EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 3.3.2017
COM(2017) 110 final
2017/0046(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame
v Skupnem odboru EGP glede spremembe
Priloge IV (Energetika) k Sporazumu EGP
(Tretji energetski sveženj)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Namen osnutka sklepa Skupnega odbora EGP (priloženega predlogu sklepa Sveta) je spremeniti Prilogo IV (Energetika) k Sporazumu EGP, da se v Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) vključi tako imenovani „tretji energetski sveženj“. Relevantni pravni akti so:
1.Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev,
2.Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003,
3.Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005,
4.Uredba Komisije (EU) št. 543/2013 z dne 14. junija 2013 o predložitvi in objavi podatkov na trgih z električno energijo ter spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta,
5.Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES,
6.Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES,
7.Sklep Komisije 2010/685/EU z dne 10. novembra 2010 o spremembi poglavja 3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina,
8.Sklep Komisije 2012/490/EU z dne 24. avgusta 2012 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Priloženi osnutek sklepa Skupnega odbora EGP razširja obstoječe politike EU na države Efte, ki so del EGP (Norveška, Islandija in Lihtenštajn).
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Razširitev pravnega reda EU na države Efte, ki so del EGP, z vključitvijo v Sporazum EGP poteka v skladu s cilji in načeli tega sporazuma, katerega cilj je vzpostaviti dinamičen in homogen Evropski gospodarski prostor, ki bo temeljil na skupnih pravilih in enakih pogojih konkurence.
Ta prizadevanja zajemajo vse politike na področju prostega pretoka blaga, oseb, storitev in kapitala ter spremljajoče in horizontalne politike, določene v Sporazumu EGP.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Zakonodaja, ki jo je treba vključiti v Sporazum EGP, temelji na členu 53(1) ter členih 62 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
V členu 1(3) Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 1 o pravilih za izvajanje Sporazuma EGP je določeno, da Svet na predlog Komisije določi stališče Unije glede takih sklepov.
Komisija v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje predloži osnutek sklepa Skupnega odbora EGP kot stališče Unije Svetu v sprejetje. Komisija upa, da bo lahko stališče v najkrajšem možnem času predstavila v Skupnem odboru EGP.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Predlog je v skladu z načelom subsidiarnosti iz naslednjega razloga.
Države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja tega predloga, tj. zagotoviti homogenost notranjega trga, zato se zaradi učinkov lažje doseže na ravni Unije.
Vključitev pravnega reda EU v Sporazum EGP poteka v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2894/94 z dne 28. novembra 1994 o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki potrjuje izbrani pristop.
•Sorazmernost
V skladu z načelom sorazmernosti predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje njegovega cilja, ki je zagotoviti homogenost notranjega trga.
•Izbira instrumenta
V skladu s členom 98 Sporazuma EGP je izbrani instrument sklep Skupnega odbora EGP. Skupni odbor EGP zagotovi učinkovito izvajanje in delovanje Sporazuma EGP. V ta namen sprejema odločitve v primerih, določenih v Sporazumu EGP.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj ter ocena učinka
V okviru priprave tretjega energetskega svežnja je Komisija izvedla oceno učinka, da bi ocenila možnosti politike, povezane z dokončnim oblikovanjem notranjih trgov z zemeljskim plinom in električno energijo. Ocena učinka je zajemala posvetovanja z zainteresiranimi stranmi. Skupno so organizacije iz 19 držav izpolnile 339 vprašalnikov. Poleg tega so organizacije, ki niso povezane s posamezno državo, predložile 73 vprašalnikov.
Cilj priloženega sklepa Skupnega odbora EGP je zgolj razširitev sedanjega sistema na države Efte, ki so del EGP.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Države Efte, ki so del EGP, finančno prispevajo k delovanju Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) 2 . Njihov finančni prispevek je skladen s členom 82(1)(a) Sporazuma EGP, ki določa, da države Efte, ki so del EGP, finančno prispevajo k dejavnostim EU, v katerih sodelujejo, na podlagi sorazmernostnega faktorja. Prispevki držav Efte, ki so del EGP, se bodo dodali na posamezne postavke v proračunu EU, ki ustrezajo zadevnim dejavnostim. Poudariti je treba, da dodatni prihodki v tem okviru ne pomenijo dodatnega osebja za Agencijo.
5.DRUGI ELEMENTI
Vse bistvene določbe tretjega energetskega svežnja z vzajemnimi pravicami in obveznostmi bodo vključene v Sporazum EGP. Države Efte so zaprosile za naslednje prilagoditve.
Udeležba v Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER)
Nacionalni regulativni organi držav Efte v celoti sodelujejo pri delu Agencije ter so udeleženi v vseh pripravljalnih organih, tudi delovnih skupinah, odborih in projektnih skupinah Agencije, v upravi in odboru regulatorjev brez glasovalne pravice.
Ker nacionalnim regulativnim organom držav Efte ne bo podeljena pravica glasovanja v odboru regulatorjev Agencije, države Efte na Agencijo ne prenesejo pristojnosti za sprejemanje sklepov. Ker za države Efte ne more veljati sklep Agencije, je treba vzpostaviti alternativen mehanizem. Na Nadzorni organ Efte bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje sklepov, naslovljenih na nacionalne regulativne organe držav Efte, v primerih, ki vključujejo eno ali več držav Efte.
Sklepi Nadzornega organa Efte temeljijo na osnutkih, ki jih pripravi Agencija. Nadzorni organ Efte in Agencija zagotovita, da so sklepi v zvezi s podobnimi zadevami skladni, in sicer s skupnim sodelovanjem in izmenjavo stališč. Zato bo imela Agencija pravico, da v celoti sodeluje pri delu Nadzornega organa Efte, in obratno.
Splošno načelo mehanizma je, da Nadzorni organ Efte izdaja zavezujoče sklepe za nacionalne regulativne organe držav Efte v primerih, ko je Agencija pooblaščena za izdajanje zavezujočih sklepov v EU. Z navedenim mehanizmom bo zagotovljena uravnotežena rešitev.
Kar zadeva države Efte, Agencija pomaga pri opravljanju nalog Nadzornega organa Efte ali Stalnega odbora, če in kadar je to primerno.
Agencija o pripravi osnutka za Nadzorni organ Efte v skladu s to uredbo obvesti Nadzorni organ Efte. Slednji določi rok, v katerem lahko nacionalni regulativni organi držav Efte izrazijo svoja stališča glede zadeve, pri čemer v celoti upošteva nujnost, kompleksnost in potencialne posledice zadeve.
Nacionalni regulativni organi držav Efte lahko od Nadzornega organa Efte zahtevajo, da znova presodi o svoji odločitvi. Nadzorni organ Efte to zahtevo posreduje Agenciji. V tem primeru Agencija presodi o pripravi novega osnutka za Nadzorni organ Efte in brez nepotrebnega odlašanja odgovori.
