12.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 342/38

1.

Več kot tretjina državljanov EU živi in dela v evropskih obmejnih regijah. Meje neposredno in posredno vplivajo na njihova življenja. Čezmejno sodelovanje se je izkazalo za najučinkovitejše orodje za odpravo učinka ovire, ki ga imajo meje, in njihove razdvajajoče vloge, ter za povezovanje obmejnih območij in povečanje kakovosti življenja prebivalcev obmejnih regij.

2.

Evropsko teritorialno sodelovanje pomembno prispeva k odpravljanju čezmejnih ovir in spodbujanju čezmejnega sodelovanja. V obdobju 2014–2020 bo več kot 10 milijard EUR vloženih v sodelovanje med regijami, od katerih bo približno 6,6 milijarde EUR namenjenih čezmejnim regijam.

3.

Projekti v okviru pobude Interreg A so prinesli vrsto oprijemljivih rezultatov za mnoge evropske državljane z zelo različnih območij v EU. Pomembno in uspešno orodje v programih čezmejnega sodelovanja (1) so projekti za stike med ljudmi in majhni projekti, s katerimi naj bi spodbujali konvergenco obmejnih regij in vzpostavljanje stikov med ljudmi na terenu.

4.

Projekte za stike med ljudmi in majhne projekte lahko opredelimo glede na njihovo velikost, trajanje in vsebino. Majhni projekti so navadno manjši od običajnih velikih projektov (npr. projekti do 100 000 EUR (2)). Prav tako je lahko njihovo trajanje omejeno, njihov glavni poudarek pa je financiranje pobud na vrsti različnih področij čezmejnega sodelovanja z lokalnim učinkom, da se podprejo glavni tematski cilji programov EU (vključno s krepitvijo zaupanja, oblikovanjem ugodnih okvirnih pogojev in pristopa od spodaj navzgor ter vzpostavljanjem novih partnerstev). Projekti za stike med ljudmi so projekti majhnega obsega, ki se osredotočajo predvsem na spodbujanje stikov in sodelovanja ljudi z obeh strani meja. Ti projekti imajo običajno manjši proračun in tudi omejeno trajanje. Dejavnosti v okviru projekta se izvajajo na manjših geografskih območjih (pogosto na ravni evroregij) in imajo običajno lokalni pristop.

5.

Projekti za stike med ljudmi in majhni projekti se izvajajo na vrsti različnih področij, na primer na področju kulture (npr. učenje jezika sosednje države), športa, turizma, izobraževanja in poklicnega usposabljanja, gospodarstva, znanosti, varstva okolja in ekologije, zdravstvenega varstva, prometa in manjše infrastrukture (čezmejne vrzeli), upravnega sodelovanja, promocijskih dejavnosti itd.

6.

Projekti za stike med ljudmi in majhni projekti so na voljo številnim upravičencem: občinam, nevladnim organizacijam (različnim združenjem, platformam, mrežam, fundacijam, cerkvam itd.), izobraževalnim ustanovam (šolam, centrom za poklicno usposabljanje in univerzam), raziskovalnim ustanovam in institucijam za podporo podjetjem ipd.

7.

Te projekte se je podpiralo v več generacijah programov čezmejnega sodelovanja. V sedanjem obdobju se podpora za projekte za stike med ljudmi in majhne projekte iz 19 programov čezmejnega sodelovanja (približno v tretjini od njih) v glavnem zagotavlja prek sklada za manjše projekte ali podobnih instrumentov (včasih imenovanih mikroprojekti, dispozicijski fond ali okvirni projekt za podporo manjših projektov/pobud). Ti skladi za manjše projekte so običajno v obliki „krovnega projekta“, v okviru katerega se izvaja več manjših podprojektov.

8.

Delež financiranja je na splošno precej majhen – od 1,5 % do 20 % sredstev za programe (manjši je v starih državah članicah EU, medtem ko je bilo v novih državah članicah in vzdolž „prejšnjih“ zunanjih meja povpraševanje precej večje).

9.

