13.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 247/11

Mnenje Evropskega odbora regij – Vmesni pregled Evropskega socialnega sklada za pripravo predloga za obdobje po letu 2020

(2018/C 247/03)

Poročevalka:

Catiuscia Marini (IT/PES), predsednica dežele Umbrije

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Kohezijska politika

opozarja na pomen regionalne kohezijske politike kot temeljne politike Evropske unije, namenjene doseganju ciljev Unije, kot so določeni v Pogodbah EU, ki vključuje vse ravni oblasti in jim nalaga odgovornost ter upošteva teritorialne posebnosti;

poudarja, da je kohezijska politika med najbolj spremljanimi in ocenjevanimi evropskimi politikami, kar je razvidno iz mnogih opravljenih ocenjevanj ter iz ugotovitev kohezijskih poročil, ki jih Evropska komisija redno pripravlja in ki se obravnavajo na številnih forumih;

opozarja na razširjenost te politike, zaradi katere je dobro znana med evropskimi državljani in s čimer prispeva k njihovemu pozitivnemu dojemanju Evrope v trenutku, ko mora EU nujno izboljšati lastno podobo;

meni, da je pomemben nov, pravno zavezujoč skupni strateški okvir za vse evropske politike, ki ohranja obstoječe izvedbene instrumente teritorialnega razvoja, ki se financirajo iz različnih skladov (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe); meni, da je pomembna tudi trdno zastavljena uredba o skupnih določbah, ki zajema vse evropske strukturne in investicijske sklade, saj je bistvenega pomena za vzpostavljanje potrebnih sinergij med politikami, katerih cilji se dopolnjujejo;

se sklicuje na svoje nedavno mnenje o prihodnosti kohezijske politike (1) (sprejeto maja 2017) in mnenje o poenostavitvi (sprejeto februarja 2018) (2), v katerih je predstavil glavne smeri prihodnjih izboljšav te politike, zlasti v smislu odločnejše usmerjenosti v rezultate ter večje poenostavitve;

se kljub temu zaveda, da nezadostna prepoznavnost rezultatov in učinka kohezijske politike, zaradi česar ta ni dovolj cenjena, včasih negativno vpliva na javno mnenje o strukturnih skladih;

zato poziva k razvoju komunikacijskih orodij, ki bodo učinkovitejša in bolj vključujoča, sposobna ustvariti pozitiven in aktiven odnos do uporabe sredstev;

Vloga Evropskega socialnega sklada

opozarja, da je bil Evropski socialni sklad (ESS) prvi instrument financiranja EU, vzpostavljen z Rimsko pogodbo leta 1957, in ostaja glavni instrument Evropske unije, ki neposredno koristi državljanom, zlasti na področju politik zaposlovanja, socialnega vključevanja in izobraževanja, ter pomembno prispeva k reformi javne uprave in sodstva; kot tak spodbuja polno zaposlenost, skuša izboljšati produktivnost dela in enakost možnosti, spodbuja socialno vključenost, zmanjšuje razlike v stopnjah zaposlenosti med evropskimi regijami ter znotraj regij kakor tudi med mesti in podeželjem;

poudarja pozitivne učinke izvajanja programov, ki se financirajo iz ESS: po ocenah je v obdobju med letoma 2007 in 2014 s podporo ESS 9,4 milijona evropskih državljanov našlo zaposlitev, 8,7 milijona pa končalo poklicno usposabljanje (3);

10.

obžaluje, da so mnoge države članice EU zmanjšale sofinanciranje ukrepov ESS, kar je pogosto tudi posledica politik fiskalne konsolidacije, zato države članice poziva, naj poskrbijo za zadostno nacionalno sofinanciranje;

11.

vseeno poudarja v zadnjih letih prejšnjega programskega obdobja okrepljeno vlogo ESS kot samodejnega stabilizatorja za podporo ukrepov evropskega načrta za oživitev gospodarstva v času gospodarske krize, pri čemer se je z zvišanjem stopenj sofinanciranja EU in prilagajanjem predhodnega financiranja izkazal kot dovolj prožen za zaščito socialnih naložb v regijah, ki so na udaru asimetričnih gospodarskih pretresov, za odziv na izzive ter za podporo najbolj ranljivim in izpostavljenim skupinam;