Če Agencija spremeni, odloži ali umakne kateri koli sklep, ki je vzporeden sklepu, ki ga sprejme Nadzorni organ Efte, Agencija nemudoma pripravi ustrezen osnutek za Nadzorni organ Efte.
V primeru nesoglasja med Agencijo in Nadzornim organom Efte v zvezi z uporabo teh določb direktor Agencije in kolegij Nadzornega organa Efte ob upoštevanju nujnosti zadeve nemudoma skličeta sestanek za dosego soglasja. Če soglasje ni doseženo, lahko direktor Agencije ali kolegij Nadzornega organa Efte zaprosita pogodbenice, naj zadevo predložijo Skupnemu odboru EGP, ki jo obravnava v skladu s členom 111 tega sporazuma, ki se uporablja smiselno. V skladu s členom 2 Sklepa Skupnega odbora EGP št. 1/94 z dne 8. februarja 1994 o sprejetju poslovnika Skupnega odbora EGP (UL L 85, 30.3.1994, str. 60) lahko posamezna pogodbenica v nujnih primerih zahteva takojšnjo organizacijo sestankov. Ne glede na ta odstavek se lahko v skladu s členom 5 oziroma 111 Sporazuma EGP pogodbenica kadar koli obrne na Skupni odbor EGP na lastno pobudo.
Primeri utemeljitev in predlagane rešitve v posameznih pravnih aktih:
Direktiva 2009/72/ES
Člen 44(2) – „majhni izdvojeni sistemi“ in odstopanja
Utemeljitev:
Islandija: Islandija se trenutno šteje za majhen izdvojeni sistem v smislu člena 2(26) predhodne direktive o električni energiji (Direktiva 2003/54/ES). Zato se za Islandijo uporablja odstopanje iz člena 15 navedene direktive.
Islandija je še vedno izdvojeni sistem v smislu nove direktive o električni energiji (Direktiva 2009/72/ES), saj nima nobenih čezmejnih povezav. Poraba električne energije na Islandiji je trenutno večja od porabe v majhnih izdvojenih sistemih v smislu člena 2(26) Direktive 2009/72/ES. Sedanja letna poraba je približno 17 TWh, medtem ko je prag za majhne izdvojene sisteme 3 TWh v letu 1996. Vendar pa je del sistema, ki oskrbuje gospodinjstva in manjše industrijske odjemalce, sorazmerno majhen, saj ima Islandija približno 320 000 prebivalcev v skupno 124 000 gospodinjstvih, ki skupaj z manjšimi industrijskimi odjemalci porabijo približno 20 % skupne proizvodnje električne energije. Zato sistem sestavljajo majhni operaterji distribucijskih sistemov s sorazmerno majhnim številom zaposlenih ter ustrezno maloobsežnim delovanjem omrežja, kar predstavlja enakovredne razmere kot v Direktivi 2003/54/ES. Zato še vedno drži, da bi morala v primeru znatnih težav za upravljanje takšnih sistemov – po začetku veljavnosti Direktive – obstajati možnost za uporabo odstopanja od zadevnih določb, kot to za Islandijo dovoljuje Direktiva 2003/54/ES. Zato bi se morala tudi Islandiji priznati možnost odstopanja iz členov 26, 32 in 33, ki se priznava Malti.
Operater prenosnega sistema na Islandiji je trenutno pravno in funkcionalno ločen v skladu z Direktivo 2003/54/ES. V trenutnih okoliščinah bi bilo lastniško ločevanje operaterja prenosnega sistema na Islandiji problematično. Zato bi se moralo tudi Islandiji priznati odstopanje iz člena 9 Direktive 2009/72/ES, ki se priznava Cipru, Luksemburgu in/ali Malti.
Lihtenštajn: Za Lihtenštajn trenutno velja odstopanje od določb glede ločevanja iz člena 10 Direktive 2003/54/ES. To temelji na značilnostih Lihtenštajna kot zelo majhne, vendar močno industrializirane države s približno 36 000 prebivalci, 14 000 gospodinjstvi ter 33 000 delovnimi mesti, pa tudi zaradi posebnega položaja trga električne energije v Lihtenštajnu.
V Lihtenštajnu deluje eno samo elektroenergetsko podjetje, LKW, ki ima dostop do le ene 110kV-povezave z Avstrijo in treh 110kV-povezav s Švico. LKW oskrbuje približno 18 300 končnih odjemalcev in deluje kot značilen operater distribucijskega sistema v smislu Direktive 2009/72/ES.
V trenutnih okoliščinah bi bilo ločevanje operaterja prenosnega sistema v Lihtenštajnu nesorazmerno, zlasti ob upoštevanju člena 26(4) Direktive 2009/72/ES. V skladu s to določbo ločevanja operaterjev distribucijskih sistemov ni treba izvesti, če je priključenih manj kot 100 000 odjemalcev ali oskrbujejo majhna izdvojena omrežja. Zato se člen 9 Direktive 2009/72/ES ne uporablja za Lihtenštajn.
Predlagana prilagoditev besedila:
Člen 44(2): „Člen 44(2) se nadomesti z naslednjim: ‚Člen 9 se ne uporablja za Ciper, Luksemburg, Malto, Lihtenštajn in/ali Islandijo. Poleg tega se za Malto ne uporabljajo členi 26, 32 in 33.
Če lahko Islandija po začetku veljavnosti tega sklepa dokaže, da ima hujše težave pri obratovanju svojih sistemov, lahko zaprosi za odstopanja od členov 26, 32 in 33, ki ji jih lahko odobri Nadzorni organ Efte. Nadzorni organ Efte ob spoštovanju zaupnosti obvesti države Efte in Komisijo o takšnih vlogah, preden sprejme odločitev. Ta odločitev se objavi v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.‘“
Člen 7(2)(j) – cilji EU za energijo iz obnovljivih virov
Utemeljitev:
20-odstotni cilj iz tega pododstavka je cilj EU, opredeljen v Direktivi 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Ker je 20-odstotni cilj skupni cilj za države članice EU, se člen 7(2)(j) ne bi smel uporabljati za države Efte.
Predlagana prilagoditev besedila:
„Člen 7(2) se ne uporablja za države Efte.“
Člen 46 – sodelovanje v odboru za električno energijo
Utemeljitev:
Trenutno je v Sporazum EGP vključena dogovorjena prilagoditev besedila predhodne uredbe o čezmejnih izmenjavah električne energije (Uredba (ES) št. 1228/2003), ki določa, da se države Efte povabijo k sodelovanju v celoti pri delu odbora za električno energijo, vendar nimajo glasovalne pravice. Ker bo imel odbor, ustanovljen v okviru tretjega svežnja, enakovredno vlogo vlogi prejšnjega odbora za električno energijo, bi se morala sedanja prilagoditev uporabljati tudi v zvezi z novo uredbo.
