8.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/45

1.

pozdravlja pobudo Evropske komisije Ukrepi EU za pametne vasi, saj pomeni priznanje, da so potrebni usmerjeni ukrepi v podporo oživitvi podeželja kot trajnostnega okolja za življenje in delo; ugotavlja, da je med najbolj nujnimi nalogami povečanje blaginje na podeželju in možnosti za preživetje podeželskih območij, saj je lahko bolj uravnotežen teritorialni razvoj podlaga za doseganje večje socialno-ekonomske in okoljske trajnosti;

2.

ugotavlja, da sta dokument Evropske komisije in sodelovanje komisarjev za kmetijstvo in razvoj podeželja, regionalno politiko ter mobilnost in promet trdna podlaga, ki bo omogočila sprejetje usklajenega in horizontalnega pristopa pri razvoju te pobude;

3.

vendar obžaluje neambicioznost dokumenta, ki je zbirka že obstoječih pobud; zavzema se za večjo drznost ter razvoj usmerjene in v prihodnost zazrte politike o pametnih vaseh za obdobje po letu 2020, ki izhaja iz potrebe po konsolidaciji vseh lokalno usmerjenih pametnih instrumentov EU;

4.

poudarja, da je zdaj čas za priprave, če naj bo trajnosten in učinkovit program za pametne vasi vzpostavljen pravočasno za naslednje obdobje financiranja, pri čemer je treba obravnavati tudi boljše usklajevanje in sinergije med ustreznimi politikami in programi financiranja EU, in sicer z razvojem integrirane politike in podpornega instrumenta za pametne vasi;

5.

opozarja na pomen tesnega usklajevanja na vseh ravneh upravljanja, da bi ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti s pristopom od spodaj navzgor opredelili lokalno usmerjene rešitve; poudarja osrednjo vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju okvira politike;

6.

predlaga, da se pojem pametnih vasi razširi na pametna podeželska območja in da se pobuda vključi v evropsko agendo za podeželje, da bo mogoče v sklopu pametnih podeželskih območij spodbujati in razvijati tudi sinergije med majhnimi sosednjimi vasmi;

7.

v tem okviru podpira pomen deklaracije iz Corka 2.0, ki je ustvarila okvir za krepitev podeželske in kmetijske politike, ter trdno zagovarja deset opredeljenih političnih smernic, vključno s priznanjem, da je treba posebno pozornost nameniti premostitvi digitalne vrzeli (1);

8.

poudarja, da je treba z oživitvijo podeželja z ukrepi, namenjenimi spodbujanju in podpori trajnosti, menjavi generacij in privlačnosti podeželja za nove prebivalce, odpraviti dolgoročen izziv odseljevanja prebivalstva;

9.

poziva Komisijo, naj razmisli o enostavnih in zlahka ponovljivih ukrepih, dostopnih tudi najmanjšim vasem, ki pogosto nimajo ustreznih zmogljivosti, da bi lahko zlahka udejanjile pametne ukrepe;

10.

predlaga, da se posebna pozornost posveti težavam obrobnih podeželskih regij, ki se poleg pomanjkanja širokopasovne infrastrukture soočajo tudi s hudimi izzivi glede prometnih in energetskih povezav, zaradi česar nimajo dostopa do najpomembnejših javnih storitev; meni, da bi bilo treba koncept preverjanja učinkov ukrepanja na podeželje (angl. rural proofing) (2) vključiti tudi v pobudo za pametna podeželska območja, da bi se ta pristop uporabil tudi pri razvoju širših političnih pobud, ki vplivajo na podeželje;

11.

poudarja, da imajo obrobne mejne regije vse več težav, zato potrebujejo več možnosti za krepitev čezmejnega sodelovanja in programe, s katerimi bodo lahko te izzive reševale;

12.

poudarja, da so za ponudbo digitalnih storitev in možnost ustreznega delovanja v globalnem gospodarstvu nujne hitre in zanesljive širokopasovne povezave. Infrastruktura IT je zato odločujoči dejavnik razvojnega potenciala regij v EU;

13.

zato ponavlja, da si je treba prizadevati, da se po vsej EU zajamči enako zmogljivo hitro telekomunikacijsko omrežje, kar je nujen predpogoj za konkurenčnost in gospodarsko rast podeželskih območij in je v skladu s cilji Evropske digitalne agende za leto 2020 (3);