12.

poziva k tesnejši povezavi med deležem socialno izključenih ljudi in dodeljevanjem sredstev. Poudarja, da bi bolj teritorialno usmerjen in bolj lokalen pristop k uporabi sredstev povečal učinkovitost porabe sredstev in uspešnost pomoči;

13.

prav tako vztraja, da je vloga ESS v zvezi s skupnim deležem javnih naložb na področju socialnih politik še toliko pomembnejša, saj je vrzel pri naložbah v socialno infrastrukturo v EU ocenjena na najmanj 100 do 150 milijard EUR letno, kar skupno znaša več kot 1,5 bilijona EUR v obdobju 2018–2030. Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) le delno prispeva k premostitvi vrzeli, saj so trenutno le štirje odstotki odobrenega financiranja namenjeni projektom za socialno infrastrukturo; poudarja, da je treba najti ravnovesje med načrtovanimi naložbami v socialni kapital, sofinanciranimi v okviru ESS, ter naložbami v socialni kapital, spretnosti in človeški kapital v okviru morebitnega prihodnjega sklada InvestEU in se izogniti njihovemu podvajanju;

14.

odobrava ukrepe za večji pomen ESS v obdobju 2014–2020 – tako pri aktivni politiki zaposlovanja kot pri socialnem vključevanju – kot so določitev minimalnega zagotovljenega deleža ESS, posebni ukrepi za zaposlovanje mladih (pobuda za zaposlovanje mladih) in poudarek na rezultatih in učinkovitosti;

15.

poudarja spodbudne dosežke sedanjega programskega obdobja, ki so razvidni iz strateškega poročila za leto 2017: 4,2 milijona brezposelnih in 2,1 milijona neaktivnih oseb je bilo vključenih v ukrepe za lažji dostop do trga dela; 14,6 milijarde je bilo vloženih v izobraževanje in usposabljanje; 700 000 oseb je izboljšalo svoja znanja in spretnosti; 634 000 invalidov je bilo deležnih pomoči pri iskanju zaposlitve;

16.

ugotavlja, da je imel ESS veliko evropsko dodano vrednost v prejšnjih in sedanjem programskem obdobju, saj je imela pomoč iz ESS v številnih državah članicah in regijah konkreten in izmerljiv vpliv pri obravnavi vprašanj, kot so visoke stopnje brezposelnosti, demografski upad in revščina, ki so v strategiji Evropa 2020 opredeljeni kot evropske prednostne naloge;

17.

opozarja na pomen tega, da je znaten del sredstev namenjen ukrepom krepitve zmogljivosti lokalnih in regionalnih javnih uprav, da se jih podpre pri izvajanju strukturnih reform, med drugim v skladu z reformnim načrtom posamezne države članice;

18.

je kljub temu zaskrbljen zaradi zamude pri izvajanju ukrepov za spodbujanje vključevanja obrobnih in podeželskih območij, zato poziva, naj se večja pozornost nameni spodbujanju socialnega vključevanja na najbolj prikrajšanih mestnih in podeželskih območjih, zlasti v povezavi z ekonomsko-socialnim vključevanjem mladih;

Socialna razsežnost evropskih politik

19.

meni, da je evropski steber socialnih pravic pomemben za prispevek EU h gospodarskemu in družbenemu napredku, boju proti diskriminaciji in socialni izključenosti, pomoči državljanom pri prilagajanju zahtevam trga dela, spodbujanju državljanov k izkoriščanju digitalne revolucije ter k njihovi zaščiti pred vse večjimi grožnjami in negotovostmi znotraj in zunaj meja EU;

20.

kar zadeva obmejne regije, ponovno opozarja na pomen spodbujanja resnične čezmejne mobilnosti delovne sile z odstranitvijo ovir, povezanih z delovnim pravom in socialno varnostjo (odpravo davčnih ovir, izvozom nadomestil za brezposelnost in prenosljivostjo pokojninskih pravic). Ponovno opozarja tudi, da imajo lahko lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo tudi na področju svetovalnic za vozače z uporabo storitev mreže EURES ali obstoječih čezmejnih struktur (4);

21.

