajo trenutno varno zatočišče pred plačilom globe.

Zato je potreben zakonodajni predlog, ki bo NOK omogočil učinkovitejše izvajanje pravil konkurence EU in jim zagotovil ustrezna jamstva za neodvisno delovanje ter vire kot tudi pooblastila za izvajanje pravil in naložitev glob. Z odpravo nacionalnih ovir, ki NOK preprečujejo učinkovito izvajanje pravil konkurence, se bo odpravilo izkrivljanje konkurence na notranjem trgu in preprečilo, da bi bili potrošniki in podjetja, vključno z MSP, zaradi takšnih ukrepov še naprej v slabšem položaju ali pa da bi jim ti ukrepi škodovali. Poleg tega se bodo z okrepljeno zmožnostjo NOK, da si medsebojno učinkovito pomagajo, zagotovili bolj enakovredni konkurenčni pogoji in zaščitilo tesno sodelovanje v okviru Evropske mreže za konkurenco.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Subsidiarnost

Z Uredbo (ES) št. 1/2003 je bil vzpostavljen decentraliziran sistem za izvajanje pravil konkurence, vendar potencial tega sistema še ni v celoti uresničen. S predlagano direktivo bi se zagotovili učinkoviti rezultati izvajanja pravil konkurence na nacionalni ravni, saj bi se NOK zagotovila jamstva in instrumenti, ki jih potrebujejo za učinkovito izvajanje.

Medsebojna povezanost programov prizanesljivosti, ki jih po Evropi uporabljajo organi, pristojni za konkurenco

Sorazmernost

Predlog za večino vidikov določa minimalne standarde za krepitev vloge NOK, da bi ti lahko učinkovito izvajali pravila konkurence EU. S tem se zagotavlja ustrezno ravnovesje med izpolnjevanjem splošnih in specifičnih ciljev predloga, ne da bi se pri tem neupravičeno posegalo v nacionalne tradicije. Države članice bodo lahko še naprej določale višje standarde in svoja pravila prilagajale nacionalnim posebnostim. Še naprej bodo na primer same odločale o zasnovi, organizaciji in financiranju svojih organov, pristojnih za konkurenco, pod pogojem da je zagotovljena učinkovitost teh organov. Poleg tega se s predlagano direktivo tudi v celoti spoštuje izbira tistih držav članic, ki so se odločile za sodni model izvajanja pravil konkurence.

Izbira instrumenta

Cilj predloga direktive je povečati učinkovitost NOK na način, ki ne določa enotne splošnoveljavne rešitve, temveč dopušča, da se upoštevajo pravne tradicije in institucionalne posebnosti držav članic. Zato je direktiva najprimernejši instrument za zagotavljanje, da bodo imeli NOK jamstva, ki jih potrebujejo za učinkovitejše izvajanje pravil o konkurenci, obenem pa ne bi bilo neupravičenega poseganja v nacionalne posebnosti in tradicije. Za razliko od uredbe bo z direktivo državam članicam prepuščena izbira najprimernejših sredstev za izvajanje ukrepov iz direktive. Poleg tega je direktiva prilagodljivo orodje, s katerim se lahko zagotovi, da bodo imeli NOK potrebna jamstva za neodvisno delovanje in vire ter pooblastila za izvajanje pravil in naložitev glob, obenem pa se državam članicam dopušča možnost, da določijo višje standarde, če to želijo.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ocena učinka

Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

Izvedbeni načrti ter ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Izvedbeni načrt vključuje (i) enotno kontaktno točko za stik s Komisijo prek funkcionalnega poštnega predala, ki ga države članice lahko uporabijo za vsa vprašanja v zvezi s predlagano direktivo, in (ii) vrsto ukrepov, ki jih bodo izvajale Komisija in države članice, da bi se obravnavali trije glavni izzivi pri izvajanju: (a) pravočasna izvedba, (b) zagotavljanje usposabljanja in podpore za NOK in (c) zagotavljanje ustreznih informacij za podjetja.

Komisija bo spremljala prenos in izvajanje direktive vse do roka za njen prenos ter tudi po prenosu.

Naknadna ocena direktive bo opravljena po 5 letih od datuma njenega prenosa.

Obrazložitveni dokumenti

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Pooblastila in postopki za preiskovanje in odločanje so glavno delovno orodje organov, pristojnih za konkurenco. Vendar pa trenutno obstajajo precejšnje razlile v pooblastilih, ki jih imajo NOK po Evropi, in številni med njimi nimajo vseh pooblastil, ki bi jih potrebovali. Obseg pooblastil za preiskovanje in odločanje se med posameznimi NOK precej razlikuje, kar lahko bistveno vpliva na njihovo učinkovitost.

2017/0063 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje izvajali pravila konkurence in zagotavljali pravilno delovanje notranjega trga

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 103 in 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 21 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Člena 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) spadata na področje javnega reda in bi ju bilo treba učinkovito uporabljati po vsej Uniji, da se prepreči izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Učinkovito izvajanje členov 101 in 102 PDEU je nujno, da se zagotovijo bolj odprti konkurenčni trgi v Evropi, na katerih si podjetja v prvi vrsti konkurirajo na podlagi svoje uspešnosti in brez ovir za vstop na trg, ki jih postavljajo podjetja sama, kar jim omogoča ustvarjanje blaginje in delovnih mest. Učinkovito izvajanje pravil konkurence ščiti potrošnike pred poslovnimi ravnanji, ki ohranjajo umetno visoke cene blaga in storitev, ter povečuje njihovo izbiro inovativnega blaga in storitev.

(2)Izvajanje členov 101 in 102 PDEU v javnem interesu zagotavljajo nacionalni organi držav članic, pristojni za konkurenco (v nadaljnjem besedilu: NOK), vzporedno s Komisijo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1/2003( 22 ). NOK in Komisija skupaj sestavljajo mrežo javnih organov, ki v tesnem sodelovanju uporabljajo pravila konkurence EU (v nadaljnjem besedilu: Evropska mreža za konkurenco).

(3)S členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1/2003 so NOK in nacionalna sodišča obvezani, da uporabijo člena 101 in 102 PDEU za sporazume ali ravnanja, ki lahko vplivajo na trgovanje med državami članicami. V praksi večina NOK uporablja določbe nacionalnega konkurenčnega prava vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU. Zato je neizogibno, da bo ta direktiva, katere cilj je zagotoviti, da bodo imeli NOK potrebna jamstva za neodvisno delovanje ter pooblastila za izvajanje pravil in naložitev glob, da bodo lahko učinkovito uporabljali člena 101 in 102 PDEU, vplivala na določbe nacionalnega konkurenčnega prava, ki jih vzporedno uporabljajo NOK.

(4)Poleg tega bi moralo pooblastilo NOK, da lahko v zvezi s podjetjem, ki je predmet preiskave, pridobijo vse informacije v digitalni obliki, ne glede na nosilec, na katerem so shranjene, vplivati tudi na obseg pooblastil NOK, kadar v začetnih fazah postopka sprejmejo zadevni preiskovalni ukrep tudi na podlagi določb nacionalnega konkurenčnega prava, ki se uporabljajo vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU. Če bi se NOK podeljena preiskovalna pooblastila razlikovala glede na to, ali bodo v končni fazi uporabljali le določbe nacionalnega konkurenčnega prava ali pa vzporedno tudi člena 101 in 102 PDEU, bi se oviralo učinkovito izvajanje konkurenčnega prava na notranjem trgu. Zato bi moralo področje uporabe te direktive zajemati tako uporabo členov 101 in 102 PDEU na samostojni osnovi kot tudi uporabo nacionalnega konkurenčnega prava, ki se v isti zadevi uporablja vzporedno. Izjema pri tem je zaščita izjav zaradi prizanesljivosti in vlog za poravnavo, ki je razširjena tudi na nacionalno konkurenčno pravo, kadar se to uporablja na samostojni osnovi.

(5)Nacionalno pravo številnim NOK preprečuje, da bi imeli potrebna jamstva za neodvisno delovanje ter pooblastila za izvajanje pravil in naložitev glob, s katerimi bi lahko ta pravila učinkovito izvajali. To zmanjšuje njihovo zmožnost za učinkovito uporabo členov 101 in 102 PDEU ter določb nacionalnega konkurenčnega prava vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU, če je to primerno. V skladu z nacionalnim pravom na primer mnogi NOK nimajo učinkovitih orodij za pridobivanje dokazov o kršitvah členov 101 in 102 PDEU in naložitev glob podjetjem, ki pravo kršijo, ali pa nimajo virov, ki bi jih potrebovali za učinkovito uporabo členov 101 in 102 PDEU. Zaradi tega zadevni organi morda sploh ne morejo ukrepati ali pa so njihovi ukrepi za izvajanje omejeni. Ker veliko NOK nima operativnih orodij in jamstev, da bi učinkovito uporabljali člena 101 in 102 PDEU, so izidi postopkov za podjetja, ki so udeležena pri teh protikonkurenčnih ravnanjih, lahko zelo različni in so odvisni od držav članic, v katerih so ta podjetja dejavna: mogoče je, da se pravila v skladu s členoma 101 in 102 PDEU zanje sploh ne bodo izvajala ali pa da bo to izvajanje neučinkovito. V nekaterih državah članicah se lahko podjetja na primer izognejo obveznosti plačila glob zgolj s prestrukturiranjem. Zaradi neenakega izvajanja členov 101 in 102 PDEU ter določb nacionalnega konkurenčnega prava, ki se uporabljajo vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU, niso izkoriščene priložnosti za odpravo ovir za vstop na trg in za vzpostavitev bolj odprtih konkurenčnih trgov po vsej Evropski uniji, na katerih podjetja uspešno konkurirajo. To vpliva na podjetja in potrošnike zlasti v tistih državah članicah, kjer so NOK slabše opremljeni za učinkovito izvajanje pravil konkurence. Podjetja ne morejo uspešno konkurirati, če obstajajo varna zatočišča za protikonkurenčna ravnanja, na primer zato, ker ni mogoče pridobiti dokazov za protikonkurenčna ravnanja ali ker se lahko podjetja izognejo obveznosti za plačilo glob. To podjetja odvrača od vstopa na takšne trge in od uveljavljanja svojih pravic do ustanavljanja ter zagotavljanja blaga in storitev na teh trgih. Potrošniki iz držav članic, v katerih je manj izvajanja pravil konkurence, niso deležni koristi učinkovitega izvajanja pravil konkurence. Zaradi neenakega izvajanja členov 101 in 102 PDEU po vsej Evropi ter tudi določb nacionalnega konkurenčnega prava, ki se uporabljajo vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU, se izkrivlja konkurenca na notranjem trgu in slabi njegovo pravilno delovanje.

(6)Vrzeli in omejitve pri orodjih in jamstvih NOK slabijo sistem vzporednih pooblastil za izvajanje členov 101 in 102 PDEU, ki po zasnovi deluje kot skladna celota na podlagi tesnega sodelovanja v okviru Evropske mreže za konkurenco. Ta sistem temelji na zaupanju, da se lahko organi medsebojno zanesejo, da bodo izvedli ukrepe za ugotavljanje dejstev v imenu drug drugega. Vendar to načelo ne deluje najbolje, dokler nekateri NOK še vedno nimajo na voljo zadostnih orodij za ugotavljanje dejstev. Kar zadeva druge ključne vidike, si nacionalni organi, pristojni za konkurenco, ne morejo medsebojno pomagati. V večini držav članic se lahko na primer podjetja, ki poslujejo čezmejno, plačilu globe izognejo preprosto tako, da niso pravno prisotna na nekaterih ozemljih držav članic, v katerih so dejavna. To zmanjšuje spodbude za spoštovanje členov 101 in 102 PDEU. Posledično neučinkovito izvajanje pravil izkrivlja konkurenco za podjetja, ki spoštujejo zakone, in spodkopava zaupanje potrošnikov v notranji trg, zlasti v digitalnem okolju.