14.

obžaluje, da napredek še vedno ni zadovoljiv in enakomeren, saj razlike ostajajo, zlasti med mestnimi in podeželskimi regijami. Da gre za velik izziv, pokažejo številke: 9,1 milijona gospodinjstev v EU leta 2012 še ni imelo fiksne povezave s širokopasovnim omrežjem, od tega jih je bilo 90 % na podeželju (4);

15.

ugotavlja, da si je EU zastavila cilj, da bo do leta 2020 po vsej Evropi, tudi v bolj podeželskih in oddaljenih območjih, delovala povezava, hitrejša od 30 MB/s. To pa je samo povprečje EU: po državah in na lokalni ravni obstajajo velikanske razlike, zlasti na podeželju in najbolj oddaljenih območjih, kjer niso redki primeri, celo v gospodarsko uspešnih državah članicah, da hitrost doseže 10 MB/s. To je običajni standard, ki tipičnemu gospodinjstvu omogoča izkoristiti najbolj priljubljene spletne storitve. Nezadostne širokopasovne povezave so dandanašnji resen izziv za teritorialno kohezijo. Evropsko komisijo poziva, naj poveča prizadevanja za razširitev hitrih internetnih povezav na podeželju z dostopnimi modeli financiranja, ki ne omejujejo dostopa določenih držav članic do sredstev za naložbe v širokopasovna omrežja, in podporo dostopu do sredstev za naložbe v širokopasovna omrežja za male projekte; poleg tega se zavzema za to, da se dodelijo posebna posojila za razvoj širokopasovnih omrežij na podeželskih območjih, ki jih ne bo mogoče porabiti za druge ukrepe;

16.

odločno priporoča, da se za uresničitev obetov pobude za pametne vasi dostop do interneta prizna za storitev javnega pomena na ravni EU in, če je to primerno, na nacionalni ravni, da se določijo minimalni sprejemljivi standardi za širokopasovne povezave, ki bodo omogočili zanesljiv dostop do interneta, preprečili prihodnje spremembe pri zagotavljanju storitev (vključno z izklopom bakrenih telefonskih linij in uvedbo naslednika 4G) in zagotovili storitve za ukrepanje v sili, zlasti v skupnostih, ki so digitalno oddaljene, kot že velja v Švici in na Finskem, kjer je dostop zajamčen do zadnjega kilometra. To bi moral biti vsaj predhodni pogoj za vsakršno financiranje v zvezi s pobudo za pametne vasi;

17.

poudarja pomen razvoja tehnologije, ki je povezana s pobudo za pametne vasi, z uporabo odprtih standardov. Tako bi spodbudili sodelovanje med upravami in podjetji, kakor tudi ponovno uporabo obstoječih rešitev, poleg spodbujanja njihove interoperabilnosti;

18.

podpira izvajanje usposabljanja o uporabi digitalne tehnologije za različne starostne skupine prebivalstva in prilagoditev učnih metod različnim ciljnim skupinam še pred digitalizacijo določenih javnih storitev na lokalni ali drugi ravni (naročila dokumentov, davčne napovedi, elektronski računi, sledljivost, SKP itd.); vztraja tudi, da morajo imeti vsi državljani pravico do digitalnega opismenjevanja, da bi lahko opravljali osnovne naloge v novem digitalnem okolju, in da se za takšno usposabljanje namenijo finančna sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

19.

meni, da sta razširitev širokopasovnih povezav na podeželje in izziv, ki ga pomeni dostop do zadnjega kilometra, neposredno povezana s prevlado na trgu in zgodovinskimi ponudniki. To vprašanje ne bo rešeno, dokler regulativni okvir ne bo spodbujal vstopa alternativnih operaterjev na ta trg, ki bi vzpostavili dostopovna omrežja naslednje generacije (NGA), in razvoja inovacij, ki jih vodi skupnost;

20.

meni, da bi morali biti kmetje in kmetijski sektor na splošno prednostna skupina za digitalno usposabljanje, da bi se povečala uporaba in razvoj orodij in metod e-kmetovanja;

21.

priporoča povečanje sredstev za usposabljanje in osveščanje o različnih priložnostih, ki jih digitalno gospodarstvo zdaj ponuja podjetjem na podeželju, kot so, med drugim, dostop do novih trgov, razvoj novih izdelkov ali ohranjanje zvestih strank;

22.