Neodvisne študije, ki obravnavajo čezmejno sodelovanje, in vse dosedanje ocene pobude Interreg (3) potrjujejo, da se v programih Interreg A najboljši rezultati ne dosežejo v glavnem v okviru vodilnih projektov, ampak k njihovemu uspehu prispevajo različni pravi čezmejni projekti, ki obravnavajo potrebe posameznih regij ter neposredno vključujejo državljane, lokalne oblasti in organizacije civilne družbe. Upravljanje teh programov (podprogramov) Interreg A je zelo pogosto decentralizirano. Od začetka izvajanja pobude Interreg (1990) so bili programi, ki so pri ocenjevanju dosegli najboljše rezultate, pogosto upravljani decentralizirano, mnogi od njih pa so vključevali podporo za projekte za stike med ljudmi in majhne projekte.

10.

Ti projekti se kljub svojim pozitivnim učinkom soočajo z velikimi težavami. Ne temeljijo na predpisih, organi upravljanja pa prednost pogosto dajo večjim projektom, ki so stroškovno bolj učinkoviti (višji upravni stroški projektov za stike med ljudmi) in katerih učinek je merljiv. Prav tako je posredne učinke takih projektov težko povezati s kazalniki iz strategije Evropa 2020, ki se osredotočajo na delovna mesta in rast (pomanjkanje metodologije in ustreznih ocenjevalnih kazalnikov).

11.

Glavni cilj tega mnenja je prikazati koristi in dodano vrednost teh projektov na podlagi dokazov ter njihovo decentralizirano izvajanje v okviru evroregij in podobnih struktur, kot so EZTS, ter podati priporočila za njihovo nadaljnjo poenostavitev in konkretne predloge za prihodnje programe čezmejnega sodelovanja, s čimer bi prispevali k razpravi o prihodnji kohezijski politiki po letu 2020.

12.

meni, da imajo na splošno projekti za stike med ljudmi in majhni projekti veliko evropsko dodano vrednost ter znatno prispevajo k splošnemu cilju programov čezmejnega sodelovanja, saj odpravljajo čezmejne ovire ter povezujejo obmejna območja in njihove prebivalce. Izpostaviti bi bilo treba naslednje konkretne koristi takih projektov:

13.

kljub vsemu ugotavlja prednosti povečanja partnerstev na večjih upravičenih ozemljih, vendar se zaveda morebitnih negativnih učinkov: v takih programih se težje upoštevajo specifične potrebe različnih delov velikega ozemlja. Vse pogosteje se podpirajo večji projekti, zato ta podpora postaja vse manj dostopna lokalnim in regionalnim akterjem;

14.

meni, da je decentralizirano upravljanje programov na primer s spodbujanjem podprogramov in zagotavljanjem možnosti financiranja majhnih projektov in projektov za stike med ljudmi najboljša rešitev, kako programe približati državljanom;

15.

izpostavlja prednosti skladov za manjše projekte (ali podobnih instrumentov za financiranje projektov za stike med ljudmi in majhnih projektov), ki se upravljajo decentralizirano:

16.

se zaveda, da lahko ta pristop povzroči primerljivo višje upravne stroške. Poudariti je treba, da se poleg običajnega upravljanja projekta izvajajo številne druge dejavnosti (npr. ozaveščanje, svetovanje za pripravo, izvajanje in računovodstvo). Take projekte je težko uresničiti brez tega decentraliziranega pristopa od spodaj navzgor;

17.

ugotavlja, da se prednosti decentraliziranega izvajanja projektov za stike med ljudmi in majhnih projektov najlažje dosežejo s sodelovanjem z evroregijami in podobnimi čezmejnimi strukturami (4). Te imajo lahko tudi pravno obliko EZTS, ki je za to zelo primerna;

18.

priporoča, naj imajo te strukture znatne izkušnje s področja čezmejnega sodelovanja na lokalni in regionalni ravni, da se zagotovi uspešno izvajanje. Te strukture bi morale biti:

19.