(7)Da se zagotovi resnično skupno območje izvajanja pravil konkurence v Evropi, ki ustvarja bolj enakovredne konkurenčne pogoje za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu, in zmanjšuje neenake pogoje za potrošnike, je treba pri uporabi členov 101 in 102 PDEU ter določb nacionalnega konkurenčnega prava, ki se uporabljajo vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU, vzpostaviti minimalna jamstva za neodvisno delovanje in vire ter temeljna pooblastila za izvajanje pravil in naložitev glob, da bodo lahko NOK popolnoma učinkoviti.

(8)Za to direktivo je primerna dvojna pravna podlaga, in sicer sta to člena 103 in 114 PDEU. Direktiva namreč ne zajema le uporabe členov 101 in 102 PDEU ter uporabe določb nacionalnega konkurenčnega prava, ki se uporabljajo vzporedno z navedenima členoma, ampak obravnava tudi vrzeli in omejitve pri orodjih in jamstvih NOK na področju uporabe členov 101 in 102 PDEU, ki negativno vplivajo tako na konkurenco kot tudi na pravilno delovanje notranjega trga.

(9)Vzpostavitev minimalnih jamstev za zagotovitev, da bodo NOK lahko učinkovito uporabljali člena 101 in 102 PDEU, ne posega v zmožnost držav članic, da ohranijo ali uvedejo obsežnejša jamstva za neodvisno delovanje in vire za NOK ter podrobnejša pravila o pooblastilih teh organov za izvajanje pravil in naložitev glob. Zlasti lahko države članice poleg temeljnega nabora pooblastil, določenega v tej direktivi, NOK podelijo dodatna pooblastila, da bi še povečale učinkovitost teh organov.

(10)Nasprotno pa so potrebna podrobna pravila na področju pogojev za odobritev prizanesljivosti v zvezi s skrivnimi karteli. Podjetja bodo razkrila resnico glede skrivnih kartelov, pri katerih so bila udeležena, le če bodo imela zadostno pravno varnost glede tega, ali jim bo priznana imuniteta pred globami. Opazne razlike med programi prizanesljivosti, ki se uporabljajo v državah članicah, pomenijo, da se potencialni prijavitelji zaradi prizanesljivosti srečujejo s pravno negotovostjo, posledično pa se lahko zmanjšajo spodbude zanje, da bi zaprosili za prizanesljivost. Če bi lahko države članice izvajale ali uporabljale bodisi manj bodisi bolj omejevalna pravila za prizanesljivost na področju, ki ga zajema ta direktiva, to ne bi bilo le v nasprotju s ciljem ohranjanja spodbud za prijavitelje, katerega končni cilj je čim bolj učinkovito izvajanje pravil konkurence v Uniji, ampak bi lahko ogrozilo tudi enake konkurenčne pogoje za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu. To državam članicam ne preprečuje, da bi izvajale takšne programe prizanesljivosti, ki ne zajemajo le skrivnih kartelov, ampak tudi druge kršitve členov 101 in 102 PDEU ter enakovrednih nacionalnih določb.

(11)Ta direktiva se ne uporablja za nacionalno pravo, če slednje določa uvedbo kazenskih sankcij zoper fizične osebe, z izjemo pravil, ki urejajo povezanost programov prizanesljivosti z naložitvijo sankcij zoper fizične osebe.

(12)Pri izvajanju pristojnosti, podeljenih NOK, bi morali veljati ustrezni zaščitni ukrepi, ki vsaj izpolnjujejo standarde splošnih načel prava EU in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Ti zaščitni ukrepi vključujejo pravico do dobrega upravljanja in spoštovanje pravic podjetij do obrambe, katerih bistven sestavni del je pravica do zaslišanja. Zlasti bi morali NOK stranke v preiskavi zlasti še pred sprejetjem odločitve, ki negativno vpliva na njihove interese, obvestiti o predhodnih ugovorih, podanih proti njim v skladu s členom 101 ali 102 PDEU, zadevne stranke pa bi morale imeti priložnost, da učinkovito predstavijo svoja stališča o teh ugovorih, preden je takšna odločitev sprejeta. Stranke, ki so uradno obveščene o predhodnih ugovorih v zvezi z domnevno kršitvijo člena 101 ali 102 PDEU, bi morale imeti pravico do vpogleda v zadevni spis NOK, da bi lahko učinkovito uveljavljale svoje pravice do obrambe. Pri tem se upošteva pravno utemeljen interes podjetij do varovanja poslovnih skrivnosti in pravica do vpogleda v spis se ne razširi na zaupne informacije in interno dokumentacijo NOK in Komisije ter korespondenco med njimi. Poleg tega bi morali imeti naslovniki pravnomočnih odločitev, ki jih izdajo NOK v okviru uporabe člena 101 ali 102 PDEU, pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Takšne pravnomočne odločitve NOK bi morale biti obrazložene, da se lahko njihovi naslovniki seznanijo z razlogi za odločitev in uveljavljajo svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Te zaščitne ukrepe bi bilo treba oblikovati tako, da bi uravnoteženo obravnavali spoštovanje temeljnih pravic podjetij in dolžnost, da se zagotovi učinkovito izvajanje členov 101 in 102 PDEU.

(13)Krepitev vloge NOK v smislu nepristranske uporabe členov 101 in 102 PDEU v skupnem interesu učinkovitega izvajanja evropskih pravil konkurence je bistven sestavni del učinkovite in enotne uporabe teh pravil.

(14)Neodvisnost NOK bi bilo treba okrepiti, da bi se zagotovila učinkovita in enotna uporaba členov 101 in 102 PDEU. V ta namen bi bilo treba v nacionalni zakonodaji oblikovati izrecno določbo, ki bi zagotavljala, da so NOK pri uporabi členov 101 in 102 PDEU zaščiteni pred zunanjimi posegi ali političnim pritiskom, ki bi lahko ogrozili neodvisno presojo zadev v njihovi obravnavi. Zato bi bilo treba vnaprej določiti pravila v zvezi z razlogi za razrešitev članov organa odločanja v okviru NOK, da se odpravi kakršen koli razumni dvom o nepristranskosti zadevnega organa in njegovi nedovzetnosti za zunanje dejavnike.

(15)Da bi se zagotovila neodvisnost NOK, bi morali njihovo osebje in člani organa odločanja delovati neoporečno in se vzdržati vsakršnega ravnanja, ki bi bilo nezdružljivo z opravljanjem njihovih nalog. Da ne bi bila ogrožena neodvisna presoja osebja ali članov organa odločanja, bi se morali ti v obdobju svoje zaposlitve in mandata ter za razumno obdobje po tem vzdržati vsakega nezdružljivega dela, tako profitnega kot tudi neprofitnega. Zaradi tega v času svoje zaposlitve in mandata tudi ne bi smeli imeti interesa v zvezi s podjetji ali organizacijami, s katerimi poslujejo NOK, če to lahko vpliva na njihovo neodvisnost. Osebje in člani organa odločanja bi morali prijaviti vse interese ali sredstva, zaradi katerih bi lahko prišlo do navzkrižja interesov pri opravljanju njihovih nalog. Od njih bi bilo treba zahtevati, da morajo organ odločanja, druge njegove člane ali v primeru NOK, pri katerih je pristojnost odločanja podeljena samo eni osebi, organ za imenovanja obvestiti, če bi morali pri opravljanju svojih nalog odločati o zadevi, v kateri imajo svoj interes, ki bi lahko ogrozil njihovo nepristranskost.

(16)Neodvisnost NOK ne izključuje niti sodne presoje niti parlamentarnega nadzora v skladu z zakonodajo držav članic. Zahteve glede odgovornosti prispevajo tudi k zagotavljanju verodostojnosti in legitimnosti ukrepov NOK. Sorazmerne zahteve glede odgovornosti vključujejo objavo rednih poročil o dejavnostih NOK, ki se predložijo vladnemu ali parlamentarnemu telesu. Predmet nadzora ali spremljanja so lahko tudi njihovi finančni odhodki, če to ne vpliva na neodvisnost NOK.

(17)NOK bi morali imeti možnost, da prednostno razporejajo svoje postopke za izvajanje členov 101 in 102 PDEU, da učinkovito uporabljajo svoje vire ter da se lahko osredotočijo na preprečevanje in odpravo protikonkurenčnega ravnanja, ki izkrivlja konkurenco na notranjem trgu. V ta namen bi morali imeti možnost zavrniti obravnavo pritožbe z utemeljitvijo, da ne spada med njihove prioritete. To ne bi smelo vplivati na pristojnost NOK glede zavrnitve obravnave pritožb iz drugih razlogov, kot sta nepristojnost ali odločitev, da ni nobenega vzroka za njihovo ukrepanje. Pristojnost NOK, da prednostno razporejajo svoje postopke za izvajanje pravil konkurence, ne posega v pravico vlade države članice, da izda smernice glede splošne politike ali prednostnih nalog za nacionalne organe, pristojne za konkurenco, ki niso povezane s posebnimi postopki za izvajanje členov 101 in 102 PDEU.

(18)NOK bi morali imeti potrebne vire, kar zadeva osebje, tehnično znanje in izkušnje, finančna sredstva in tehnično opremo, da se zagotovi učinkovito opravljanje njihovih nalog pri uporabi členov 101 in 102 PDEU. Če se njihove naloge in pristojnosti v skladu z nacionalnim pravom razširijo, bi morali biti viri, ki so potrebni za opravljanje teh nalog, še vedno zadostni.

(19)NOK potrebujejo minimalni nabor skupnih pooblastil za preiskovanje in odločanje, da bodo lahko učinkovito izvajali člena 101 in 102 PDEU.

(20)Okrepiti bi bilo treba vlogo NOK, da bi imeli učinkovita preiskovalna pooblastila za odkrivanje vsakega sporazuma, sklepa ali usklajenega ravnanja, ki je prepovedan na podlagi člena 101 PDEU, ali vsake zlorabe prevladujočega položaja, ki je prepovedana na podlagi člena 102 PDEU, v kateri koli fazi postopka pred njimi.

(21)Preiskovalna pooblastila nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, morajo biti zadostna za odziv na izzive pri izvajanju pravil konkurence v digitalnem okolju in bi morala nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, omogočiti, da pridobijo vse informacije v digitalni obliki, vključno s forenzičnimi podatki, ki so povezani s podjetjem ali podjetniškim združenjem, ki je predmet preiskovalnega ukrepa, ne glede na nosilec, na katerem so shranjene, kot so prenosni računalniki, mobilni telefoni in druge mobilne naprave.

(22)Okrepiti bi bilo treba vlogo nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, da bi imeli pooblastila za pregled prostorov podjetij in podjetniških združenj, ki so predmet postopkov za uporabo členov 101 in 102 PDEU, pa tudi drugih udeležencev na trgu, ki bi lahko imeli podatke, ki so pomembni za takšen postopek. Nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, bi morali imeti možnost, da opravijo takšne preglede, kadar obstajajo vsaj utemeljeni razlogi za sum kršitve člena 101 ali 102 PDEU.

(23)Da bi bilo pooblastilo nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, za izvajanje pregledov učinkovito, bi jim moralo omogočiti dostop do informacij, ki so dostopne podjetju ali združenju podjetij ali osebi, ki je predmet pregleda, in ki so povezane s podjetjem, ki je predmet preiskave.

(24)Da bi se čim bolj omejilo nepotrebno podaljšanje pregledov, bi morali biti nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, pooblaščeni, da bi lahko nadaljevali iskanje izvodov ali izvlečkov iz poslovnih knjig in dokumentacije, povezanih s poslovanjem podjetja ali združenja podjetij, ki je predmet preiskave, v prostorih organa ali v drugih za to določenih prostorih.