se zaveda različnih pobud za „digitalna vozlišča“, ki trenutno potekajo v različnih državah članicah, kjer hitra širokopasovna povezava sicer ni dostopna v vseh bivališčih na podeželju, vendar je na voljo v teh posebnih vozliščih (5);

23.

priznava, da imajo ta vozlišča poleg odpravljanja digitalne vrzeli tudi druge, širše koristi, kot so ustvarjanje javnega prostora, oživitev vaških središč, zagotavljanje delovnih mest in priložnosti za usposabljanje prebivalcev podeželja;

24.

priznava, da so ta vozlišča lahko temelj za druge elektronske storitve, kot so e-zdravje (npr. spletni zdravstveni nasveti), e-odvetništvo (tj. pravno svetovanje), e-uprava (npr. spletne volitve, davčna napoved, vloge za socialne transferje), e-trgovina (npr. spletno bančništvo, prodaja ipd.);

25.

je prepričan, da bi morala pobuda za pametna podeželska območja po vzoru modela pametnih mest široko obravnavati razvoj in inovacije ter vključevati naslednjih šest elementov:

26.

pozdravlja novo shemo WiFi4EU za izboljšanje internetnih povezav v lokalnih skupnostih, vendar ugotavlja, da bodo projekti izbrani po – sicer geografsko uravnoteženem – načelu „kdor prej pride, prej melje“. Pri izbiri projektov bi bilo treba upoštevati dodatne ovire, s katerimi se soočajo manjše podeželske oblasti, ki imajo manj virov kot mesta;

27.

poudarja, da si koncepta pametnih mest in pametnih vasi/pametnih podeželskih območij nista v nasprotju, temveč se medsebojno dopolnjujeta, saj oba podpirata in krepita uspeh drug drugega. Z vidika strategije se neko območje ne konča na svojih upravnih mejah, temveč sodeluje s sosednjimi enotami, podeželskimi ali mestnimi, njegov razvoj pa se načrtuje v sožitju z njegovim okoljem. Razmisliti je treba o vzpostavitvi pozitivnih odnosov med podeželskimi in mestnimi območji, da ne bodo podeželska območja zgolj izvajalci storitev za mestna območja. Pri tem poudarja, da bo celotni sistem razporeditve vzdržen le, če bodo vzdržni vsi njegovi elementi, od velikih mest do majhnih vasi;

28.

vendar se zaveda, da je pomembno priznati različne značilnosti obeh modelov. Model pametnega mesta se lahko za promocijo in spodbujanje pobud tako opre na številne akterje, kar pa ne velja za podeželska območja, kjer so viri, tako kadri kot upravne zmogljivosti, na splošno bolj omejeni. Te razlike bi se morale odražati v zasnovi prihodnjega političnega okvira in možnostih financiranja;

29.

ugotavlja, da je generalni direktorat Komisije za energetiko vzpostavil Evropsko partnerstvo za inovacije na področju pametnih mest in skupnosti, katerega namen je spodbujati in okrepiti izkušnje malih območij v EU; obžaluje, ker podeželska območja zaenkrat niso prednostno vključena v njegovo delovanje;

30.

meni, da so pri razvoju pobude za pametne vasi/območja enako kot boljše digitalne povezave bistvene tudi trajnostne prometne povezave in omrežja, saj se podeželska območja soočajo s posebnimi izzivi zaradi razpršene poseljenosti in višjih stroškov; ugotavlja, da Evropska komisija v lastnem dokumentu o pametnih vaseh omenja program instrumenta za povezovanje Evrope kot področje podpore EU za pametne vasi, in želi podrobnejše pojasnilo o možnostih uporabe tega financiranja za povezljivost na podeželju, zlasti v najbolj obrobnih podeželskih regijah;

31.

se zaveda gospodarskih, družbenih in okoljskih priložnosti za lokalizacijo proizvodnje energije (tako električne energije kot toplote) in njenih morebitnih sinergij s podeželskim/regionalnim razvojem in SKP (prek 2. stebra). Med primeri so pomen vetra, sončne energije, biomase in bioplina za proizvodnjo električne energije ter pomen biomase (npr. lesa) oziroma bioplina za lokalno ogrevanje. Poudarja, kako pomembno je pobudo za ciljne okoljske ukrepe in njihovo upravljanje prepustiti lokalnim in regionalnim oblastem ter jim omogočiti, da s podeželskimi dobavitelji virov lokalno proizvedenega goriva oziroma električne energije sklepajo teritorialne pogodbe (6);