Predlagana prilagoditev besedila:
„Predstavniki držav Efte v celoti sodelujejo pri delu odbora, ustanovljenega s členom 46, vendar nimajo glasovalne pravice.“
Direktiva 2009/73/ES
Odstopanje za Islandijo
Utemeljitev:
Na Islandiji ni virov zemeljskega plina, zato ni infrastrukture za njegovo distribucijo. Komisija zato meni, da pomanjkanje zemeljskega plina na Islandiji v kombinaciji z njeno geografsko oddaljenostjo, zaradi katere bi bila izgradnja morebitnega plinovoda predraga, pomenita „geografski razlog“, kakor je opredeljen v relevantni sodni praksi Sodišča (zadeva C-214/98). Islandija se zato lahko izvzame iz obveznosti prenosa Direktive 2009/73/ES v svoj pravni red.
Opozoriti je tudi treba, da nevključitev Direktive 2009/73/ES v Sporazum EGP v nobenem primeru ne bi imela učinka na Islandijo, saj v državi ni niti trga zemeljskega plina niti podjetja plinskega gospodarstva. Potreba po investicijah v infrastrukturo za delovanje v okolju konkurenčnega trga ne bi bila ekonomsko upravičena. Islandija kot alternativno in cenovno zelo ugodno rešitev izkorišča svoj geotermalni potencial, zato ne obstajajo niti gospodarski obeti za morebitni prihodnji trg zemeljskega plina.
Predlagana prilagoditev besedila:
„Direktiva se ne uporablja za Islandijo.“
Člen 11 – Certificiranje v zvezi s tretjimi državami
Utemeljitev:
Odnosi držav Efte s tretjimi državami niso pomembni za EGP. To je določeno v uvodni izjavi 16 Sporazuma EGP, ki navaja, da „ta sporazum ne omejuje avtonomije odločanja pogodbenic, za katere se uporabljajo določbe tega sporazuma in za katere veljajo omejitve iz mednarodnega javnega prava, niti njihove pristojnosti za sklepanje pogodb“. Prav tako držav Efte ne more zavezovati mednarodni sporazum, ki ga sklene EU.
V skladu s členom 11(3)(b) države članice EU zavrnejo certificiranje operaterjev iz tretjih držav, če ni bilo dokazano, da odobritev certificiranja ne bo ogrozila zanesljivosti oskrbe države članice in Skupnosti z energijo. Elementi, ki jih je treba upoštevati, so povezani s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnega prava EU in držav članic EU, ter drugimi posebnimi okoliščinami, povezanimi z zadevno tretjo državo. Ker Sporazum EGP ne ureja odnosov s tretjimi državami, mednarodni sporazumi EU, držav članic EU ali držav Efte oziroma drugi odnosi teh držav s tretjimi državami niso pomembni za EGP. Prilagoditev besedila, v skladu s katero določbe o zanesljivosti oskrbe z energijo ni treba upoštevati v okviru EGP, zato ni potrebna.
Vendar se lahko zahteva glede ločevanja šteje za osnovno zahtevo notranjega energijskega trga. Za zagotovitev dobrega delovanja Sporazuma EGP bi bilo treba to zahtevo uporabljati tudi za operaterje iz tretjih držav, ki zaprosijo za certificiranje s strani države Efte. Pomembno pa je, da se zahteva ne bo uporabljala za operaterje iz geografsko omejenih območij v tretjih državah, ki so bila določena v prilagoditvi člena 49(4) in (5) Direktive 2009/73/ES pred iztekom določenih rokov 3 .
Države članice v okviru postopkov iz člena 11 zaprosijo za mnenje Komisije o tem, ali so izpolnjene zahteve o ločevanju in ali je z odobritvijo certificiranja ogrožena zanesljivost oskrbe Skupnosti z energijo. V skladu z odstavkom 4(d) Protokola 1 k Sporazumu EGP se naloge Komisije v okviru postopkov za preverjanje ali odobritev, informiranje, obveščanje ali posvetovanje ter podobnih zadev za države Efte izvajajo v skladu s postopki, ki so jih določile. Na področju energije ima Nadzorni organ Efte nalogo, da izvaja postopke, ki jih določa pravo EU.
Ker je predvidena prilagoditev besedila, ki izključuje določbo o zanesljivosti oskrbe z energijo iz člena 11(3)(b) iz proučitve v okviru Sporazuma EGP, Nadzorni organ Efte tega merila ne more upoštevati pri izdaji svojega stališča državam Efte. Zato se predlaga prilagoditev besedila v tem obsegu.
Predlagana prilagoditev besedila:
Člena 11(3)(b) in 11(5)(b) ter člen 11(7) se ne uporabljajo za države Efte.
Člen 49(2), (4), (5) in (6) – Nastajajoči in izdvojeni trgi
Utemeljitev:
Norveška: Prva točka predlagane prilagoditve pojasnjuje, da bo Nadzorni organ Efte izvajal naloge Komisije, ki zadevajo države Efte.
Druga točka predlagane prilagoditve vsebuje posebno prilagoditev obstoječe infrastrukture na Norveškem. Ta prilagoditev je odraz dejstva, da je bila Norveška v skladu z Direktivo 2003/55 do aprila 2014 uvrščena med „nastajajoče trge“. Čeprav Norveška nima več tega statusa, pa je norveški domači trg za zemeljski plin majhen in še vedno v fazi nastajanja. Razvoj infrastrukture za zemeljski plin se odvija le na nekaj geografsko omejenih območjih, ki pa niso povezana med seboj.
Za dve geografsko omejeni območji se zahteva izvzetje v skladu s členom 49(4) in (5). Na teh dveh območjih so bile investicije v infrastrukturo izvedene, ko je imela Norveška status nastajajočega trga, zato uporaba odstopanj ni bila mogoča. Poleg tega se na teh dveh območjih še vedno proučujejo možnosti investicij in tržne rasti. Polno izvajanje Direktive bi zato povzročilo znatne probleme, saj bi ošibilo spodbude za nadaljnje investicije v novo plinsko infrastrukturo. S prilagoditvami bodo zagotovljeni predvidljivi in stabilni okvirni pogoji za nove investicije v plinsko infrastrukturo. Starost infrastrukture na teh območjih je v rokih za odstopanje iz člena 49(5).
Za obe geografsko omejeni območji se izjeme od določb v zvezi z distribucijo štejejo za potrebne. Odstopanje od člena 32 se predlaga, ker bi poln dostop tretjih strani oviral spodbude za investicije v nadaljnji razvoj infrastrukture. Ker gre za nastajajoči trg, omejeno velikost in starost zadevne infrastrukture ter nesorazmerno breme, ki bi ga prinesla naložitev pravil, povezanih z operaterji distribucijskega sistema, se predlaga izjema od obveznosti za imenovanje operaterja distribucijskega omrežja v skladu s členom 24, pri čemer se upošteva tudi, da bi zadevni operater distribucijskega sistema v skladu s predlogom deloval v sistemu brez dostopa tretjih strani. Zaradi odstopanja od člena 24 se obveznosti iz členov 25, 26 in 27 ne bodo uporabljale. Zaradi odstopanja od člena 32 se predlaga odstopanje od člena 31.