(25)Izkušnje kažejo, da se lahko poslovna dokumentacija hrani v domovih vodilnih delavcev ali drugih zaposlenih podjetja, zlasti zaradi vse pogostejše uporabe prožnejših ureditev dela. Za zagotovitev učinkovitosti pregledov bi morali nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, imeti pooblastila za vstop v vse prostore, vključno z zasebnimi prebivališči, kadar obstaja utemeljen sum, da se tam hrani poslovna dokumentacija, ki je lahko pomembna za dokazovanje resne kršitve člena 101 ali 102 PDEU. Za izvajanje tega pooblastila bi bilo treba pridobiti predhodno odobritev sodnega organa. To državam članicam ne preprečuje, da nalog nacionalnega sodišča v izjemno nujnih primerih ne bi zaupale nacionalnemu upravnemu organu, pristojnemu za konkurenco, ki deluje kot sodni organ.

(26)NOK bi morali imeti učinkovita pooblastila, da zahtevajo informacije, ki so potrebne za odkritje vsakega sporazuma, sklepa ali usklajenega ravnanja, ki so prepovedani na podlagi člena 101 PDEU, ali vsake zlorabe, ki je prepovedana na podlagi člena 102 PDEU. To bi moralo vključevati pravico, da zahtevajo informacije ne glede na to, kje se hranijo, pod pogojem, da so dostopne naslovniku zahtevka za informacije. Izkušnje kažejo, da so lahko tudi informacije, ki jih prostovoljno predložijo tretje osebe, kot so konkurenti, stranke in potrošniki na trgu, dragocen vir informacij za informirano in dosledno izvajanje pravil konkurence, zato bi morali NOK takšne predložitve spodbujati.

(27)NOK bi morali imeti učinkovita sredstva za ponovno vzpostavitev konkurence na trgu z naložitvijo sorazmernih strukturnih in ravnalnih ukrepov.

(28)Kadar podjetja ali podjetniška združenja med postopkom, ki lahko pripelje do prepovedi sporazuma ali ravnanja, ponudijo NOK zaveze za odpravo njihovih pomislekov, bi morali ti organi imeti možnost izdati odločitve, s katerimi te zaveze za zadevna podjetja postanejo zavezujoče in jih je mogoče v zvezi z njimi tudi izvajati. Takšne odločitve o zavezah bi morale ugotavljati, da ni več nobenih vzrokov za ukrepanje s strani NOK, brez ugotavljanja, ali je šlo za kršitev člena 101 ali 102 PDEU ali ne. Odločitve o zavezah ne posegajo v pristojnosti organov, pristojnih za konkurenco, in sodišč v državah članicah, da ugotovijo kršitev in odločijo o primeru.

(29)Za zagotovitev učinkovitega in enotnega izvajanja členov 101 in 102 PDEU bi morali imeti nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, pooblastila za naložitev učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih glob podjetjem in podjetniškim združenjem zaradi kršitev člena 101 ali 102 PDEU, bodisi neposredno sami v upravnem postopku bodisi z zahtevkom za naložitev glob v nekazenskem sodnem postopku. To ne posega v nacionalne zakonodaje držav članic, ki določajo naložitev sankcij s strani sodišč v kazenskih zadevah zaradi kršitve členov 101 in 102 PDEU.

(30)Za zagotovitev, da podjetja in podjetniška združenja upoštevajo pooblastila za preiskovanje in odločanje NOK, morajo nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, imeti možnost, da naložijo učinkovite globe za neupoštevanje teh pooblastil in periodične denarne kazni za zagotovitev upoštevanja teh pooblastil, in sicer bodisi neposredno sami v upravnem postopku bodisi z zahtevkom za naložitev glob v nekazenskem sodnem postopku. To ne posega v nacionalne zakonodaje držav članic, ki določajo naložitev takšnih glob s strani sodišč v kazenskem sodnem postopku. Poleg tega ta direktiva ne vpliva niti na nacionalna pravila o dokaznem standardu niti na obveznosti NOK, da preverjajo dejstva zadevnega primera, pod pogojem, da so takšna pravila in obveznosti skladni s splošnimi načeli prava Unije. Globe in periodične denarne kazni bi bilo treba določiti glede na skupni promet zadevnih podjetij in podjetniških združenj.

(31)Da se zagotovi učinkovita in enotna uporaba členov 101 in 102 PDEU, bi bilo treba pojem podjetja iz členov 101 in 102 PDEU uporabljati v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, ki ga določa kot gospodarsko enoto, tudi če je sestavljeno iz več pravnih ali fizičnih oseb. V skladu s tem bi bilo treba zagotoviti, da lahko NOK na podlagi pojma podjetja ugotovijo, da je za kršitev odgovorno matično podjetje, in mu naložijo globe za ravnanje enega od njegovih hčerinskih podjetij, če takšno matično podjetje in njegovo hčerinsko podjetje tvorita eno gospodarsko enoto. Da se podjetjem prepreči, da bi se s pravnimi ali organizacijskimi spremembami izognila odgovornosti za plačilo glob za kršitve členov 101 in 102 PDEU, bi morali NOK imeti možnost ugotoviti, da so za kršitev odgovorni pravni ali gospodarski nasledniki odgovornega podjetja, ter jim naložiti globe za kršitve členov 101 in 102 PDEU v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(32)Za zagotovitev, da globe, naložene za kršitve členov 101 in 102 PDEU, odražajo gospodarski pomen kršitve, bi morali NOK upoštevati težo kršitve. NOK bi morali imeti tudi možnost, da določijo globe, ki so sorazmerne s trajanjem kršitve. Ta dejavnika bi bilo treba presoditi v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije. Sodišče Evropske unije je zlasti glede presoje teže kršitve ugotovilo, da je treba upoštevati okoliščine primera, okoliščine, v katerih je prišlo do kršitve in odvračilni učinek glob. Dejavniki, ki so lahko del te presoje, so promet blaga in storitev, v zvezi s katerimi je prišlo do kršitve, ter velikost in gospodarska moč podjetja, saj odražajo vpliv, ki ga je podjetje lahko imelo na trg. Če je poleg tega storilec odgovoren za večkratne kršitve, to kaže na njegovo nagnjenost k takim kršitvam in je zato izjemno pomemben pokazatelj teže zadevnega ravnanja, s tem pa tudi potrebe po povečanju ravni kazni za dosego učinkovitega odvračanja. Pri določanju globe, ki jo je treba naložiti, bi morali NOK upoštevati vrednost prodaje blaga in storitev podjetja, na katere se kršitev neposredno ali posredno nanaša. Podobno bi morali imeti NOK pravico, da povečajo globo, ki se naloži podjetju ali podjetniškemu združenju, ki nadaljuje isto ali stori podobno kršitev, potem ko Komisija ali nacionalni organ, pristojen za konkurenco, sprejme sklep ali odločitev, v kateri ugotovi, da je isto podjetje ali podjetniško združenje kršilo člen 101 ali 102 PDEU.

(33)Izkušnje so pokazale, da so podjetniška združenja redno udeležena pri kršitvah konkurence in NOK bi morali imeti možnost, da takšna združenja učinkovito oglobijo. Kadar se kršitev podjetniškega združenja nanaša na dejavnosti njegovih članov, bi bilo treba pri presoji teže kršitve za določitev zneska globe v postopku zoper to združenje upoštevati vsoto zneskov prodaje blaga in storitev, na katere se kršitev neposredno ali posredno nanaša, ki jo opravijo podjetja, ki so člani združenja. Za zagotavljanje učinkovite izterjave glob, ki so naložene podjetniškim združenjem za storjene kršitve, je treba določiti pogoje, pod katerimi lahko NOK zahtevajo plačilo globe od članov združenja, če združenje ni plačilno sposobno. Pri tem bi morali NOK upoštevati sorazmerno velikost podjetij v združenju ter zlasti položaj malih in srednjih podjetij. Plačilo globe enega ali več članov združenja ne posega v pravila nacionalnega prava, ki določajo izterjavo zneska, ki ga plačajo drugi člani združenja.

(34)Odvračilni učinek glob se po Evropi močno razlikuje, pri čemer je v nekaterih državah članicah najvišji znesek globe, ki se lahko določi, zelo nizek. Da se zagotovi, da lahko NOK določijo odvračilne globe, bi bilo treba najvišji znesek globe določiti na najmanj 10 % skupnega svetovnega prometa zadevnega podjetja. To državam članicam ne bi smelo preprečiti, da bi ohranile ali uvedle višji najvišji znesek globe.

(35)Programi prizanesljivosti so ključno orodje za odkrivanje skrivnih kartelov ter tako prispevajo k učinkovitemu pregonu in naložitvi kazni za najhujše kršitve konkurenčnega prava. Vendar so trenutno med programi prizanesljivosti, ki se uporabljajo v državah članicah, opazne razlike. Te razlike povzročajo pravno negotovost pri podjetjih kršiteljih glede pogojev, pod katerimi lahko vložijo prijavo zaradi prizanesljivosti in zaprosijo za status imunitete v skladu z zadevnimi programi prizanesljivosti. Takšna negotovost lahko zmanjša spodbude za morebitne prijavitelje, da bi vložili prijave zaradi prizanesljivosti. To lahko vodi do manj učinkovitega izvajanja pravil konkurence v Uniji, saj se odkrije manj skrivnih kartelov.

(36)Razlike med programi prizanesljivosti na ravni držav članic ogrožajo tudi enake konkurenčne pogoje za podjetja, ki delujejo na notranjem trgu. Zato je primerno, da se z zmanjšanjem teh razlik poveča pravna varnost.

(37)NOK bi morali podjetjem odobriti imuniteto pred globami in znižanja glob, če se izpolnijo nekateri pogoji. Treba bi bilo šteti, da so podjetja nacionalnemu organu, pristojnemu za konkurenco, predložila dokaze v zvezi s skrivnim kartelom, ki omogočajo ugotovitev kršitve člena 101 PDEU, če navedeni nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ob predložitvi takšnih dokazov s strani podjetja ni imel zadostnih dokazov za ugotovitev kršitve člena 101 PDEU v zvezi z istim kartelom.

(38)Prijavitelji bi morali imeti možnost, da vložijo prijavo zaradi prizanesljivosti pisno ali, če je to ustrezno, na drug način, katerega rezultat ni priprava dokumentov, informacij ali drugega materiala, ki so v lasti prijavitelja, v njegovi hrambi ali pod njegovim nadzorom. V ta namen bi morali NOK vzpostaviti sistem, ki bi jim omogočil, da izjave zaradi prizanesljivosti sprejmejo bodisi ustno bodisi na kak drugačen način, vključno v digitalni obliki.

(39)Prijaviteljem, ki so pri Evropski komisiji vložili prijavo zaradi prizanesljivosti v zvezi z domnevnim skrivnim kartelom, bi moralo biti omogočeno, da pri NOK, za katere menijo, da so primerni, vložijo skrajšane prijave v zvezi z istim kartelom. NOK bi morali sprejeti skrajšane prijave, ki vsebujejo minimalni nabor informacij v zvezi z domnevnim kartelom, in ne bi smeli zahtevati dodatnih informacij, ki presegajo ta minimalni nabor, preden v zvezi s to zadevo ne bi nameravali ukrepati. Če pa se obseg prijave zaradi prizanesljivosti, vložene pri Komisiji, spremeni, so prijavitelji odgovorni za obveščanje NOK, ki so jim predložili skrajšane prijave. NOK bi morali prijaviteljem priskrbeti potrdilo, v katerem sta navedena datum in ura prejema, in prijavitelja obvestiti, ali so pred tem že prejeli skrajšano prijavo ali prijavo zaradi prizanesljivosti v zvezi z istim kartelom. Ko se Komisija odloči, da v zvezi z zadevo ne bo ukrepala, bodisi v celoti bodisi delno, bi morali imeti prijavitelji možnost, da NOK, ki so jim predložili skrajšane prijave, predložijo popolne prijave zaradi prizanesljivosti.