poudarja, da je treba za ohranitev dodane vrednosti projektov za stike med ljudmi in majhnih projektov ter njihovega decentraliziranega upravljanja poskrbeti, da so ti projekti in postopki enostavni;

20.

poudarja, da je OR svoje stališče predstavil v mnenju Poenostavitev evropskih strukturnih in investicijskih skladov z vidika lokalnih in regionalnih oblasti (7). Priporočila v zvezi s čezmejnim sodelovanjem, da naj na primer evropsko teritorialno sodelovanje ne sodi v področje uporabe pravil o državni pomoči ali da naj se pri izvajanju tematskih ciljev iz strategije Evropa 2020 uporabi prožnejši pristop, toliko bolj veljajo za projekte za stike med ljudmi in majhne projekte;

21.

meni, da morajo biti enostavnejši postopki sorazmerni z ustreznimi zneski, tako za upravljanje teh projektov (upravljanje, finančno poslovanje, nadzorni mehanizmi itd.) kot za ciljne skupine (zmanjšanje upravnih obremenitev, ciljno usmerjene predhodne informacije, uporaba načela „samo enkrat“ (8)). Te enostavnejše postopke je treba uporabljati v vseh fazah projektnega cikla;

22.

pri nadzoru, spremljanju in reviziji priporoča večjo osredotočenost na vsebino in rezultate, ne zgolj na postopke;

23.

poziva vse ravni deljenega upravljanja, naj bo pri projektih za stike med ljudmi in majhnih projektih njihov glavni pristop zagotavljanje in uporaba enostavnejših možnosti obračunavanja stroškov. OR kljub nujnemu nadzoru javnega financiranja poziva, naj se pri računovodstvu za te projekte uporabljajo načelo „samo enkrat“, pavšalni zneski, pavšalne stopnje in poenostavljeni izračuni stroškov (npr. standardni stroški na enoto);

24.

glede na trenutne razmere v EU (porast nacionalizma, izstop Združenega kraljestva iz EU, migracijska kriza, gospodarske in monetarne težave) meni, da je očitno vse bolj potrebno, da se ljudi seznanja s konkretnimi koristmi in dodano vrednostjo ukrepov EU. Čezmejno sodelovanje ter zlasti projekti za stike med ljudmi in majhni projekti so najbolj konkretni primeri teh koristi in dodane vrednosti v vsakdanjem življenju državljanov. Na tem področju je očiten pozitiven učinek sredstev EU za vsakdanje življenje, obete in dojemanje državljanov EU;

25.

meni, da bi si vsi akterji morali prizadevati za večjo prepoznavnost rezultatov in koristi takih projektov, ne toliko v obmejnih regijah, kjer so očitni, ampak na nacionalni (države članice) in evropski ravni (institucije EU), kjer se sprejemajo odločitve o kohezijski politiki. To mnenje naj bi skupaj z brošuro s specifičnimi primeri projektov prispevalo k tem prizadevanjem. Seznanjanje z rezultati bi bilo možno tudi v okviru evropskega dneva sodelovanja;

26.

priznava, da je treba uporabiti posebno metodologijo za ocenjevanje skladov za manjše projekte (in podobnih instrumentov), ki podpirajo projekte za stike med ljudmi in majhne projekte. Zaradi „nematerialne“ narave projektov za stike med ljudmi je jasno, da standardni kazalniki rezultatov niso primerni za tako ocenjevanje (npr. za merjenje ravni zaupanja ali premagovanje predsodkov). OR predlaga, naj že dejstvo, da se izvaja čezmejno sodelovanje med državljani in institucijami obmejnih regij, šteje kot pozitiven rezultat (podobno kot porast števila študentov, ki prek programa Erasmus študirajo v tujini). Sodelovati bi moralo dovolj državljanov in partnerjev. Majhni projekti bodo prispevali h kazalnikom določene naložbene prioritete, vendar bi bilo treba tudi pri teh projektih, ki niso zgolj projekti za stike med ljudmi, obravnavati vidik sodelujočih partnerjev in število oseb, dejavno vključenih v čezmejno sodelovanje, saj se tako krepijo zmogljivosti partnerjev za nadaljnji razvoj takega sodelovanja v prihodnje. S tem se povečuje obseg dejavnosti, ki jih spodbuja EU ter ki temeljijo na lokalnem pristopu in se osredotočajo na državljane, ki si na terenu prizadevajo za več Evrope. Poklicne in medkulturne spretnosti in znanja, ki jih pridobijo člani čezmejne projektne skupine, so pogosto dragocenejši od rezultata projekta (majhna naložba);