Geografski območji, za kateri so potrebna odstopanja, sta navedeni v prilagoditvi besedila. Začasna odstopanja za navedeni območji zajemajo tako obstoječe kot prihodnje projekte na teh območjih do 20 let od trenutka prve dobave plina prek infrastrukture na območju. Potrebo po odstopanju bo vsakih pet let proučil norveški nacionalni regulativni organ in Norveška bo obvestila Skupni odbor EGP in Nadzorni organ EGP o izidu pregleda. Nadzorni organ Efte lahko v dveh mesecih sprejme odločitev, s katero od norveškega regulativnega organa zahteva, da spremeni ali prekliče svojo odločitev. Norveški regulativni organ v enem mesecu izpolni odločitev Nadzornega organa Efte ter skladno s tem obvesti Skupni odbor EGP in Nadzorni organ Efte.
Opis obeh geografsko omejenih območij na Norveškem:
Hordaland: Na območju Hordaland je zemeljski plin na razpolago za domačo uporabo pri pridobivalnem obratu za pripravo Kollsnes. Ko je imela Norveška status nastajajočega trga v skladu z Direktivo 2003/55, je infrastrukturo, povezano s to dostopno točko, razvijalo podjetje plinskega gospodarstva Gasnor, ki je tudi njen trenutni operater. Nanjo je priključenih nekaj industrijskih odjemalcev, ki zemeljski plin uporabljajo za lastno obratovanje.
Jæren in Ryfylke: Na območjih Jæren in Ryfylke je podjetje plinskega gospodarstva Lyse Neo razvilo distribucijsko omrežje, ki ga sestavlja 620 km dolg plinovod, na katerega je priključenih približno 1 700 odjemalcev. Zemeljski plin v omrežje dobavlja pridobivalni obrat za pripravo Kårstø, ki oskrbuje predvsem industrijske odjemalce in nekatere uporabnike v storitvenem sektorju. Distribucijsko omrežje je bilo razvito, ko je bila Norveška v fazi nastajajočega trga v skladu z Direktivo 2003/55. Lyse Neo je operater omrežja.
Lihtenštajn: Za Lihtenštajn trenutno velja odstopanje od določb glede ločevanja iz člena 9 Direktive 2003/55/ES. To temelji na značilnostih Lihtenštajna kot zelo majhne, vendar močno industrializirane države s približno 36 000 prebivalci, 14 000 gospodinjstvi ter 33 000 delovnimi mesti, pa tudi zaradi posebnega položaja trga zemeljskega plina v Lihtenštajnu.
V Lihtenštajnu deluje eno samo podjetje plinskega gospodarstva, LGV, ki ima dostop le do 26 km dolgega glavnega visokotlačnega plinovoda (zasnovanega za tlak 70 barov). LGV iz tega plinovoda z uporabo lokalnih plinovodnih omrežij oskrbuje približno 4 045 končnih odjemalcev. Dejavnosti LGV so omejene na trženje zemeljskega plina in izgradnjo omrežja glavnih plinovodov, saj Lihtenštajn nima lastnih virov zemeljskega plina.
V trenutnih okoliščinah bi bilo ločevanje operaterja prenosnega sistema v Lihtenštajnu nesorazmerno, zlasti ob upoštevanju člena 26(4) Direktive 2009/73/ES. V skladu s to določbo ločevanja operaterjev distribucijskih sistemov ni treba izvesti, če je priključenih manj kot 100 000 odjemalcev. Zato se člen 9 Direktive 2009/73/ES ne uporablja za Lihtenštajn.
Predlagana prilagoditev besedila:
„V členu 49(4) in (5) se beseda ‚Komisijo‘ oziroma ‚Komisija‘ za države Efte glasi ‚Nadzorni organ Efte‘.“
Člen 49(5): „V členu 49(5) se doda:
‚Naslednji geografsko omejeni območji na Norveškem sta izvzeti iz členov 24, 31 in 32 za največ 20 let po začetku veljavnosti Sklepa Skupnega odbora EGP št. [this Decision] z dne [date]:
(i)Jæren in Ryfylke,
(ii)Hordaland.
O potrebi po nadaljevanju odstopanja bo vsakih pet let po začetku veljavnosti Sklepa Skupnega odbora EGP št. [this Decision] z dne [date] odločal norveški regulativni organ, pri čemer bo upošteval merila iz tega člena. Norveški regulativni organ bo obvestil Skupni odbor EGP in Nadzorni organ Efte o svoji odločitvi in oceni, na kateri ta temelji. Nadzorni organ Efte lahko v dveh mesecih od dne po prejemu odločitve sprejme odločitev, s katero od norveškega regulativnega organa zahteva, da spremeni ali prekliče svojo odločitev. To obdobje se lahko podaljša ob soglasju Nadzornega organa Efte in norveškega regulativnega organa. Norveški regulativni organ v enem mesecu izpolni odločitev Nadzornega organa Efte ter skladno s tem obvesti Skupni odbor EGP in Nadzorni organ Efte.‘“
Člen 49(6): „Člen 49(6) se nadomesti z naslednjim: ‚Člen 9 se ne uporablja za Ciper, Luksemburg, Malto in/ali Lihtenštajn.‘“
Člen 51 – sodelovanje v odboru za zemeljski plin
Utemeljitev:
Trenutno je v Sporazum EGP vključena dogovorjena prilagoditev besedila predhodne uredbe o čezmejnih izmenjavah zemeljskega plina (Uredba (ES) št. 1775/2005), ki določa, da se države Efte povabijo k sodelovanju v celoti pri delu odbora za zemeljski plin, vendar nimajo glasovalne pravice. Ker bo imel odbor, ustanovljen v okviru tretjega svežnja, enakovredno vlogo vlogi prejšnjega odbora za zemeljski plin, bi se morala sedanja prilagoditev uporabljati tudi v zvezi z novo uredbo.
Predlagana prilagoditev besedila:
„Predstavniki držav Efte v celoti sodelujejo pri delu odbora, ustanovljenega s členom 51, vendar nimajo glasovalne pravice.“
Uredba (ES) št. 715/2009
Odstopanje za Islandijo
Utemeljitev:
Na Islandiji ni virov zemeljskega plina, zato ni infrastrukture za njegovo distribucijo. Komisija zato meni, da pomanjkanje zemeljskega plina na Islandiji v kombinaciji z njeno geografsko oddaljenostjo, zaradi katere bi bila izgradnja morebitnega plinovoda predraga, pomenita „geografski razlog“, kakor je opredeljen v relevantni sodni praksi Sodišča (zadeva C-214/98). Islandija se zato lahko izvzame iz obveznosti prenosa Uredbe (ES) št. 715/2009 v svoj pravni red.