(40)Pravna negotovost glede vprašanja, ali so zaposleni v podjetjih zaščiteni pred individualnimi sankcijami, lahko morebitnim prijaviteljem prepreči, da bi vložili prijavo zaradi prizanesljivosti. Trenutni in nekdanji zaposleni in vodilni delavci podjetij, ki organe, pristojne za konkurenco, zaprosijo za imuniteto pred globami, bi zato morali biti zaščiteni pred vsemi sankcijami, ki jih naložijo javni organi zaradi njihove vpletenosti v skrivni kartel, ki je predmet prijave. Takšna zaščita bi morala biti odvisna od dejavnega sodelovanja teh zaposlenih in vodilnih delavcev z zadevnimi NOK, pri čemer bi morala biti prošnja za imuniteto vložena pred začetkom kazenskega postopka.

(41)V sistemu vzporednih pooblastil za uporabo členov 101 in 102 PDEU je potrebno tesno sodelovanje med NOK. Zlasti kadar NOK izvaja pregled v imenu drugega NOK v skladu s členom 22(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003, bi bilo treba omogočiti prisotnost in pomoč uradnikov organa prosilca, da se poveča učinkovitost takšnih pregledov z zagotavljanjem dodatnih virov, znanja ter strokovnih izkušenj.

(42)Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti tudi ureditve, ki bi NOK omogočale, da zaprosijo za medsebojno pomoč pri uradni obvestitvi o predhodnih ugovorih in odločitvah ter pri izvajanju odločitev o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar zadevno podjetje ni pravno prisotno na njihovem ozemlju. To bi zagotovilo učinkovito izvajanje členov 101 in 102 PDEU ter prispevalo k pravilnemu delovanju notranjega trga.

(43)Da se NOK zagotovi učinkovito izvajanje členov 101 in 102 PDEU, je treba oblikovati izvedljiva pravila o zadržanju zastaralnih rokov. Zlasti v sistemu vzporednih pooblastil bi bilo treba nacionalne zastaralne roke zadržati za čas trajanja postopka pred NOK druge države članice ali Komisijo. To državam članicam ne preprečuje, da ne bi ohranile ali uvedle absolutnih zastaralnih rokov, če trajanje takšnih absolutnih rokov praktično ne onemogoča učinkovitega izvajanja členov 101 in 102 PDEU ali ga pretirano ne otežuje.

(44)Da se zagotovi, da se primeri obravnavajo učinkovito in uspešno v okviru Evropske mreže za konkurenco, bi moralo biti v tistih državah članicah, kjer je nacionalni upravni organ, pristojen za konkurenco, pristojen za preiskovanje kršitev člena 101 ali 102 PDEU, nacionalno sodišče, pristojno za konkurenco, pa je pristojno za sprejemanje odločitev o ugotovitvi kršitve in/ali naložitvi globe, nacionalnim upravnim organom, pristojnim za konkurenco, omogočeno, da tožbo vložijo neposredno pri nacionalnem sodišču, pristojnem za konkurenco. Poleg tega, če nacionalna sodišča delujejo kot pritožbena sodišča v postopkih zoper odločitve NOK, ki uporabljajo člen 101 ali 102 PDEU, bi morali biti nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, kot taki v celoti upravičeni do nastopanja kot tožilci, tožene stranke ali nasprotne stranke v teh postopkih ter uživati enake pravice, kot jih imajo takšne stranke v teh postopkih.

(45)Tveganje razkritja samoobdolžitvenega materiala zunaj okvira preiskave, za namen katere je bil predložen, lahko zmanjša spodbude za morebitne prijavitelje zaradi prizanesljivosti, da bi sodelovali z organi, pristojnimi za konkurenco. Posledično se ne glede na obliko, v kateri so predložene izjave zaradi prizanesljivosti, informacije v izjavah zaradi prizanesljivosti, pridobljene z dostopom do spisa, uporabijo le, če je to potrebno za uveljavljanje pravic do obrambe v postopku pred sodišči držav članic v nekaterih zelo omejenih primerih, ki so neposredno povezani z zadevo, v kateri je bil odobren dostop. To organom, pristojnim za konkurenco, ne bi smelo preprečiti, da bi objavili svoje odločitve v skladu z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom.

(46)Dokazi so pomemben element pri izvajanju členov 101 in 102 PDEU. NOK bi morali imeti možnost, da bi obravnavali relevantne dokaze ne glede na to, ali so predloženi pisno, ustno ali v obliki posnetkov, vključno s tajnimi posnetki, ki jih pripravijo pravne ali fizične osebe, pod pogojem da to ni edini vir dokazov. To ne posega v pravico do zaslišanja.

(47)Da bi se utrdilo tesno sodelovanje v okviru Evropske mreže za konkurenco, bi Komisija morala vzdrževati, razvijati, omogočiti gostovanje, upravljati in podpirati osrednji informacijski sistem (sistem Evropske mreže za konkurenco) v skladu z ustreznimi standardi zaupnosti ter varstva in varnosti podatkov. Uspešno in učinkovito delovanje Evropske mreže za konkurenco je odvisno od interoperabilnosti. Splošni proračun Unije bi moral kriti stroške vzdrževanja, razvoja, omogočanja gostovanja, podpore uporabnikom in delovanja osrednjega informacijskega sistema ter druge upravne stroške, nastale v povezavi z delovanjem Evropske mreže za konkurenco, zlasti stroške v zvezi z organizacijo srečanj. Predvideno je, da bo do leta 2020 stroške za sistem Evropske mreže za konkurenco kril program za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave (program ISA2), pri čemer bodo upoštevana razpoložljiva sredstva programa, merila upravičenosti in prednostna merila.

(48)Ker ciljev te direktive, tj. zagotoviti, da bodo imeli NOK potrebna jamstva za neodvisno delovanje in vire ter pooblastila za izvajanje pravil in naložitev glob, da bodo lahko učinkovito uporabljali člena 101 in 102 PDEU ter nacionalno konkurenčno pravo, ki se uporablja vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU, ter zagotoviti učinkovito delovanje notranjega trga in Evropske mreže za konkurenco, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in lahko ta cilj zaradi zahtevane učinkovitosti in enotnosti pri uporabi členov 101 in 102 PDEU lažje doseže Unija sama, zlasti z vidika ozemeljske uporabe, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.

(49)V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih 23 so se države članice zavezale, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov o prenosu. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičena –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.Ta direktiva določa nekatera pravila za zagotovitev, da bodo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, imeli jamstva za neodvisno delovanje in vire ter pooblastila za izvajanje pravil konkurence in naložitev glob, ki jih potrebujejo za učinkovito uporabo členov 101 in 102 PDEU, tako da ne bo izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, ter da potrošniki in podjetja ne bodo v slabšem položaju zaradi nacionalnih zakonov in ukrepov, ki nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, preprečujejo, da bi učinkovito izvajali zadevna pravila. Področje uporabe te direktive zajema uporabo členov 101 in 102 PDEU ter določb nacionalnega konkurenčnega prava, ki se uporabljajo vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU v isti zadevi, z izjemo člena 29(2), ki se nanaša tudi na izključno uporabo nacionalnega konkurenčnega prava.

2.Ta direktiva določa nekatera pravila o medsebojni pomoči za zaščito nemotenega delovanja notranjega trga in sistema tesnega sodelovanja v okviru Evropske mreže za konkurenco.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „nacionalni organ, pristojen za konkurenco,“ pomeni organ, ki ga država članica v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 1/2003 določi kot odgovornega za uporabo členov 101 in 102 PDEU. Države članice lahko za opravljanje teh nalog določijo enega ali več upravnih organov (nacionalni upravni organ, pristojen za konkurenco) ter sodne organe (nacionalno sodišče, pristojno za konkurenco);

(2) „organ, pristojen za konkurenco,“ pomeni nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ali Komisijo ali oboje, odvisno od konteksta;

(3) „Evropska mreža za konkurenco“ pomeni mrežo javnih organov, ki jo sestavljajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, in Komisija, da se ustvari forum za razprave in sodelovanje pri uporabi in izvajanju členov 101 in 102 PDEU;

(4)„določbe nacionalnega konkurenčnega prava“ pomenijo določbe nacionalnega prava, katerih cilj je pretežno isti kot cilj členov 101 in 102 PDEU ter se v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1/2003 uporabljajo v isti zadevi in vzporedno s protimonopolnim pravom Unije, z izjemo uporabe informacij iz izjav zaradi prizanesljivosti in vlog za poravnavo iz člena 29(2) ter z izjemo določb nacionalnega prava, ki fizičnim osebam nalagajo kazenske sankcije;

(5) „nacionalno sodišče“ pomeni nacionalno sodišče v smislu člena 267 PDEU;

(6) „pritožbeno sodišče“ pomeni nacionalno sodišče, ki je na podlagi rednih pravnih sredstev pristojno za sodno presojo odločitev nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, ali presojo sodb v zvezi z njimi, ne glede na to, ali je to sodišče pristojno za ugotavljanje kršitev konkurenčnega prava ali ne;

(7) „postopek“ pomeni postopek, ki teče pred nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, zaradi uporabe člena 101 ali 102 PDEU, dokler navedeni organ tega postopka ne konča s sprejetjem odločitve iz člena 9 ali 11 ali z ugotovitvijo, da ni nobenega razloga za njegovo nadaljnje ukrepanje, v primeru postopka, ki teče pred Komisijo, pa to pomeni postopek zaradi uporabe člena 101 ali 102 PDEU, dokler Komisija tega postopka ne konča s sprejetjem sklepa v skladu s členi 7, 9 ali 10 Uredbe (ES) št. 1/2003 ali ugotovi, da ni nobenega razloga za njeno nadaljnje ukrepanje;

(8) „podjetje“, kakor je navedeno v členih 101 in 102 PDEU, v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije pomeni vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegov pravni status in način financiranja;

(9) „skrivni kartel“ pomeni sporazum in/ali usklajeno ravnanje med dvema ali več konkurenti, s katerim so delno ali v celoti seznanjeni samo udeleženci in katerega cilj je usklajevanje konkurenčnega ravnanja teh konkurentov na trgu in/ali vplivanje na relevantne parametre konkurence z ravnanji, kot so določanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih tržnih pogojev, dodeljevanje proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov, vključno z manipulacijami razpisov za zbiranje ponudb, omejitev uvoza ali izvoza in/ali protikonkurenčni ukrepi zoper druge konkurente;

(10) „imuniteta pred globami“ pomeni, da se podjetju zaradi njegove udeležbe v skrivnem kartelu za nagrado za njegovo sodelovanje z organom, pristojnim za konkurenco, v okviru programa prizanesljivosti ne naloži nobena globa;

(11) „znižanje glob“ pomeni, da se podjetju zaradi njegove udeležbe v skrivnem kartelu za nagrado za njegovo sodelovanje z organom, pristojnim za konkurenco, v okviru programa prizanesljivosti naloži znižana globa v primerjavi z globo, ki bi mu bila drugače naložena;

(12) „prizanesljivost“ pomeni imuniteto pred globami in znižanje glob;

(13) „program prizanesljivosti“ pomeni program, ki je povezan z uporabo člena 101 PDEU ali nacionalnega konkurenčnega prava, na podlagi katerega udeleženec v skrivnem kartelu neodvisno od drugih podjetij, udeleženih v kartelu, sodeluje v preiskavi organa, pristojnega za konkurenco, tako da prostovoljno predloži predstavitve z informacijami o kartelu in svoji vlogi v njem, v zameno za kar se mu z odločitvijo ali ustavitvijo postopka prizna imuniteta pred kakršno koli globo, ki bi se mu drugače naložila zaradi njegove udeležbe v kartelu, ali znižanje takšne globe;

(14) „izjava zaradi prizanesljivosti“ pomeni ustno ali pisno predstavitev informacij, ki jo podjetje ali fizična oseba ali tretja oseba v imenu podjetja ali fizične osebe prostovoljno zagotovi organu, pristojnemu za konkurenco, in v okviru katere so navedene informacije podjetja ali fizične osebe o skrivnem kartelu ter opis vloge tega podjetja ali fizične osebe v zadevnem kartelu, pripravljena pa je bila posebej za predložitev organu, pristojnemu za konkurenco, z namenom priznanja imunitete ali znižanja globe v okviru programa prizanesljivosti, pri čemer ne vključuje predhodnih informacij; 

(15) „predhodne informacije“ pomenijo dokaz, ki obstaja neodvisno od postopka organa, pristojnega za konkurenco, ne glede na to, ali spis organa, pristojnega za konkurenco, te informacije vsebuje ali ne;

(16) „vloga za poravnavo“ pomeni predstavitev, ki jo podjetje ali tretja oseba v imenu podjetja prostovoljno zagotovi organu, pristojnemu za konkurenco, in v kateri to podjetje prizna svoje sodelovanje pri kršitvi člena 101 PDEU ali nacionalnega konkurenčnega prava in svojo odgovornost za zadevno kršitev ali v kateri se ugovarjanju takšnemu sodelovanju in odgovornosti odreka, in je pripravljena posebej za to, da bi organ, pristojen za konkurenco, lahko uporabil poenostavljeni ali hitri postopek;

(17) „prijavitelj“ pomeni podjetje, ki vloži prošnjo za imuniteto pred globami ali znižanje glob v okviru programa prizanesljivosti; 

(18) „organ prosilec“ pomeni nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ki vloži zahtevek za medsebojno pomoč, kakor je določeno v členih 23, 24 ali 25;

(19) „zaprošeni organ“ pomeni nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ki prejme zahtevek za medsebojno pomoč, in v primeru zahtevka za pomoč iz členov 24 in 25 lahko pomeni pristojni javni urad, organ ali oddelek, ki nosi glavno odgovornost za izvajanje takšnih odločitev na podlagi nacionalnih zakonov, predpisov in upravne prakse.