zato poudarja posebni pomen evropskega stebra socialnih pravic, ki socialno razsežnost postavlja v ospredje evropske agende; poudarja tudi potrebo po usklajevanju strategij in ciljev, ki bi morali biti skupni evropskemu stebru socialnih pravic in ESS (5), ter poziva, naj se ustrezna načela izmed 20 ključnih načel, zajetih v stebru, upoštevajo v programih, ki jih podpira ESS;

22.

priporoča, da se pri izvajanju načel socialnega stebra v okviru programskega načrtovanja ESS ustrezno upošteva zahteva po uvedbi povezanih ukrepov, ki bodo zrcalili lokalne posebnosti in srednjeročne trende na trgu dela EU – na katere opozarjajo lokalne in regionalne oblasti – ter perspektive za zaposlovanje v EU;

23.

opozarja na tesno povezanost socialnega stebra s kohezijsko politiko, saj slednja zaradi svojega posebnega upravljanja na več ravneh lahko združi izvajanje projektov evropskega merila s spoštovanjem „družbenih pogodb“, značilnih za posamezne države članice;

24.

meni, da je treba razpravo o socialnem stebru pospremiti s prvo oceno postopka in rezultatov izvajanja tematskega cilja 9 (socialna vključenost in boj proti revščini) na ravni EU z vidika njihove povezanosti z modeli socialnega varstva različnih držav članic ter kriz in sprememb, s katerimi se spopadajo, saj bo težko oceniti prispevek tega cilja k stebru, ne da bi se oprli na realnost na terenu;

25.

opozarja pred morebitnim podvajanjem med prihodnjim programom za strukturne spremembe in možnimi področji podpore strukturnim spremembam, ki se v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov obravnavajo s tematsko osredotočenostjo, ki trenutno temelji na ciljih strategije Evropa 2020, pozneje pa na strategiji, ki jo bo nadomestila. Zato poziva k opredelitvi obsega strukturnih sprememb, upravičenih do podpore EU, na podlagi pristojnosti in dodane vrednosti EU ter jasnega razlikovanja med upravičenostjo na podlagi kohezijske politike (člen 175) in upravičenostjo na podlagi upravnega sodelovanja (člen 197);

Priporočila za obdobje po letu 2020

26.

upa, da se bo postopek priprave predloga za prihodnji večletni finančni okvir začel pravočasno, da bo možno ustrezno vključiti državljane in glavne zainteresirane strani, s čimer bi se izognili počasnosti pri sprejemanju uredb in smernic, kar je bilo krivo za zamude pri začetku sedanjega programskega obdobja;

27.

na podlagi študije OR z naslovom Stanje in prihodnji izzivi Evropskega socialnega sklada pri spodbujanju socialne kohezije v evropskih mestih in regijah poudarja vse večjo vlogo, ki jo bo imel ESS v prihodnjih letih, še posebej pri soočanju z naslednjimi izzivi: dolgotrajna brezposelnost, vključevanje mladih na trg dela, čedalje starejše prebivalstvo in marginalizacija notranjih obrobnih in obmejnih območij, odseljevanje s podeželja, demografske spremembe kot posledica migracij, vključevanje beguncev in migrantov, boj proti socialni izključenosti na mestnih območjih, pomanjkanje določenih znanj in spretnosti, prilagajanje izobraževanja na osnovni, poklicni in visoki stopnji tehnološkemu napredku, boj proti socialni izključenosti prikrajšanih skupin, podpora izobraževanju od predšolske vzgoje pa vse do usposabljanja starejših, ukrepi za nizko izobražene in nekvalificirane odrasle ter prilagajanje standardov na področju izobraževanja potrebam trga dela v EU;

28.

vztraja pri dopolnjevanju med Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji in ESS v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI), saj je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji mehanizem, ki zagotavlja kratkoročno pomoč, medtem ko so dolgoročni ukrepi deležni podpore skladov ESI, ki je lahko nadaljnji ukrep na področjih, ki jih pokriva Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji;

29.

poudarja zgodovinski domet digitalne revolucije, ki je v teku, ter močan pretres na trgu dela, ki ga povzroča in ga bo v prihodnosti še bolj, opozarja pa tudi na izzive, pred katere ta pojav postavlja šolske in izobraževalne sisteme v smislu prilagajanja zahtevam po novih sposobnostih in povečanja možnosti za učenje za vse državljane na vseh ravneh izobraževanja, tako splošnega kot poklicnega, pa tudi visokega izobraževanja in usposabljanja;