32.

priznava uspešnost pristopov od spodaj navzgor pri lokalnem razvoju, kot sta LEADER in v zadnjem času lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

33.

vendar meni, da se je mogoče na takšne pristope tudi preveč zanašati in da bi lahko tudi drugi akterji (npr. inovacijski posredniki) imeli svojo vlogo pri pospeševanju uresničevanja potenciala podeželskih območij. Inovacijski posredniki ugotovijo prednosti in priložnosti vsake vasi/podeželskega območja in povežejo ustrezne institucije (fakultete, lokalne oblasti, vire financiranja ipd.), da se uskladijo sedanje in prihodnje dejavnosti ter potencialni viri financiranja. Pritegniti morajo skupnost in jo obveščati, da bi ta sprejela razvoj določene vizije, prevzela odgovornost zanjo in si delila koristi;

34.

meni, da lahko takšni posredniki spodbudijo razvoj produktov v malih podjetjih in premagajo ovire na trgu, hkrati pa razširijo tudi lokalno porabo in kratke distribucijske verige za kmetijsko-živilske proizvode in lokalne produkte obnovljivih virov energije;

35.

meni, da so lokalne in regionalne oblasti v idealnem položaju za opravljanje te funkcije: ponekod jo že izvajajo v obliki razvojnih svetov, podjetniških uradov, javnih razpisov ipd.;

36.

trdi, da je bistveno zagotoviti dostop do financiranja za manjše projekte, ki so dostopni na ravni lokalne oblasti. To pomeni tudi podporo za inovativne projekte in pobude, ki jih je mogoče prilagoditi posebnim potrebam podeželskih skupnosti po EU, vključno z obrobnimi regijami;

37.

poziva k poenostavitvi prijavljanja za dostop do možnosti financiranja – v sedanjem programu za razvoj podeželja je opaziti precejšen razkorak med številom prijav interesa in številom polnih prijav za financiranje, kar je posledica težav pri izpolnjevanju pogojev za prijavo; poudarja, da je za ohranitev zagona in zaupanja treba poskrbeti, da med iztekom sedanjih programov za razvoj podeželja in začetkom teh programov po letu 2020 ni časovnega zamika;

38.

predlaga, da bi morali uspešni kandidati za financiranje spodbujati ustvarjanje mrež, grozdov in sodelovanja ter delovanje v njih: v pametnih podeželskih območjih so ti namreč običajno potrebni za doseganje ustreznega obsega in učenja;

39.

priporoča, da pametna območja nadgradijo svojo družbeno-kulturno dediščino ter razvijejo in pokažejo svojo posebno lokalno podobo z vso infrastrukturo, zlasti splošnimi storitvami, ki so potrebne za poslovanje, ter tako na svoje ozemlje pritegnejo mestna podjetja;

40.

priznava, da sta obveščenost o možnostih financiranja in dostop do njih dodaten izziv za lokalne in regionalne oblasti. Za to bo potrebna dejavna vloga ustreznih generalnih direktoratov Evropske komisije in organov upravljanja za ustrezne programe financiranja EU na nacionalni in lokalni ravni. Pomembno vlogo pri posredovanju informacij in primerov dobre prakse ter podpori mrež bi lahko imel tudi OR, med drugim z delom širokopasovne platforme OR in Evropske komisije;

41.

meni, da bi k učinkovitemu posredovanju informacij o možnostih, ki so na voljo na ravni EU, lahko prispevalo tudi oblikovanje letne nagrade, s katero bi Evropska komisija priznala dosežke najuspešnejše pametne vasi/območja v EU. Za posredovanje najnovejših informacij o vrsti tem, ki so pomembne za podjetnike v vaseh in na podeželju, bi se lahko uporabile tudi obstoječe mreže, kot je evropska podjetniška mreža z lokalnimi izvajalskimi partnerji v državah članicah;

42.

poudarja, da bi lahko lokalne in regionalne oblasti pri tem imele vlogo pospeševalca, če v svoje načrtovanje in regionalne prostorske strategije vključijo „pameten pristop“. Takšne strategije vključujejo oceno regionalnih virov in zmogljivosti, opredelitev primernih krajev za skupno umestitev storitev in gospodarske politike, ki to omogočajo.