Vsa sklicevanja na uporabo in kršitev členov 101 in 102 PDEU se razumejo tako, da vključujejo vzporedno uporabo določb nacionalnega konkurenčnega prava v isti zadevi.

POGLAVJE II

TEMELJNE PRAVICE

Člen 3

Zaščitni ukrepi

Pri izvajanju pooblastil nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, iz te direktive se uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi, ki so skladni s splošnimi načeli prava Unije in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem pravic podjetij do obrambe in pravice do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem.

POGLAVJE III

NEODVISNOST IN VIRI

Člen 4

Neodvisnost

1.Da se zagotovi neodvisnost nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, pri uporabi členov 101 in 102 PDEU, države članice zagotovijo, da ti organi opravljajo svoje naloge in izvajajo svoja pooblastila nepristransko ter v interesu učinkovitega in enotnega izvajanja teh določb ter ob upoštevanju sorazmernih zahtev glede odgovornosti in brez poseganja v tesno sodelovanje med organi, pristojnimi za konkurenco, v okviru Evropske mreže za konkurenco.

2.Države članice zlasti zagotovijo, da:

a) lahko osebje in člani organa odločanja v okviru nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, opravljajo svoje naloge in izvajajo svoja pooblastila za uporabo členov 101 in 102 PDEU neodvisno od političnih in drugih zunanjih vplivov;

b) ne bodo osebje in člani organa odločanja v okviru nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, niti zahtevali niti sprejemali navodil od nobene vlade ali drugega javnega ali zasebnega subjekta pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil za uporabo členov 101 in 102 PDEU;

c) se bodo osebje in člani organa odločanja v okviru nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, vzdržali vsakršnega ravnanja, ki bi bilo nezdružljivo z opravljanjem njihovih nalog in izvajanjem njihovih pooblastil za uporabo členov 101 in 102 PDEU;

d) se lahko člani organa odločanja v okviru nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, razrešijo samo, če ne izpolnjujejo več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njihovih nalog, ali če so storili hujšo kršitev po nacionalnem pravu. Razloge za razrešitev bi bilo treba vnaprej določiti v nacionalnem pravu. Ne smejo se razrešiti iz razlogov, povezanih s pravilnim opravljanjem njihovih nalog in izvajanjem njihovih pooblastil pri uporabi členov 101 in 102 PDEU, kakor je opredeljeno v členu 5(2);

e) imajo nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, pooblastila, da določajo svoje prioritete za opravljanje nalog za uporabo členov 101 in 102 PDEU, kakor je opredeljeno v členu 5(2). Če so nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, obvezani obravnavati formalno vložene pritožbe, to vključuje pooblastilo teh organov, da obravnavo takšne pritožbe zavrnejo z utemeljitvijo, da se ne uvršča med njihove prioritete. To ne posega v pooblastilo nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, da obravnavo pritožb zavrnejo iz drugih razlogov, določenih v nacionalnem pravu.

Člen 5

Viri

1.Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, na voljo človeške, finančne in tehnične vire, ki jih potrebujejo za učinkovito opravljanje svojih nalog in izvajanje svojih pooblastil pri uporabi členov 101 in 102 PDEU, kakor je opredeljeno v odstavku 2.

2.Nacionalni organi, pristojni za konkurenco, pri uporabi členov 101 in 102 PDEU: izvajajo preiskave z namenom uporabe členov 101 in 102 PDEU, sprejemajo odločitve ob uporabi teh določb na podlagi člena 5 Uredbe št. 1/2003 in tesno sodelujejo v okviru Evropske mreže za konkurenco, da se zagotovi učinkovita in enotna uporaba členov 101 in 102 PDEU.

POGLAVJE IV

POOBLASTILA

Člen 6

Pooblastilo za pregled poslovnih prostorov

1.Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, opravijo vse nenapovedane preglede podjetij in podjetniških združenj, potrebne za uporabo členov 101 in 102 PDEU. Države članice zagotovijo, da so uradniki in druge spremljevalne osebe, ki so jih nacionalni organi, pristojni za konkurenco, pooblastili za izvajanje pregleda, pooblaščeni najmanj, da:

a) vstopijo v vse prostore, na zemljišča in v prevozna sredstva podjetij in podjetniških združenj;

b) pregledajo poslovne knjige in drugo dokumentacijo, povezane s poslovanjem podjetja, ne glede na vrsto nosilca, na katerem je shranjena, vključno s pravico do dostopa do informacij, ki so dostopne subjektu, ki je predmet pregleda;

c) odvzamejo ali pridobijo, ne glede na obliko, kopije ali izvlečke iz takšnih poslovnih knjig ali dokumentacije in, kadar menijo, da je to potrebno, nadaljujejo iskanje teh kopij ali izvlečkov v svojih prostorih ali drugih za to določenih prostorih;

d) zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige in dokumentacijo za trajanje in v obsegu, ki sta potrebna za izvedbo pregleda;

e) zaprosijo katerega koli predstavnika ali člana osebja podjetja ali podjetniškega združenja za pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet in namen pregleda, in njegove odgovore zapišejo ali posnamejo.

2.Države članice zagotovijo, da se morajo podjetja in podjetniška združenja podrediti pregledom, ki jih opravljajo nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco. Če podjetje ali podjetniško združenje nasprotuje pregledu, ki ga odredi nacionalni upravni organ, pristojen za konkurenco, ali odobri nacionalno sodišče, lahko nacionalni organi, pristojni za konkurenco, pridobijo potrebno pomoč policije ali enakovrednega organa pregona, da jim omogoči izvedbo pregleda. Takšna pomoč se lahko pridobi tudi kot previdnostni ukrep.

Člen 7

Pooblastilo za pregled drugih prostorov

1.Če obstaja utemeljen sum, da se poslovne knjige in druga dokumentacija, ki so povezani s poslovanjem in predmetom pregleda ter so lahko pomembni za dokazovanje resne kršitve člena 101 ali 102 PDEU, hranijo v katerih koli drugih prostorih, ki niso navedeni v členu 6, prevoznih sredstvih ali na drugem zemljišču, vključno z domovi vodilnih delavcev, pa tudi drugih zaposlenih v zadevnih podjetjih in podjetniških združenjih, države članice zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, opravijo nenapovedane preglede v teh prostorih, prevoznih sredstvih ali na tem zemljišču.

2.Takšni pregledi se ne morejo izvesti brez predhodne odobritve nacionalnega sodišča.

3.Države članice zagotovijo, da imajo uradniki in druge spremljevalne osebe, ki so jih nacionalna sodišča pooblastila za izvajanje pregleda v skladu z odstavkom 1 tega člena, vsaj pooblastila, ki so navedena v členu 6(1)(a), (b) in (c) in členu 6(2).

Člen 8

Zahtevki za informacije

Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, z odločitvijo od podjetij in podjetniških združenj zahtevajo, da jim predložijo vse potrebne informacije za uporabo členov 101 in 102 PDEU v določenem roku. Ta obveznost zajema informacije, ki so dostopne podjetjem in podjetniškim združenjem.

Člen 9

Ugotavljanje in odprava kršitev

Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni organi, pristojni za konkurenco, kadar ugotovijo, da gre za kršitev člena 101 ali 102 PDEU, z odločitvijo zahtevajo od zadevnih podjetij ali podjetniških združenj, da tako kršitev odpravijo. V ta namen jim lahko naložijo vse ravnalne ali strukturne ukrepe, ki so sorazmerni storjeni kršitvi in potrebni za njeno učinkovito odpravo.

Člen 10

Začasni ukrepi

Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, vsaj v nujnih primerih, kadar obstaja nevarnost resne in nepopravljive škode konkurenci, ter na podlagi ugotovitve kršitve člena 101 ali 102 PDEU na prvi pogled po uradni dolžnosti z odločitvijo odredijo, da se podjetjem naložijo začasni ukrepi. Takšna odločitev se uporablja za določeno časovno obdobje in jo je mogoče podaljšati, kolikor je to potrebno in primerno.

Člen 11

Zaveze

Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni organi, pristojni za konkurenco, v postopku, ki so ga začeli, da bi sprejeli odločitev, s katero bi zahtevali odpravo kršitve člena 101 ali 102 PDEU, zaveze, ki jih ponudijo podjetja, da bi odpravila pomisleke, ki so jih izrazili ti organi, z odločitvijo spremenijo v zavezujoče. Takšna odločitev je lahko časovno omejena in zaključuje, da nacionalni organ, pristojen za konkurenco, nima več vzrokov za ukrepanje.

POGLAVJE V

GLOBE IN PERIODIČNE DENARNE KAZNI

Člen 12

Globe za podjetja in podjetniška združenja

1.Brez poseganja v nacionalne zakonodaje držav članic, ki določajo naložitev sankcij v kazenskem sodnem postopku, države članice zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, bodisi z odločitvijo v upravnem postopku naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne globe bodisi v nekazenskem sodnem postopku zahtevajo naložitev takih glob podjetjem in podjetniškim združenjem, kadar ta naklepno ali iz malomarnosti kršijo člen 101 ali 102 PDEU.

2.Brez poseganja v nacionalne zakonodaje držav članic, ki določajo naložitev sankcij v kazenskem sodnem postopku, države članice zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, bodisi z odločitvijo v upravnem postopku naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne globe bodisi v nekazenskem sodnem postopku zahtevajo naložitev takih glob podjetjem ali podjetniškim združenjem, pri čemer se te globe določijo sorazmerno glede na skupni promet teh podjetij ali podjetniških združenj, ki naklepno ali iz malomarnosti storijo naslednje:

a)se ne podredijo pregledu iz člena 6(2);

b)pečati, ki jih v skladu s členom 6(1)(d) namestijo uradniki ali druge spremljevalne osebe, ki so jih pooblastili nacionalni organi, pristojni za konkurenco, se prelomijo;

c)v odgovor na vprašanje iz člena 6(1)(e) dajo napačen, zavajajoč odgovor, ne dajo ali nočejo dati popolnega odgovora ali v roku, ki ga določi nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ne popravijo napačnega, zavajajočega ali nepopolnega odgovora člana osebja;

d)predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče informacije v odgovor na zahtevek, podan z odločitvijo iz člena 8, ali ne predložijo informacij v določenem roku;

e)ne upoštevajo odločitve iz členov 10 in 11.