Predlagana prilagoditev besedila:
„Uredba se ne uporablja za Islandijo.“
2017/0046 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame
v Skupnem odboru EGP glede spremembe
Priloge IV (Energetika) k Sporazumu EGP
(Tretji energetski sveženj)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) ter členov 62 in 114 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 z dne 28. novembra 1994 4 o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 1(3) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) je začel veljati 1. januarja 1994.
(2)Na podlagi člena 98 Sporazuma EGP se lahko Skupni odbor EGP med drugim odloči spremeniti Prilogo IV (Energetika) k Sporazumu EGP.
(3)Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 5 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(4)Uredbo (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 6 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(5)Uredbo (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 7 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(6)Uredbo Komisije (EU) št. 543/2013 8 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(7)Direktivo 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta 9 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(8)Direktivo 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta 10 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(9)Sklep Komisije 2010/685/EU 11 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(10)Sklep Komisije 2012/490/EU 12 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(11)Uredba (ES) št. 714/2009 razveljavlja Uredbo (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta 13 , ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru Sporazuma EGP razveljaviti.
(12)Uredba (ES) št. 715/2009 razveljavlja Uredbo (ES) št. 1775/2005 Evropskega parlamenta in Sveta 14 , ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru Sporazuma EGP razveljaviti.
(13)Direktiva 2009/72/ES razveljavlja Direktivo 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta 15 , ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru Sporazuma EGP razveljaviti.
(14)Direktiva 2009/73/ES razveljavlja Direktivo 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta 16 , ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru Sporazuma EGP razveljaviti.
(15)Sklep Komisije 2011/280/EU 17 razveljavlja Odločbo Komisije 2003/796/ES 18 , ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru Sporazuma EGP razveljaviti.
(16)Prilogo IV (Energetika) k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(17)Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi zato moralo temeljiti na priloženem osnutku sklepa –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije sprejme v Skupnem odboru EGP glede predlagane spremembe Priloge IV (Energetika) k Sporazumu EGP, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora EGP, priloženega k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 3.3.2017
COM(2017) 110 final
PRILOGA
k
Predlogu sklepa Sveta
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame v Skupnem odboru EGP glede spremembe Priloge IV (Energetika) k Sporazumu EGP
(Tretji energetski sveženj)
PRILOGA
SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP
št. […]
z dne […]
o spremembi Priloge IV (Energetika) k Sporazumu EGP
SKUPNI ODBOR EGP JE –
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti člena 98 Sporazuma EGP,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev 1 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(2)Uredbo (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 2 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(3)Uredbo (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 3 , kakor je bila popravljena z UL L 229, 1.9.2009, str. 29 in UL L 309, 24.11.2009, str. 87, je treba vključiti v Sporazum EGP.
(4)Uredbo Komisije (EU) št. 543/2013 z dne 14. junija 2013 o predložitvi in objavi podatkov na trgih z električno energijo ter spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 4 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(5)Direktivo 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES 5 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(6)Direktivo 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih za notranji trg z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES 6 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(7)Sklep Komisije 2010/685/EU z dne 10. novembra 2010 o spremembi poglavja 3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina 7 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(8)Sklep Komisije 2012/490/EU z dne 24. avgusta 2012 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina 8 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(9)Uredba (ES) št. 714/2009 razveljavlja Uredbo (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta 9 , ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru Sporazuma EGP razveljaviti.
(10)Uredba (ES) št. 715/2009 razveljavlja Uredbo (ES) št. 1775/2005 Evropskega parlamenta in Sveta 10 , ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru Sporazuma EGP razveljaviti.
(11)Direktiva 2009/72/ES razveljavlja Direktivo 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta 11 , ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru Sporazuma EGP razveljaviti.
(12)Direktiva 2009/73/ES razveljavlja Direktivo 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta 12 , ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru Sporazuma EGP razveljaviti.
(13)Sklep Komisije 2011/280/EU 13 razveljavlja Odločbo Komisije 2003/796/ES 14 , ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru Sporazuma EGP razveljaviti.
(14)Operaterji prenosnih omrežij iz držav Efte se ne štejejo za operaterje iz tretjih držav za namen Evropske mreže sistemskih operaterjev prenosnih omrežij za električno energijo in Evropske mreže sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina.
(15)Prilogo IV k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Priloga IV k Sporazumu EGP se spremeni:
1.besedilo točke 20 (Uredba (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta) se nadomesti z naslednjim:
„32009 R 0714: Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (UL L 211, 14.8.2009, str. 15), kakor jo spreminja:
–32013 R 0543: Uredba Komisije (EU) št. 543/2013 z dne 14. junija 2013 (UL L 163, 15.6.2013, str. 1).
Za namene tega sporazuma se določbe Uredbe uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:
(a)v členih 3(3) in 15(6) se beseda ‚Komisija‘ za države Efte glasi ‚Nadzorni organ Efte‘.“;
(b)določbe v zvezi z zavezujočimi odločitvami Agencije iz člena 17(5) nadomestijo naslednje določbe v primerih, ki zadevajo državo Efte:
„(i)V primerih, ki zadevajo eno ali več držav Efte Nadzorni organ Efte sprejme odločitev, naslovljeno na nacionalne regulativne organe zadevne države Efte oziroma zadevnih držav Efte.
(ii)Agencija ima pravico v celoti sodelovati pri delu Nadzornega organa Efte in njegovih pripravljalnih organov, kadar Nadzorni organ Efte, kar zadeva države Efte, izvaja naloge Agencije, kakor je določeno v tem sporazumu, vendar nima glasovalne pravice.
(iii)Nadzorni organ Efte ima pravico v celoti sodelovati pri delu Agencije in njenih pripravljalnih organov, vendar nima glasovalne pravice.
(iv)Agencija in Nadzorni organ Efte tesno sodelujeta pri sprejemanju odločitev, mnenj in priporočil.
Odločitve Nadzornega organa Efte se nemudoma sprejmejo na podlagi osnutkov, ki jih pripravi Agencija na lastno pobudo ali na zahtevo Nadzornega organa Efte.
Agencija o pripravi osnutka za Nadzorni organ Efte v skladu s to uredbo obvesti Nadzorni organ Efte. Slednji določi rok, v katerem lahko nacionalni regulativni organi držav Efte izrazijo svoja stališča glede zadeve, pri čemer v celoti upošteva nujnost, kompleksnost in potencialne posledice zadeve.