27.

priporoča, naj projekti za stike med ljudmi in majhni projekti temeljijo na predpisih, ki urejajo podporo EU za čezmejno sodelovanje, kot legitimnemu instrumentu v programih čezmejnega sodelovanja, in Komisijo poziva, naj v predlogu za naslednjo generacijo predpisov sprejme potrebne določbe;

28.

priporoča tudi, naj Komisija spodbuja projekte za stike med ljudmi in majhne projekte kot del programov čezmejnega sodelovanja, zlasti kadar je na lokalni in regionalni ravni povpraševanje po takih projektih. Treba je zagotoviti dovolj sredstev, da se zadovolji to povpraševanje od spodaj navzgor. Posebno pozornost je treba nameniti mejam, ob katerih bo čutiti posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU (9). Treba bo najti rešitve za nadaljnje sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter drugimi partnerji iz Združenega kraljestva;

29.

poudarja, da je mogoče te projekte v celoti izkoristiti v okviru decentraliziranega upravljanja tako prek skladov za manjše projekte ali podobnih instrumentov kot neposredno prek usmerjevalnih odborov na terenu. Bistveno je, da imajo vse obmejne regije možnost za uporabo svojih obstoječih instrumentov in postopkov, ki so učinkoviti že vrsto let, da se zagotovi kontinuiteta tega financiranja s splošnim ciljem približati programe državljanom;

30.

priporoča, naj bodo evroregije ali podobne strukture in EZTS okvir za zagotovitev decentraliziranega izvajanja projektov za stike med ljudmi in majhnih projektov, da se zajamči njihova kontinuiteta in upoštevajo obstoječe vloge takih struktur (npr. upravičenci pri „krovnem projektu“), ki so se izkazale za koristne. Na obmejnih območjih, kjer teh struktur ni, bi bilo treba spodbujati njihovo vzpostavitev ali najti druge ustrezne rešitve ter pri tem čim bolj upoštevati navedena načela;

31.

poudarja, da je treba za ohranitev dodane vrednosti in koristi projektov za stike med ljudmi in majhnih projektov poskrbeti, da so ti projekti in njihovo upravljanje čim bolj enostavni. Večji poudarek je treba nameniti vsebini, ne postopkom, in raje izbrati poenostavljeno obračunavanje stroškov;

32.

poudarja, da projekti za stike med ljudmi pogosto povezujejo partnerje v javnih ali poljavnih službah ter blažijo učinek razlik v predpisih in pri financiranju med organizacijami v različnih državah članicah. Vendar pa bi bilo treba poleg začasnega financiranja projektov zagotoviti nadaljnje izvajanje uspešnih projektov za stike med ljudmi s strukturnim financiranjem. V naslednjem programskem obdobju si je treba bolj prizadevati za to, da se nacionalne zakonodajalce seznani z izkušnjami, pridobljenimi ob mejah. Države članice bi morale sprejeti čezmejni dogovor, da se zmanjšajo učinki, ki jih imajo meje zaradi nacionalne zakonodaje in financiranja;

33.

poziva države članice, Komisijo in Evropski parlament, naj upoštevajo ta konkretna priporočila in vsa potrebna pravila za njihovo izvedbo vključijo v pripravo zakonodajnih predlogov za naslednjo generacijo programov čezmejnega sodelovanja, vzpostavljanje teh programov in njihovo uspešno izvajanje. Tako bodo prebivalci evropskih obmejnih regij močneje občutili koristi evropskega povezovanja.