3.Države članice zagotovijo, da se pojem podjetja uporablja za namen naložitve glob matičnim podjetjem ter pravnim in gospodarskim naslednikom podjetij.

Člen 13

Izračun glob

1.Države članice zagotovijo, da nacionalni organi, pristojni za konkurenco, pri določanju zneska globe za kršitev člena 101 ali 102 PDEU upoštevajo tako težo kot tudi trajanje kršitve.

2.Države članice zagotovijo, da je podjetniško združenje, ki mu je naložena globa ob upoštevanju prometa njegovih članov in samo ni plačilno sposobno, dolžno od svojih članov zahtevati prispevke za kritje zneska globe.

Kadar je treba zagotoviti polno plačilo globe, države članice zagotovijo, da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, pravico zahtevati plačilo neporavnanega zneska globe od katerega koli podjetja, katerega predstavniki so bili člani organov odločanja tega združenja. Če je to še vedno potrebno, imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, tudi pravico zahtevati plačilo neporavnanega zneska globe od katerega koli člana združenja, ki je bil dejaven na trgu, na katerem se je kršitev zgodila. Vendar se plačilo ne zahteva od tistih članov združenja, ki niso izvajali kršitve in bodisi niso vedeli za njen obstoj bodisi so se od nje dejavno distancirali, preden se je preiskava začela.

Člen 14

Najvišji znesek globe

1.Države članice zagotovijo, da se najvišji znesek globe, ki ga nacionalni organ, pristojen za konkurenco, lahko naloži vsakemu posameznemu podjetju ali podjetniškemu združenju, udeleženemu pri kršitvi člena 101 ali 102 PDEU, ne določi na manj kot 10 % njegovega skupnega svetovnega prometa v poslovnem letu pred odločitvijo.

2.Kadar se kršitev podjetniškega združenja nanaša na dejavnost njegovih članov, se najvišji znesek globe ne določi na manj kot 10 % vsote skupnega svetovnega prometa vsakega posameznega člana, dejavnega na trgu, ki ga je kršitev združenja prizadela. Vendar finančna obveznost vsakega posameznega podjetja v zvezi s plačilom globe ne presega najvišjega zneska, določenega v skladu z odstavkom 1.

Člen 15

Periodične denarne kazni

Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, z odločitvijo naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne periodične denarne kazni podjetjem in podjetniškim združenjem, ki se določijo sorazmerno glede na njihov dnevni skupni promet, da se ta podjetja in združenja prisili k naslednjem:

a)da se podredijo pregledu iz člena 6(2);

b) da predložijo popolne in točne informacije iz člena 8;

c) da upoštevajo odločitve, izdane na podlagi členov 9, 10 in 11.

POGLAVJE VI

PRIZANESLJIVOST

Člen 16

Imuniteta pred globami

1.Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, vzpostavljene programe prizanesljivosti, ki jim omogočajo, da podjetjem priznajo imuniteto pred globami.

2.Države članice zagotovijo, da se lahko imuniteta prizna le, če podjetje

a)izpolnjuje pogoje iz člena 18;

b)razkrije svojo udeležbo v skrivnem kartelu; in

c)prvo predloži dokaze, ki:

i.nacionalnemu organu, pristojnemu za konkurenco, ob prejemu prijave omogočajo uvedbo ciljno usmerjenega pregleda v zvezi s skrivnim kartelom, pod pogojem da nacionalni organ, pristojen za konkurenco, še ni razpolagal z dokazi za izvedbo pregleda v zvezi s skrivnim kartelom ali takšnega pregleda še ni izvedel ali

ii.po mnenju nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, omogočajo ugotovitev kršitve konkurenčnega prava, pod pogojem da nacionalni organ, pristojen za konkurenco, še ni razpolagal z dokazi, da bi tako kršitev lahko ugotovil, in da pred tem ni nobeno drugo podjetje izpolnilo pogojev za priznanje imunitete v skladu z odstavkom 2(c)(i) v zvezi z istim kartelom.

3.Države članice zagotovijo, da so vsa podjetja upravičena do imunitete pred globami, z izjemo podjetij, ki so sprejela ukrepe, da bi druga podjetja prisilila k udeležbi v skrivnem kartelu.

Člen 17

Znižanje glob

1.Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, vzpostavljene programe prizanesljivosti, ki jim omogočajo, da podjetjem, ki ne izpolnjujejo pogojev za priznanje imunitete, odobrijo znižanje glob.

2.Države članice zagotovijo, da se znižanje glob odobri le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 18 in prijavitelj razkrije svojo udeležbo v skrivnem kartelu ter nacionalnemu organu, pristojnemu za konkurenco, zagotovi dokaze o domnevnem skrivnem kartelu, ki imajo glede na dokaze, s katerimi nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ob prejemu prijave že razpolaga, znatno dodano vrednost za namene dokazovanja kršitve člena 101 PDEU ali ustrezne določbe nacionalnega prava.

3.Države članice zagotovijo, da nacionalni organi, pristojni za konkurenco, lahko odobrijo dodatno znižanje glob, če prijavitelj predloži dokaze, ki jih nacionalni organ, pristojen za konkurenco, uporabi za dokazovanje dodatnih dejstev, ki povzročijo povišanje glob v primerjavi z globami, ki bi se sicer naložile udeležencem v skrivnem kartelu, pri čemer organu, pristojnemu za konkurenco, prijaviteljevih dokazov ni treba dodatno potrjevati. Znižanje glob za prijavitelja je sorazmerno s takšnim povišanjem glob.

Člen 18

Splošni pogoji za prizanesljivost

Države članice zagotovijo, da mora prijavitelj, da bi bil upravičen do prizanesljivosti, izpolniti naslednje kumulativne pogoje:

a)takoj po vložitvi svoje prijave je končal svojo udeležbo v domnevnem skrivnem kartelu, z izjemo dejavnosti, ki so po mnenju nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, razumno nujne za ohranitev integritete njegove preiskave;

b)odkrito, v celoti, neprenehoma in brez odlašanja sodeluje z nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, od vložitve prijave do trenutka, ko organ s sprejetjem odločitve konča svoj postopek zoper vse stranke, ki so predmet njegove preiskave, ali svoj postopek konča kako drugače. To vključuje naslednje:

i.organu, pristojnemu za konkurenco, je treba nemudoma zagotoviti vse pomembne informacije in dokaze v zvezi z domnevnim skrivnim kartelom, ki preidejo v posest prijavitelja ali so mu na razpolago;

ii.prijavitelj je še vedno na razpolago nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, za odgovor na kakršno koli zahtevo, ki bi lahko prispeval k ugotovitvi dejstev;

iii.zagotoviti je treba, da so trenutni (in po možnosti nekdanji) zaposleni in vodilni delavci na voljo za razgovore z nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco;

iv.pomembnih informacij ali dokazov se ne sme uničiti, poneverjati ali skrivati, in

v.dejstev ali kakršne koli vsebine prijave se ne sme razkriti, preden nacionalni organ, pristojen za konkurenco, v postopku, ki ga vodi, ni izrazil svojih ugovorov, razen če ni dogovorjeno drugače; in

c)pri načrtovanju vložitve prijave nacionalnemu organu, pristojnemu za konkurenco, prijavitelj ne sme:

i.uničiti, poneverjati ali skrivati dokazov glede domnevnega skrivnega kartela; ali

ii.razkriti dejstev ali kakšne koli vsebine svoje načrtovane prijave, razen drugim organom, pristojnim za konkurenco.

Člen 19

Oblika prijave zaradi prizanesljivosti

Države članice zagotovijo, da lahko prijavitelji vložijo prijavo zaradi prizanesljivosti v pisni obliki in da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, vzpostavljen sistem, ki jim omogoča, da sprejmejo izjave zaradi prizanesljivosti bodisi ustno bodisi na drug način, katerega rezultat ni priprava dokumentacije, informacij ali drugega materiala, ki so v lasti prijavitelja, v njegovi hrambi ali pod njegovim nadzorom.

Člen 20

Zaznamek za formalno prošnjo za imuniteto

1.Države članice zagotovijo, da lahko podjetje, ki želi zaprositi za imuniteto, nacionalne organe, pristojne za konkurenco, najprej zaprosi za zaznamek. Zaznamek prosilcu zagotovi mesto v vrstnem redu za obdobje, ki ga za vsak primer posebej določi nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ki prejme prošnjo za zaznamek. Zaznamek prosilcu omogoča, da pridobi potrebne informacije in dokaze, ki so dovolj pomembni, da doseže dokazni prag za imuniteto.

2.Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, diskrecijsko pravico, da zaznamek odobrijo ali ne.

3.Če prosilec v določenem obdobju zaznamek dopolni, države članice zagotovijo, da se šteje, da so bile zagotovljene informacije in dokazi predloženi v času, ko je bil zaznamek odobren.

Člen 21

Skrajšane prijave

1.Države članice zagotovijo, da lahko prijavitelj, ki je vložil prijavo zaradi prizanesljivosti bodisi z vložitvijo prošnje za zaznamek bodisi s predložitvijo popolne prijave Komisiji v zvezi z domnevnim skrivnim kartelom, v zvezi z istim kartelom vloži skrajšano prijavo nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, za katere prijavitelj meni, da so primerni za obravnavo primera.

2.Države članice zagotovijo, da nacionalni organi, pristojni za konkurenco, sprejmejo skrajšane prijave, če so v eni od oblik iz člena 19, se nanašajo na iste proizvode, ozemlja in trajanje kot prijave zaradi prizanesljivosti, vložene pri Komisiji, ter vključujejo kratek opis naslednjih informacij, kolikor so prijavitelju znane v času vložitve prijave:

a)imena in naslova prijavitelja;

b)drugih udeležencev domnevnega skrivnega kartela;

c)zadevnih proizvodov;

d)zadevnih ozemelj;

e)trajanja;

f)narave domnevnega kartelnega ravnanja;

g)držav članic, v katerih je verjetno, da se nahajajo dokazi, in

h)informacij o drugih preteklih ali morebitnih prihodnjih prijaviteljevih prijavah zaradi prizanesljivosti v zvezi z domnevnim skrivnim kartelom.

3.Države članice zagotovijo, da nacionalni organi, pristojni za konkurenco, od prijavitelja ne bodo zahtevali nobenih informacij, ki se nanašajo na domnevno kršitev iz skrajšane prijave in presegajo informacije iz točk odstavka 2, preden bodo zahtevali predložitev popolne prijave v skladu z odstavkom 6.

4.Države članice zagotovijo, da nacionalni organi, pristojni za konkurenco, ki prejmejo skrajšano prijavo, prijavitelju priskrbijo potrdilo, v katerem sta navedena datum in ura prejema.

5.Države članice zagotovijo, da nacionalni organi, pristojni za konkurenco, ki prejmejo skrajšano prijavo, preverijo, ali so pred prejemom te prijave že prejeli skrajšano prijavo ali prijavo zaradi prizanesljivosti v zvezi z istim domnevnim skrivnim kartelom, in o tem prijavitelja ustrezno obvestijo.

6.Države članice zagotovijo, da imajo prijavitelji možnost, da pri nacionalnih organih, pristojnih za konkurenco, vložijo popolne prijave zaradi prizanesljivosti, s katerimi dopolnijo skrajšane prijave iz odstavka 1, potem ko Komisija navedene organe obvesti, da ne namerava sprejeti nobenih ukrepov, ki bi se nanašali na zadevni primer v celoti ali na njegov del. Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni organi, pristojni za konkurenco, določijo razumno obdobje, v katerem mora prijavitelj vložiti popolno prijavo skupaj z ustreznimi dokazi in informacijami.

7.Če prijavitelj vloži popolno prijavo v skladu z odstavkom 6 v obdobju, ki ga je določil nacionalni organ, pristojen za konkurenco, države članice zagotovijo, da se bo za informacije, ki jih ta prijava vsebuje, štelo, da so bile predložene na datum in uro predložitve skrajšane prijave. Če prijavitelj vloži skrajšano prijavo najpozneje 5 delovnih dni po vložitvi prijave zaradi prizanesljivosti pri Komisiji, se bo za skrajšano prijavo štelo, da je predložena na datum in uro predložitve prijave zaradi prizanesljivosti pri Komisiji.