Nacionalni regulativni organi držav Efte lahko od Nadzornega organa Efte zahtevajo, da znova presodi o svoji odločitvi. Nadzorni organ Efte to zahtevo posreduje Agenciji. V tem primeru Agencija presodi o pripravi novega osnutka za Nadzorni organ Efte in brez nepotrebnega odlašanja odgovori.
Če Agencija spremeni, odloži ali umakne kateri koli sklep, ki je vzporeden sklepu, ki ga sprejme Nadzorni organ Efte, Agencija nemudoma pripravi ustrezen osnutek za Nadzorni organ Efte.
(v)V primeru nesoglasja med Agencijo in Nadzornim organom Efte v zvezi z uporabo teh določb direktor Agencije in kolegij Nadzornega organa Efte ob upoštevanju nujnosti zadeve nemudoma skličeta sestanek za dosego soglasja. Če soglasje ni doseženo, lahko direktor Agencije ali kolegij Nadzornega organa Efte zaprosita pogodbenice, naj zadevo predložijo Skupnemu odboru EGP, ki jo obravnava v skladu s členom 111 tega sporazuma, ki se uporablja smiselno. V skladu s členom 2 Sklepa Skupnega odbora EGP št. 1/94 z dne 8. februarja 1994 o sprejetju poslovnika Skupnega odbora EGP 15 lahko posamezna pogodbenica v nujnih primerih zahteva takojšnjo organizacijo sestankov. Ne glede na ta odstavek se v skladu s členoma 5 oziroma 111 tega sporazuma pogodbenica lahko kadar koli obrne na Skupni odbor EGP na lastno pobudo.
(vi)Postopek pred sodiščem Efte zoper Nadzorni organ Efte lahko začnejo države Efte ali katera koli fizična ali pravna oseba v skladu s členoma 36 in 37 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču.“;
(c)členu 20 se doda naslednje:
„Zahtevo Komisije glede informacij iz člena 20(2) in (5) za države Efte zadevnemu podjetju pošlje Nadzorni organ Efte.“;
(d)členu 22(2) se doda naslednje:
„Naloge iz člena 22(2) za zadevna podjetja iz držav Efte izvaja Nadzorni organ Efte.“;
(e)členu 23 se doda naslednje:
„Predstavniki držav Efte v celoti sodelujejo pri delu odbora iz člena 23, vendar nimajo glasovalne pravice.“;
2.besedilo točke 22 (Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta) se nadomesti z naslednjim:
„32009 L 0072: Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).
Za namene tega sporazuma se določbe Direktive uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:
(a)sklicevanja na določbe Pogodbe se razumejo kakor sklicevanja na ustrezne določbe Sporazuma;
(b)Direktiva se ne uporablja za električne daljnovode in povezane obrate s povezovalne točke na kopnem do obratov za črpanje nafte;
(c)člen 7(2)(j) se ne uporablja za države Efte;
(d)člen 9(1) se uporablja za države Efte od enega leta po začetku veljavnosti Sklepa Skupnega odbora EGP št. [this Decision] z dne [date];
(e)v členu 10(7) se beseda ‚Komisija‘ za države Efte glasi ‚Nadzorni organ Efte‘.“;
(f)člena 11(3)(b) in 11(5)(b) ter člen 11(7) se ne uporabljajo za države Efte;
(g)v členu 37(1)(d) se za besedo ‚Agencije‘ doda besedilo ‚Nadzornega organa Efte‘;
(h)člen 37(1)(s) se ne uporablja za države Efte;
(i)v členu 40(1) se beseda ‚Komisiji‘ za države Efte glasi ‚Nadzornemu organu Efte‘.“;
(j)člen 44(2) se nadomesti z naslednjim:
„Člen 9 se ne uporablja za Ciper, Luksemburg, Malto, Lihtenštajn in/ali Islandijo. Poleg tega se za Malto ne uporabljajo členi 26, 32 in 33.
Če lahko Islandija po začetku veljavnosti tega sklepa dokaže, da ima hujše težave pri obratovanju svojih sistemov, lahko zaprosi za odstopanja od členov 26, 32 in 33, ki ji jih lahko odobri Nadzorni organ Efte. Nadzorni organ Efte ob spoštovanju zaupnosti obvesti države Efte in Komisijo o takšnih vlogah, preden sprejme odločitev. Ta odločitev se objavi v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.“;
(k)predstavniki držav Efte v celoti sodelujejo pri delu odbora, ustanovljenega s členom 46, vendar nimajo glasovalne pravice;“;
3.besedilo točke 23 (Direktiva 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta) se nadomesti z naslednjim:
„32009 L 0073: Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).
Za namene tega sporazuma se določbe Direktive uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:
(a)sklicevanja na določbe Pogodbe se razumejo kakor sklicevanja na ustrezne določbe Sporazuma;
(b)Direktiva se ne uporablja za Islandijo;
(c)členu 2(11) se doda naslednje:
„‚Obrat za UZP‘ ne zajema obratov za utekočinjenje zemeljskega plina, ki se izvaja kot del projekta priobalne proizvodnje nafte ali plina, kot je v primeru obrata Melkøya.“;
(d)členu 2(12) se doda naslednje:
„‚Operater sistema za UZP‘ ne zajema operaterjev obratov za utekočinjenje zemeljskega plina, ki se izvaja kot del projekta priobalne proizvodnje nafte ali plina, kot je v primeru obrata Melkøya.“;
(e)člen 6 se ne uporablja za države Efte;
(f)v členu 10(7) se beseda ‚Komisija‘ za države Efte glasi ‚Nadzorni organ Efte‘.“;
(g)člena 11(3)(b) in 11(5)(b) ter člen 11(7) se ne uporabljajo za države Efte;
(h)določbe v zvezi z zavezujočimi odločitvami Agencije iz tretjega pododstavka člena 36(4) nadomestijo naslednje določbe v primerih, ki zadevajo državo Efte:
„(i)V primerih, ki zadevajo eno ali več držav Efte Nadzorni organ Efte sprejme odločitev, naslovljeno na nacionalne regulativne organe zadevne države Efte oziroma zadevnih držav Efte.
(ii)Agencija ima pravico v celoti sodelovati pri delu Nadzornega organa Efte in njegovih pripravljalnih organov, kadar Nadzorni organ Efte, kar zadeva države Efte, izvaja naloge Agencije, kakor je določeno v tem sporazumu, vendar nima glasovalne pravice.
(iii)Nadzorni organ Efte ima pravico v celoti sodelovati pri delu Agencije in njenih pripravljalnih organov, vendar nima glasovalne pravice.
(iv)Agencija in Nadzorni organ Efte tesno sodelujeta pri sprejemanju odločitev, mnenj in priporočil.
Odločitve Nadzornega organa Efte se nemudoma sprejmejo na podlagi osnutkov, ki jih pripravi Agencija na lastno pobudo ali na zahtevo Nadzornega organa Efte.