30.

predlaga, da se v okviru ESS v prihodnje opredeli sklop osnovnih ukrepov, da bi prikrajšanim mladim zagotovili dostop do minimalne ravni izobrazbe in jim ponudili potrebna sredstva za pridobitev ustrezne ravni usposobljenosti;

31.

meni, da je zelo pomembno zagotoviti potrebno fleksibilnost, da bi lahko načrtovanje programov ESS prilagodili novim izzivom v prihodnosti;

32.

poudarja, da je treba digitalno revolucijo podpreti tako, da se spodbuja povezovanje naložb v digitalizacijo ter ukrepov, namenjenih ljudem, vključno s tistimi, ki delajo v lokalnih in regionalnih javnih ustanovah;

33.

zato meni, da je za uspešno spoprijemanje z izzivi, ki jih prinaša potreba po prilagajanju tehničnemu napredku in globalizaciji, nujna povezana uporaba različnih evropskih instrumentov za spodbudo in podporo, ki jih je treba uporabljati v sinergiji za doseganje ciljev, opredeljenih v ustreznih strategijah za pametno specializacijo;

34.

je prepričan, da bi moral ESS za ustrezno soočanje s takšnimi izzivi ostati sestavni del evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter temeljna prvina regionalne kohezijske politike, da se izkoristijo vse možne sinergije pri povezovanju z ukrepi, ki se financirajo iz drugih strukturnih skladov ter skladov za razvoj podeželja; ESS je treba povezati z drugimi strukturnimi skladi, zlasti ESRR, da bi oblikovali celostno regionalno politiko na podlagi skupnih ukrepov več strukturnih skladov;

35.

je prepričan tudi, da je treba ohraniti možnost, da ESS ostane sklad z deljenim upravljanjem, zato odločno zavrača vsakršen predlog Evropske komisije s ciljem vključevanja ESS v model neposrednega upravljanja ter vsak namig o centralizaciji v izključni pristojnosti držav članic, razen če to ni del institucionalne ureditve države članice;

36.

meni, da je pomemben dejavnik uspeha pri izvajanju ESS pristop od spodaj navzgor, ki z metodo partnerstva med evropskimi institucijami, državami članicami, lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter ekonomskimi in socialnimi akterji določenega območja omogoča, da se pomoč bolje prilagodi potrebam upravičencev;

37.

poziva k vzpostavitvi posebnih mehanizmov na lokalni in regionalni ravni za usklajevanje med ESS in drugimi skladi ESI ter instrumenti. Ti bi morali omogočati dopolnjevanje na ravni projektov, vključno z možnostmi za podporo iz več virov financiranja v okviru enega projekta;

38.

se strinja z možnostjo, da bi v ESS vključili druge sklade, namenjene ukrepom na socialnem področju in področju politik dela (ESS+ ali krovni sklad) pod pogojem, da to prinese očitne sinergije in da tudi za te sklade velja model deljenega upravljanja. Take sinergije bi bile zlasti očitne pri Skladu za azil, migracije in vključevanje (AMIF), ki deluje v okviru deljenega upravljanja;

39.

poudarja, da bo ESS na lokalni in regionalni ravni pomemben tudi v prihodnje pri reševanju problematike šolskega osipa in prehoda z izobraževanja in usposabljanja na trg dela ter povečanju zmogljivosti izobraževalnega sistema za reševanje teh problemov;

40.

opozarja, da regionalna prilagoditev ESS lahko poskrbi za pokrivanje potreb po kvalifikacijah v podjetjih v različnih regijah, in sicer s primernimi ukrepi usposabljanja in povezovanjem iskalcev zaposlitev z delodajalci. ESS je izjemno pomemben za ukrepe usposabljanja na regionalni ravni, s katerimi se zagotovi kvalificirana delovna sila. Prav tako je pomemben za prilagajanje v nekaterih panogah, ki se na primer soočajo z velikimi izzivi v povezavi z digitalizacijo;

41.