Člen 22

Povezanost programov prizanesljivosti in sankcij zoper fizične osebe

Države članice zagotovijo, da so trenutni in nekdanji zaposleni in vodilni delavci prosilcev, ki pri organih, pristojnih za konkurenco, vložijo prošnjo za imuniteto pred globami, zaščiteni pred kakršnimi koli kazenskimi in upravnimi sankcijami ter pred sankcijami, ki se naložijo v nekazenskem sodnem postopku za njihovo udeležbo v skrivnem kartelu, ki ga zajema prijava, če ti zaposleni in vodilni delavci dejavno sodelujejo z zadevnimi organi, pristojnimi za konkurenco, prošnja za imuniteto pa je vložena pred začetkom kazenskega postopka.

POGLAVJE VII

MEDSEBOJNA POMOČ

Člen 23

Sodelovanje med nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco

Države članice zagotovijo, da se, kadar nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, v imenu in za račun drugih nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, izvajajo pregled v skladu s členom 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003, uradnikom in drugim spremljevalnim osebam, ki jih je nacionalni organ prosilec, pristojen za konkurenco, pooblastil za izvajanje pregleda, dovoli, da so navzoči pri pregledu in dejavno pomagajo zaprošenemu nacionalnemu organu, pristojnemu za konkurenco, z izvajanjem pooblastil iz členov 6 in 7.

Člen 24

Zahtevki za uradno obvestitev o predhodnih ugovorih in odločitvah

1.Brez poseganja v kakršno koli drugo obliko uradne obvestitve, za katero se odloči nacionalni organ države članice prosilke, pristojen za konkurenco, v skladu z veljavnimi pravili v zadevni državi članici, države članice zagotovijo, da na zahtevo organa prosilca zaprošeni organ naslovnika v imenu organa prosilca uradno obvesti o predhodnih ugovorih glede domnevne kršitve člena 101 ali 102 PDEU ter o odločitvah o uporabi navedenih členov, pa tudi o dokumentih, ki se nanašajo na izvršitev odločitev o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni.

2.Zaprošeni organ zagotovi, da se uradna obvestitev v zaprošeni državi članici izvede v skladu z nacionalnimi zakoni, predpisi in upravnimi praksami, ki veljajo v zaprošeni državi članici.

Člen 25

Zahtevki za izvršitev odločitev o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni

1.Države članice zagotovijo, da na zahtevo organa prosilca zaprošeni organ izvrši odločitve o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni, ki jih je organ prosilec sprejel v skladu s členoma 12 in 15. To velja le, če:

a)podjetje, od katerega je treba izterjati plačilo globe ali periodične denarne kazni, ni pravno prisotno v državi članici organa prosilca, ali

b) je očitno, da podjetje, od katerega je treba izterjati plačilo globe ali periodične denarne kazni, nima dovolj sredstev v državi članici organa prosilca.

2.Zaprošeni organ zagotovi, da se odločitve v zaprošeni državi članici izvršijo v skladu z nacionalnimi zakoni, predpisi in upravnimi praksami, ki veljajo v zaprošeni državi članici.

3.Organ prosilec lahko vloži zahtevek za izvršbo šele, ko je odločitev, ki omogoča izvršbo v državi članici prosilki, pravnomočna in se nanjo ni več mogoče pritožiti na podlagi rednega pritožbenega postopka.

4.Glede zastaralnih rokov se uporabljajo predpisi, ki veljajo v državi članici prosilki.

5.Zaprošeni organ ni dolžan izvršiti odločitve v skladu z odstavkom 1, če bi bilo to očitno v nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva izvršba odločitve.

Člen 26

Spori v zvezi z zahtevki za uradno obvestitev in za izvršitev odločitev o naložitvi glob ali denarnih kazni

1.Spori v zvezi z zakonitostjo ukrepa, v zvezi s katerim je potrebna uradna obvestitev, ali zakonitostjo odločitve o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni v skladu s členoma 12 in 15, ki ju izda organ prosilec, spadajo v okvir pristojnosti pristojnih organov države članice prosilke in jih urejajo nacionalna pravila navedene države.

2.Spori v zvezi z ukrepi za izvajanje pravil, sprejetimi v zaprošeni državi članici, ali spori v zvezi z veljavnostjo uradne obvestitve, ki jo je izvedel zaprošeni organ, spadajo v okvir pristojnosti pristojnih organov zaprošene države članice in jih urejajo veljavna pravila navedene države.

POGLAVJE VIII

ZASTARALNI ROKI

Člen 27

Zadržanje teka zastaralnih rokov za naložitev kazni

1.Države članice zagotovijo, da se tek zastaralnih rokov za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni s strani nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, v skladu s členoma 12 in 15, zadrži za čas trajanja postopka pred nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, drugih držav članic ali Komisijo v zvezi s kršitvijo, ki se nanaša na isti sporazum, sklep združenja ali usklajeno ravnanje. Zadržanje zastaranja se začne z uradno obvestitvijo podjetja, ki je predmet postopka, o prvem formalnem preiskovalnem ukrepu. Preneha na dan, ko zadevni organ konča svoj postopek in o tem obvesti podjetje. Trajanje tega obdobja zadržanja zastaranja ne posega v absolutne zastaralne roke, določene v nacionalnem pravu.

2.Tek zastaralnega roka za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni se zadrži za čas, ko o odločitvi organa, pristojnega za konkurenco, teče postopek na pritožbenem sodišču.

POGLAVJE IX

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 28

Vloga nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, pred nacionalnimi sodišči

1.Države članice, ki določijo tako nacionalni upravni organ, pristojen za konkurenco, ki je pristojen za preiskavo kršitev člena 101 ali 102 PDEU, kot tudi nacionalno sodišče, pristojno za konkurenco, ki je pristojno za sprejetje odločitve o ugotovitvi kršitve in/ali o naložitvi globe, zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organ, pristojen za konkurenco, neposredno vloži tožbo pred nacionalnim sodiščem, pristojnim za konkurenco.

2.Če nacionalna sodišča nastopajo v postopku zoper odločitve nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, ki uporabljajo člen 101 ali 102 PDEU, države članice zagotovijo, da je nacionalni upravni organ, pristojen za konkurenco, kot tak v celoti upravičen do nastopanja kot tožilec, tožena stranka ali nasprotna stranka v tem postopku ter da uživa enake pravice, kot jih imajo takšne javne stranke v teh postopkih.

Člen 29

Omejitve uporabe informacij

1.Informacije, zbrane na podlagi določb iz te direktive, bi bilo treba uporabljati le za namen, za katerega so bile pridobljene. Ne smejo se uporabljati kot dokaz za naložitev sankcij zoper fizične osebe.

2.Države članice zagotovijo, da se dostop do izjav zaradi prizanesljivosti ali vlog za poravnavo odobri samo za namene uveljavljanja pravic do obrambe v postopku pred nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco. Države članice zagotovijo, da lahko stranka, ki je pridobila dostop do spisa, informacije iz takšnih izjav zaradi prizanesljivosti in vlog za poravnavo uporabi le, kadar je to potrebno za uveljavljanje pravic te stranke do obrambe v postopku pred sodišči držav članic v zadevah, ki so neposredno povezane z zadevo, v kateri je bil dostop odobren, in ki se nanašajo na:

a)porazdelitev globe med udeleženci kartela, ki jo je naložil nacionalni organ, pristojen za konkurenco, in za plačilo katere so udeleženci solidarno odgovorni, ali

b)presojo odločitve, s katero je nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ugotovil kršitev člena 101 PDEU ali določb nacionalnega konkurenčnega prava.

3.Države članice zagotovijo, da se naslednje kategorije informacij, pridobljene v postopku pred nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, ne uporabijo v postopku pred nacionalnimi sodišči, dokler nacionalni organ, pristojen za konkurenco, s sprejetjem odločitve iz člena 9 ali 11 ne konča svojega postopka zoper vse stranke, ki so predmet njegove preiskave, ali postopka ne konča kako drugače:

a)informacije, ki jih je pripravila druga fizična ali pravna oseba posebej za postopek pred nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, in

b)informacije, ki jih je med postopkom zbral nacionalni organ, pristojen za konkurenco, in jih poslal strankam.

4.Države članice zagotovijo, da se izjave zaradi prizanesljivosti med nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, izmenjajo v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 1/2003 samo:

a)s soglasjem prijavitelja ali

b)kadar je organ prejemnik prav tako prejel prijavo zaradi prizanesljivosti glede iste kršitve od istega prijavitelja, kot jo je prejel organ pošiljatelj, pod pogojem, da v času pošiljanja informacij prijavitelj ne more umakniti informacij, ki jih je predložil navedenemu organu prejemniku, ali

c)kadar se je organ prejemnik pisno obvezal, da informacij, ki so mu bile poslane, in informacij, ki bi jih prejel po datumu in času posredovanja, kot ju je zabeležil organ pošiljatelj, niti sam niti kateri koli drug organ, ki bi se mu lahko naknadno poslale informacije, ne bo uporabljal za nalaganje kazni prijavitelju ali kateri koli drugi pravni ali fizični osebi, ki je deležna ugodne obravnave s strani organa pošiljatelja na podlagi prijave, ki jo vloži prijavitelj v programu prizanesljivosti, ali za nalaganje kazni kateremu koli trenutnemu ali nekdanjemu zaposlenemu katere koli prej omenjene osebe;

in pod pogojem, da je zaščita pred razkritjem informacij, ki jo odobri nacionalni organ prejemnik, pristojen za konkurenco, enakovredna zaščiti, dodeljeni s strani nacionalnega organa pošiljatelja, pristojnega za konkurenco.

5.Če organ, pristojen za konkurenco, pošlje informacije, ki jih je prijavitelj zagotovil prostovoljno v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 1/2003, brez soglasja prijavitelja, države članice zagotovijo, da nacionalni organi prejemniki, pristojni za konkurenco, lahko izpolnijo zavezo iz odstavka 4(c).

6.Odstavki 2 do 5 se uporabljajo ne glede na obliko, v kateri se predložijo izjave zaradi prizanesljivosti v skladu s členom 19.

Člen 30

Dopustnost dokazov pred nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco

Države članice zagotovijo, da vrste dopustnih dokazov pred nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, vključujejo dokumente, ustne izjave, posnetke in vse druge predmete, ki vsebujejo informacije, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so informacije shranjene.

Člen 31

Stroški sistema Evropske mreže za konkurenco

Stroški, ki jih ima Komisija v zvezi z vzdrževanjem in razvojem sistema Evropske mreže za konkurenco ter sodelovanjem v okviru Evropske mreže za konkurenco, se krijejo iz splošnega proračuna Unije v okviru razpoložljivih odobritev.

POGLAVJE X

KONČNE DOLOČBE

Člen 32

Prenos

1.Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [dvoletno obdobje za prenos]. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 33

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 34

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje izvajali pravila konkurence in zagotavljali pravilno delovanje notranjega trga.

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 24  

Področje:    Naslov 03 – Konkurenca.

Dejavnosti:    03 02 – Usklajevanje politik, Evropska mreža za konkurenco in mednarodno sodelovanje.

03 05 – Karteli, preprečevanje monopolov in liberalizacija.

1.3.Vrsta predloga/pobude

Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Splošni cilj A: Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe.

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Specifični cilj št. 2: Učinkovita in usklajena uporaba konkurenčnega prava EU s strani NOK in nacionalnih sodišč.

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB: 03 02 – Usklajevanje politik, Evropska mreža za konkurenco in mednarodno sodelovanje ter 03 05 – Karteli, preprečevanje monopolov in liberalizacija.