Agencija o pripravi osnutka za Nadzorni organ Efte v skladu s to direktivo obvesti Nadzorni organ Efte. Slednji določi rok, v katerem lahko nacionalni regulativni organi držav Efte izrazijo svoja stališča glede zadeve, pri čemer v celoti upošteva nujnost, kompleksnost in potencialne posledice zadeve.
Nacionalni regulativni organi držav Efte lahko od Nadzornega organa Efte zahtevajo, da znova presodi o svoji odločitvi. Nadzorni organ Efte to zahtevo posreduje Agenciji. V tem primeru Agencija presodi o pripravi novega osnutka za Nadzorni organ Efte in brez nepotrebnega odlašanja odgovori.
Če Agencija spremeni, odloži ali umakne kateri koli sklep, ki je vzporeden sklepu, ki ga sprejme Nadzorni organ Efte, Agencija nemudoma pripravi ustrezen osnutek za Nadzorni organ Efte.
(v)V primeru nesoglasja med Agencijo in Nadzornim organom Efte v zvezi z uporabo teh določb direktor Agencije in kolegij Nadzornega organa Efte ob upoštevanju nujnosti zadeve nemudoma skličeta sestanek za dosego soglasja. Če soglasje ni doseženo, lahko direktor Agencije ali kolegij Nadzornega organa Efte zaprosita pogodbenice, naj zadevo predložijo Skupnemu odboru EGP, ki jo obravnava v skladu s členom 111 tega sporazuma, ki se uporablja smiselno. V skladu s členom 2 Sklepa Skupnega odbora EGP št. 1/94 z dne 8. februarja 1994 o sprejetju poslovnika Skupnega odbora EGP 16 lahko posamezna pogodbenica v nujnih primerih zahteva takojšnjo organizacijo sestankov. Ne glede na ta odstavek se v skladu s členoma 5 oziroma 111 tega sporazuma pogodbenica lahko kadar koli obrne na Skupni odbor EGP na lastno pobudo.
(vi)Postopek pred sodiščem Efte zoper Nadzorni organ Efte lahko začnejo države Efte ali katera koli fizična ali pravna oseba v skladu s členoma 36 in 37 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču.“;
(i)v členu 36(8) in (9) se beseda ‚Komisija‘ za države Efte glasi ‚Nadzorni organ Efte‘.“;
(j)v členu 41(1)(d) besedo ‚Agencije‘ nadomesti besedilo ‚Nadzornega organa Efte‘;
(k)v členu 44(1) in členu 49(4) in (5) se beseda ‚Komisija‘ za države Efte glasi ‚Nadzorni organ Efte‘.“;
(l)členu 49(5) se doda naslednje:
„Naslednji geografsko omejeni območji na Norveškem sta izvzeti iz členov 24, 31 in 32 za največ 20 let po začetku veljavnosti Sklepa Skupnega odbora EGP št. [this Decision] z dne [date]:
(i)Jæren in Ryfylke,
(ii)Hordaland.
O potrebi po nadaljevanju odstopanja bo vsakih pet let po začetku veljavnosti Sklepa Skupnega odbora EGP št. [this Decision] z dne [date] odločal norveški regulativni organ, pri čemer bo upošteval merila iz tega člena. Norveški regulativni organ bo obvestil Skupni odbor EGP in Nadzorni organ Efte o svoji odločitvi in oceni, na kateri ta temelji. Nadzorni organ Efte lahko v dveh mesecih od dne po prejemu odločitve sprejme odločitev, s katero od norveškega regulativnega organa zahteva, da spremeni ali prekliče svojo odločitev. To obdobje se lahko podaljša ob soglasju Nadzornega organa Efte in norveškega regulativnega organa. Norveški regulativni organ v enem mesecu izpolni odločitev Nadzornega organa Efte ter skladno s tem obvesti Skupni odbor EGP in Nadzorni organ Efte.‘“
(m)člen 49(6) se nadomesti z naslednjim:
„Člen 9 se ne uporablja za Ciper, Luksemburg, Malto in/ali Lihtenštajn.“;
(n)predstavniki držav Efte v celoti sodelujejo pri delu odbora, ustanovljenega s členom 51, vendar nimajo glasovalne pravice;“;
4.besedilo točke 27 (Uredba (ES) št. 1775/2005 Evropskega parlamenta in Sveta) se nadomesti z naslednjim:
„32009 R 0715: Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (UL L 211, 14.8.2009, str. 36), kakor je bila popravljena z UL L 229, 1.9.2009, str. 29 in UL L 309. 24.11.2009, str. 87, kakor jo spreminja:
–32010 D 0685: Sklep Komisije 2010/685/EU z dne 10. novembra 2010 (UL L 293, 11.11.2010, str. 67),
–32012 D 0490: Sklep Komisije 2012/490/EU z dne 24. avgusta 2012 (UL L 231, 28.8.2012, str. 16).
Za namene tega sporazuma se določbe Uredbe uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:
(a)Uredba se ne uporablja za Islandijo;
(b)v členu 3(3) in členu 20 se beseda ‚Komisija‘ za države Efte glasi ‚Nadzorni organ Efte‘.“;
(c)predstavniki držav Efte v celoti sodelujejo pri delu odbora iz člena 28, vendar nimajo glasovalne pravice;
(d)v členu 30 se beseda ‚Komisija‘ za države Efte glasi ‚Nadzorni organ Efte‘.“;
5.za točko 45 (Sklep Komisije 2011/13/EU) se vstavi naslednja točka:
„46.32009 R 0713: Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 211, 14.8.2009, str. 1).
Za namene tega sporazuma se določbe Uredbe uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:
(a)nacionalni regulativni organi držav Efte v celoti sodelujejo pri delu Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ter so udeleženi v vseh pripravljalnih organih, tudi delovnih skupinah, odborih in projektnih skupinah Agencije, v upravi in odboru regulatorjev brez glasovalne pravice;
(b)ne glede na določbe Protokola 1 k Sporazumu, se razume, da izraz ‚država(-e) članica(-e)‘ iz Uredbe poleg pomena v Uredbi vključuje tudi države Efte;
(c)kar zadeva države Efte, Agencija pomaga pri opravljanju nalog Nadzornega organa Efte ali Stalnega odbora, če in kadar je to primerno;
(d)določbe v zvezi z zavezujočimi odločitvami Agencije iz členov 7, 8 in 9 nadomestijo naslednje določbe v primerih, ki zadevajo državo Efte:
„(i)V primerih, ki zadevajo eno ali več držav Efte Nadzorni organ Efte sprejme odločitev, naslovljeno na nacionalne regulativne organe zadevne države Efte oziroma zadevnih držav Efte.