obenem izraža skrb, da bi uvedba krovnega ESS lahko povzročila splošno zmanjšanje sredstev za zaposlovanje in socialno vključevanje ter oslabila vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri načrtovanju in upravljanju teh skladov;

42.

se strinja s potrebo po večji prepoznavnosti ESS v večletnem finančnem okviru in se mu zdi primerno, da bi – v okviru poglavja o kohezijski politiki – ustvarili še druge oddelke za ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo, ter se na splošno zavzema za večjo preglednost strukture večletnega finančnega okvira, da bi evropski državljani lažje razbrali prednostne naloge Evropske unije;

43.

obžaluje, da nedavno sporočilo Evropske komisije z naslovom Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020 (6) ne vključuje informacij o tem, kako bi moral naslednji večletni finančni okvir obravnavati socialne izzive v Evropski uniji, in dopušča le malo prostora za zainteresirane strani, da bi oblikovali predlog Evropske komisije za naslednji večletni finančni okvir, ki naj bi bil predstavljen 2. maja 2018;

44.

ponovno trdi, da uresničevanje ciljev gospodarskega razvoja kakor tudi socialno vključevanje zahtevata naraven in celovit pristop, ki ga je bolje zavzeti z izvajanjem programov, podprtih iz več skladov ali iz enega sklada s širokim in prožnim področjem uporabe; OR zato priznava pomen instrumentov za teritorialni razvoj, ki se financirajo iz več skladov, kot so operativni programi, ki se financirajo iz več skladov, celostne teritorialne naložbe in sheme lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ter zavrača vsak poskus, da bi se v okviru kohezijske politike uvedla obveznost financiranja programov ali instrumentov iz enega samega sklada;

45.

zato poziva k nadaljnjemu usklajevanju – poleg poenostavitve – uredbe o skupnih določbah, da bi čim bolj zmanjšali razlike, vrzeli in podvajanja med pravili delovanja skladov in da bi jih opredelili preprosto in pregledno, obenem pa omogočili ustrezno prožnost za pripravo prilagojenih rešitev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno s razširitvijo plačilnih instrumentov za plačevanje glede na rezultate ter skupnimi akcijskimi načrti in poenostavljenim obračunavanjem stroškov; v zvezi s tem poziva k dodatnim smernicam Evropske komisije o uporabi poenostavljenega obračunavanja stroškov na vseh ravneh brez omejitev ali zahtev glede njihovih spodnjih mej;

46.

opozarja na pomembno vlogo ESS pri izvajanju smernic glede zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja, zapisanih v priporočilih za posamezne države, ter poziva k boljšemu usklajevanju prenovljenega evropskega semestra in kohezijske politike. Evropski semester bi vsekakor moral biti podvržen nadaljnji demokratizaciji na evropski in nacionalni ravni, bolje opredeljen v smislu evropske dodane vrednosti in povezave s pristojnostmi EU ter usmerjen na odgovornost, k čemur bi prispevalo sprejetje kodeksa ravnanja, ki bi uvedel standarde vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti ter vzpostavil strukturni dialog o stanju kohezije v Evropi, ki bi se vključil v proces evropskega semestra;

47.

nasprotuje zgolj podrejanju kohezijske politike evropskemu semestru, ki bi ogrozilo njen v Pogodbah določeni status, temveč se zavzema za strukturirano vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti kot partnerjev v procesu evropskega semestra, vključevanje teritorialnih analiz v celoten postopek in uvedbo teritorialno specifičnih priporočil, kjer je to mogoče.

48.

tako kot že v mnenjih Kazalniki teritorialnega razvoja – več kot le BDP in Prihodnost kohezijske politike po letu 2020 predlaga, naj se preuči možnost uporabe drugih kazalnikov poleg BDP, ki upoštevajo demografske, socialne in okoljske podatke, kot je na primer indeks socialnega napredka regij Unije.

V Bruslju, 22. marca 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1) COR 1814/2016.

(2) COR 4842/2017.

(3) Delovni dokument služb Komisije o naknadni oceni programov ESS za obdobje 2007–2013 (SWD(2016) 452 final).

(4) COR 1319/2014.

(5) COR 3141/2017.

(6) COM(2018) 98 final, objavljen 14. februarja 2018.