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Poglavitne posledice pobude bodo občutili NOK, podjetja in potrošniki, kot je pojasnjeno v oddelku 2 obrazložitvenega memoranduma. Kazalniki rezultatov in posledic

Spodnja razpredelnica prikazuje možne kazalnike, ki bi se lahko uporabili za merjenje rezultatov in posledic.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Glavni cilj te zakonodajne pobude je zagotoviti, da se s krepitvijo vloge NOK, da bodo lahko učinkoviteje izvajali pravila konkurence, uresniči polni potencial decentraliziranega sistema izvajanja pravil konkurence EU, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1/2003. To bo spodbudilo učinkovito izvajanje pravil konkurence EU in tudi utrdilo tesno sodelovanje v okviru Evropske mreže za konkurenco.

Za dosego tega splošnega cilja bi bilo treba izpolniti naslednje specifične cilje:

1.    zagotovi se, da bodo imeli vsi NOK učinkovita preiskovalna orodja in orodja za sprejemanje odločitev;

2.    zagotovi se, da lahko vsi NOK naložijo učinkovite odvračilne globe;

3.    zagotovi se, da bodo vsi NOK vzpostavili dobro oblikovan program prizanesljivosti, ki bo olajševal vložitev prijav zaradi prizanesljivosti v več jurisdikcijah; in

4.    zagotovi se, da bodo imeli NOK zadostne vire in bodo lahko neodvisno izvajali pravila konkurence EU.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Ukrepanje EU pri doseganju ciljev, opisanih v oddelku 1.5.1, in uresničevanju polnega potenciala decentraliziranega sistema izvajanja pravil konkurence EU, kot je pojasnjeno v oddelku 2 obrazložitvenega memoranduma, upravičuje več razlogov.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Uredba (ES) št. 1/2003 je okrepila vlogo NOK pri uporabi pravil konkurence EU. Posledično se zdaj pravila konkurence EU izvajajo v obsegu, ki ga Komisija sama nikoli ne bi mogla doseči. Komisija in NOK so od leta 2004 izdali 1 000 odločitev v okviru izvajanja pravil konkurence, od tega so jih NOK sprejeli 85 %. Zakonodajni predlog temelji na izkušnjah NOK pri izvajanju pravil konkurence in dodatnem ugotavljanju dejstev od leta 2004.

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Zakonodajni predlog je skladen z Uredbo (ES) št. 1/2003, s katero bo dosegel tudi močne sinergije, saj bo ta predlog NOK omogočil, da bodo uresničili svoj polni potencial v decentraliziranem sistemu izvajanja pravil konkurence EU, ki ga določa navedena uredba.

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda

1.7.Načrtovani načini upravljanja 25  

Neposredno upravljanje, ki ga izvajajo Komisija in njene službe.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Odobritve bodo uporabljene za vzdrževanje, razvoj, omogočanje gostovanja, upravljanje in podporo osrednjega informacijskega sistema (sistem Evropske mreže za konkurenco) v skladu z ustreznimi standardi zaupnosti in varnosti podatkov. Z njimi se bo na različne načine zagotavljalo tesno sodelovanje med NOK in Komisijo v okviru Evropske mreže za konkurenco. Uporabljala se bodo pravila o poročanju generalnega direktorata.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

Kar zadeva IT: tveganje, da sistemi IT ne bodo učinkovito podprli delovanja Evropske mreže za konkurenco.

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

IT: Učinkoviti postopki upravljanja IT, ki dejavno vključujejo uporabnike sistemov.

Odhodki: cilj postopkov notranjih kontrol je zagotavljanje ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo osnovnih transakcij ob upoštevanju narave plačil. Poleg tega je sistem kontrole sestavljen iz različnih elementov, kot so poročanje višjemu vodstvu, predhodno preverjanje s strani osrednje finančne skupine, notranji svetovalni odbor za javna naročila in pogodbe, naknadne kontrole in revizije službe za notranjo revizijo in Evropskega računskega sodišča.

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Odhodki: stroški kontrol so ocenjeni na manj kot 3 % skupnih odhodkov. Koristi kontrol z nefinančnega vidika zajemajo: boljše razmerje med kakovostjo in stroški, odvračilni učinek, povečanje učinkovitosti, sistemske izboljšave in upoštevanje predpisov.

Tveganja se učinkovito zmanjšujejo z vzpostavljenimi kontrolami, stopnja tveganja napak pa je ocenjena na manj kot 2 %.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Tveganja goljufij zmanjšujejo posebne kontrole. V zvezi z dejavnostmi in operacijami, pri katerih obstaja večje tveganje goljufije, se izvajata še posebej poglobljena spremljanje in kontrola. Zgoraj navedeni kontrolni sistem in narava odhodkov v okviru neposrednega upravljanja omogočata, da se ocena verjetnosti goljufij opredeli kot nizka.

Za vse transakcije se opravijo prvostopenjske predhodne kontrole v skladu z našimi finančnimi tokovi. Kontrole so tako operativne kot tudi finančne, operativni začetek in preverjanje izvaja operativni direktorat, finančni začetek in preverjanje pa izvaja finančna služba v enoti COMP R2.

Tveganje goljufije se oceni vsako leto v okviru postopka obvladovanja tveganja.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

V letu 2016 so se informacijski sistemi, ki podpirajo operacije Evropske mreže za konkurenco, financirali iz programa ISA2 v okviru ukrepa ABCDE. Drugi stroški, ki nastanejo v zvezi z delovanjem Evropske mreže za konkurenco, se financirajo v okviru upravnih odhodkov. Enako bo veljalo v letih od 2017 do 2020. Modalitete proračunskih posledic predloga po letu 2020 bodo odvisne od predlogov Komisije o naslednjemu večletnemu finančnemu okviru in od končnega izida pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020.

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

GD za konkurenco ne more predložiti izčrpnega seznama rezultatov, ki bodo doseženi s finančnimi intervencijami, povprečnih stroškov in številk, kot zahteva ta oddelek, saj je to nova pobuda, v zvezi s katero ni nobenih predhodnih statističnih podatkov, iz katerih bi bilo mogoče izhajati.

Da bi se utrdilo tesno sodelovanje v okviru Evropske mreže za konkurenco in bi se optimalno dosegli cilji, med drugim predvidevamo, da bodo nastali naslednji odhodki:

stroški za vzdrževanje, razvoj, omogočanje gostovanja, upravljanje in podporo osrednjega informacijskega sistema (sistem Evropske mreže za konkurenco) v skladu z ustreznimi standardi zaupnosti in varnosti podatkov. Uspešno in učinkovito delovanje Evropske mreže za konkurenco je odvisno od interoperabilnosti,

drugi upravni stroški, povezani z delovanjem Evropske mreže za konkurenco, kot so:

stroški, povezani z organizacijo srečanj,

zagotavljanje usposabljanja za nacionalne organe, pristojne za konkurenco,

tiskano gradivo, prevedeno v vse jezike,

izdajanje priporočenih praks / napotkov, prevedenih v vse jezike.

nadaljnje raziskave/študije/ocene.

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

Za predlog/pobudo niso potrebne dodatne odobritve za upravne zadeve.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Enako velja za odobritve, potrebne za kritje drugih upravnih odhodkov.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom in trenutnim finančnim načrtovanjem programa ISA2, zato niso potrebna dodatna sredstva.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje s strani tretjih oseb.

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 2003, str. 1).

(2) COM(2016) 710 final.

(3) Sporočilo Komisije – Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov, C/2016/8600 (UL C 18, 19.1.2017, str. 10).

(4) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L 108, 2002, str. 33); Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 2009, str. 55); Uredba (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada (UL L 337, 2009, str. 1); Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (UL L 326, 2011, str. 1); Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L 343, 2012, str. 32); Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 2013, str. 671); Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES (UL L 158. 2014, str. 77).

(5) Sodba v zadevi C-557/12, Kone AG proti ÖBB Infrastruktur AG, EU:C:2014:1317, točka 32.

(6) Sodba v zadevi C-439/08, Vlaamse federatie van verenigingen van Brood- en Banketbakkers, Ijsbereiders en Chocoladebewerkers) (VEBIC) VZW, EU:C.2010:739, točki 56 in 57.

(7) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Deset let izvrševanja protimonopolnega prava v okviru Uredbe št. 1/2003: Dosežki in pričakovanja za prihodnost (COM(2014) 453) ter spremna delovna dokumenta služb Komisije: Deset let izvrševanja protimonopolnega prava v okviru Uredbe št. 1/2003 (SWD(2014) 230) in Močnejše uveljavljanje pravil konkurence s strani organov držav članic za varstvo konkurence: institucionalna in proceduralna vprašanja (SWD(2014) 231), http://ec.europa.eu/competition/antitrust/legislation/regulations.html.

(8) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Poročilo o delovanju Uredbe št. 1/2003 (COM(2009) 206 final) in spremni delovni dokument služb Komisije (SEC(2009) 574 final), http://ec.europa.eu/competition/antitrust/legislation/regulations.html.

(9) Preostalih 8 % je izbralo možnost „ne vem/ni relevantno“.

(10) Glej oddelek 6.3 poročila o oceni učinka, ki je na voljo na: http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/?fuseaction=ia.

(11) Glej mnenji z dne 28. septembra 2016 in 9. decembra 2016, ki sta na voljo na: http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/?fuseaction=ia. Glej tudi Prilogo I k Poročilu o oceni učinka.

(12) Sklep (EU) 2015/2240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja (UL L 318, 2015, str. 1).

(13) UL L 349, 5.12.2014, str. 1.

(14) V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije zahteve, ki izhajajo iz varstva temeljnih pravic v pravnem redu EU, zavezujejo države članice v vseh primerih, v katerih so dolžne izvajati pravo EU (sodba v zadevi Karlsson in drugi, C-292/97, ECLI: EU:C:2000:202, točka 37). Glej tudi sodbo v zadevi Eturas, C-74/14, ECLI:EU:C:2016:42, točka 38, v kateri je Sodišče Evropske unije opozorilo, da je načelo domneve nedolžnosti splošno načelo prava EU, ki je zdaj določeno v členu 48(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (glej v tem smislu sodbo v zadevi E.ON Energie proti Komisiji, C89/11 P, ECLI: EU:C:2012:738, točka 72) in ga morajo države članice spoštovati pri izvajanju konkurenčnega prava EU. V tem smislu glej tudi sodbo v zadevi VEBIC, C-439/08, ECLI: EU:C:2010:739, točka 63.

(15) Sodba v zadevi Inspecteur van de Belastingdienst proti X BV, C-429/07, ECLI: EU:C:2009:359, točke 36–39. 

(16) Izraz „civilne globe“ se uporablja za označevanje glob, naloženih v nekazenskih sodnih postopkih.

(17) Sodba v zadevi AkzoNobel NV proti Komisiji, C-97/08 P, ECLI:EU:C:2009:536. Dokazati je treba, da matično podjetje izvaja odločilen vpliv nad hčerinskim podjetjem, ki je kršilo pravila konkurence.

(18) http://ec.europa.eu/competition/cartels/whistleblower/index.html.

(19) http://ec.europa.eu/newsroom/just/item-detail.cfm?item_id=54254.

(20) Sodišče Evropske unije je razsodilo, da je treba člen 35 Uredbe (ES) št. 1/2003 razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu predpisu, ki NOK ne podeljuje pravice, da kot nasprotna stranka sodeluje v sodnem postopku, ki je bil sprožen zoper odločbo, ki jo je sprejel ta organ (sodba v zadevi VEBIC, C-439/08, ECLI:EU:C:2010:739, točka 64).

(21) UL C , , str. .

(22) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(23) UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(24) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(25) Podrobni podatki o načinih upravljanja in sklicevanja na finančno uredbo so na voljo na spletišču Generalnega direktorata Evropske komisije za proračun: http://ec.europa.eu/budget/index_en.cfm.

(26) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(27) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(28) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

(29) Ti zneski so okvirni, pri čemer je treba upoštevati letni proračunski postopek in prednostne naloge, določene v letnem delovnem programu ISA².

(30) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(31) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(32) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(33) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).