(ii)Agencija ima pravico v celoti sodelovati pri delu Nadzornega organa Efte in njegovih pripravljalnih organov, kadar Nadzorni organ Efte, kar zadeva države Efte, izvaja naloge Agencije, kakor je določeno v tem sporazumu, vendar nima glasovalne pravice.
(iii)Nadzorni organ Efte ima pravico v celoti sodelovati pri delu Agencije in njenih pripravljalnih organov, vendar nima glasovalne pravice.
(iv)Agencija in Nadzorni organ Efte tesno sodelujeta pri sprejemanju odločitev, mnenj in priporočil.
Odločitve Nadzornega organa Efte se nemudoma sprejmejo na podlagi osnutkov, ki jih pripravi Agencija na lastno pobudo ali na zahtevo Nadzornega organa Efte.
Agencija o pripravi osnutka za Nadzorni organ Efte v skladu s to uredbo obvesti Nadzorni organ Efte. Slednji določi rok, v katerem lahko nacionalni regulativni organi držav Efte izrazijo svoja stališča glede zadeve, pri čemer v celoti upošteva nujnost, kompleksnost in potencialne posledice zadeve.
Nacionalni regulativni organi držav Efte lahko od Nadzornega organa Efte zahtevajo, da znova presodi o svoji odločitvi. Nadzorni organ Efte to zahtevo posreduje Agenciji. V tem primeru Agencija presodi o pripravi novega osnutka za Nadzorni organ Efte in brez nepotrebnega odlašanja odgovori.
Če Agencija spremeni, odloži ali umakne kateri koli sklep, ki je vzporeden sklepu, ki ga sprejme Nadzorni organ Efte, Agencija nemudoma pripravi ustrezen osnutek za Nadzorni organ Efte.
(v)V primeru nesoglasja med Agencijo in Nadzornim organom Efte v zvezi z uporabo teh določb direktor Agencije in kolegij Nadzornega organa Efte ob upoštevanju nujnosti zadeve nemudoma skličeta sestanek za dosego soglasja. Če soglasje ni doseženo, lahko direktor Agencije ali kolegij Nadzornega organa Efte zaprosita pogodbenice, naj zadevo predložijo Skupnemu odboru EGP, ki jo obravnava v skladu s členom 111 tega sporazuma, ki se uporablja smiselno. V skladu s členom 2 Sklepa Skupnega odbora EGP št. 1/94 z dne 8. februarja 1994 o sprejetju poslovnika Skupnega odbora EGP 17 lahko posamezna pogodbenica v nujnih primerih zahteva takojšnjo organizacijo sestankov. Ne glede na ta odstavek se v skladu s členoma 5 oziroma 111 tega sporazuma pogodbenica lahko kadar koli obrne na Skupni odbor EGP na lastno pobudo.
(vi)Postopek pred sodiščem Efte zoper Nadzorni organ Efte lahko začnejo države Efte ali katera koli fizična ali pravna oseba v skladu s členoma 36 in 37 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču.“;
(e)členu 12 se doda naslednje:
„Nacionalni regulativni organi držav Efte v celoti sodelujejo pri delu upravnega odbora, vendar nimajo glasovalne pravice. Poslovnik upravnega odbora polno upošteva sodelovanje nacionalnih regulativnih organov držav Efte.“;
(f)členu 14 se doda naslednje:
„Nacionalni regulativni organi držav Efte so v celoti udeleženi v odboru regulatorjev in vseh pripravljalnih organih Agencije. V odboru regulatorjev nimajo glasovalne pravice. Poslovnik odbora regulatorjev polno upošteva sodelovanje nacionalnih regulativnih organov držav Efte.“;
(g)določbe člena 19 se nadomestijo z naslednjim:
„Če se pritožba nanaša na odločitev Agencije v zadevi, kjer so v nesoglasje vpleteni nacionalni regulativni organi ene ali več držav Efte, odbor za pritožbe povabi vpletene nacionalne regulativne organe Efte, da v določenih rokih podajo pripombe o sporočilih zadevnih strank iz pritožbenega postopka. Vpleteni nacionalni regulativni organi držav Efte imajo pravico do ustnih izjav. Če odbor za pritožbe spremeni, odloži ali umakne kateri koli sklep, ki je vzporeden sklepu, ki ga sprejme Nadzorni organ Efte, Agencija nemudoma pripravi ustrezen osnutek za Nadzorni organ Efte.“;
(h)določbe člena 20 se ne uporabljajo v primerih, ki vključujejo eno ali več držav Efte;
(i)členu 21 se doda naslednje:
„Države Efte finančno prispevajo k Agenciji. Za ta namen se uporabljajo postopki, določeni v členu 82(1)(a) in Protokolu 32 k Sporazumu.“;
(j)členu 27 se doda naslednje:
„Države Efte Agenciji podelijo privilegije in imunitete, enakovredne tistim, ki jih vsebuje Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.“;
(k)členu 28 se doda naslednje:
„Z odstopanjem od členov 12(2)(a) in 82(3)(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, lahko državljani držav Efte, ki uživajo vse državljanske pravice, z direktorjem Agencije sklenejo pogodbo o zaposlitvi.
Z odstopanjem od členov 12(2)(e) in 82(3)(e) ter člena 85(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Agencija, kar zadeva njeno osebje, jezike iz člena 129(1) Sporazuma EGP šteje kot jezike Unije iz člena 55(1) Pogodbe o Evropski uniji.“;
(l)členu 30(1) se doda naslednje:
„Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije se za namen uporabe te uredbe uporablja tudi za vse dokumente Agencije v zvezi z državami Efte.“;
(m)členu 32 se doda naslednje:
„Predstavniki držav Efte v celoti sodelujejo pri delu odbora, ustanovljenega s členom 32, vendar nimajo glasovalne pravice.“;
6.za točko 46 (Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta) se vstavi naslednja točka:
„47.32013 R 0543: Uredba Komisije (EU) št. 543/2013 z dne 14. junija 2013 o predložitvi in objavi podatkov na trgih z električno energijo ter spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 163, 15.6.2013, str. 1).“;
7.besedilo točke 21 (Sklep Komisije 2003/796/ES) se črta.
Člen 2
Besedila uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009, (ES) št. 715/2009, kakor je bila spremenjena z UL L 229, 1.9.2009, str. 29 in UL L 309, 24.11.2009, str. 87, ter (EU) št. 543/2013, direktiv 2009/72/ES in 2009/73/ES ter sklepov 2010/685/EU in 2012/490/EU v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavijo v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, so verodostojna.
Člen 3
Ta sklep začne veljati [...] ali dan po zadnjem uradnem obvestilu Skupnemu odboru EGP v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP, pri čemer se upošteva poznejši datum 18 .
Člen 4
Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.
V Bruslju, […]
Za Skupni odbor EGP
Predsednik
[…]
Sekretarja
Skupnega odbora EGP
[…]