12.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 342/43

1.

pozdravlja sporočilo Evropske komisije z naslovom Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij kot nadaljevanje in razširitev pobude za mala in srednja podjetja v Evropi (Small Business Act); hkrati poziva Komisijo k posodobitvi te pobude in ohranitvi njene enovitosti;

2.

se strinja z zaskrbljenostjo, izraženo v sporočilu, zaradi negativnega učinka vztrajne prevelike razdrobljenosti enotnega trga, tudi digitalnega, na potencial rasti zagonskih podjetij in podjetij v fazi širitve;

3.

želi spomniti, da popolnoma podpira ukrepe za razvoj inovativnega podjetništva in odpravo ovir, ki zmanjšujejo možnosti za ta razvoj;

4.

opozarja, da zagonska podjetja in podjetja v razi širitve uporabljajo sodobne in prožne oblike zaposlitve, kot so delo na daljavo, delo z gibljivim delovnim časom, začasno delo, najem delovne sile, pogodbe o delu ter delitev dela in delovnega mesta. Kadar jih imajo delavci dejansko možnost preskusiti, lahko te oblike zaposlitve ugodno vplivajo na doseganje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem ter pomagajo odpravljati dolgoročno brezposelnost;

5.

poudarja, da je partnersko sodelovanje evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ogromnega pomena pri vzpostavljanju ugodnih pogojev za razširitev dejavnosti zagonskih podjetij;

6.

Komisijo poziva, naj sprejme lastne ukrepe, s katerimi bo države članice spodbudila k večjemu upoštevanju vprašanj ustvarjalnosti, podjetništva, gospodarstva in financ na vseh ravneh izobraževanja na področju podjetništva in na drugih področjih;

7.

opozarja na pomen dosežkov regij in mest za razvoj svetovnega gospodarstva, ki temelji na inovacijah. Regije in mesta so sposobni prožnega prilagajanja na spreminjajoče se tržne, tehnološke in kulturne razmere;

8.

poudarja, da podpora inovativnih akterjev z visoko dinamiko rasti vpliva tudi na druge akterje na trgu. Poleg sedanjega trenda, da so prizadevanja usmerjena v spodbujanje krožnega gospodarstva, socialnega gospodarstva in ekonomije delitve (1), bodo k razvoju celotne družbe prispevale tudi sinergije med podpornimi ukrepi in zakonodajnimi olajšavami;

9.

poudarja, da bodo ključni ukrepi, ki so namenjeni tesnejšemu povezovanju sektorskih strategij in ki zagotavljajo vez med znanostjo, gospodarstvom in javnimi organi na vseh ravneh, da bi imeli doseženi cilji skupni imenovalnik;

10.

poudarja, da so raznoliki in spreminjajoči se predpisi držav članic EU ena glavnih ovir za razvoj evropskih zagonskih podjetij (2);

11.

Komisijo poziva, naj poskuša pripraviti enoznačne opredelitve zagonskih podjetij in podjetij v fazi širitve ter dodatno poenostaviti predpise na področju MSP;

12.

se strinja z dosedanjo analitično metodo iz programa Obzorje 2020 (glede možnosti uporabe strokovnih priporočil) in delom evropske opazovalnice za grozde in spremembe v industriji (angl. European Observatory for Clusters and Industrial Change);

13.

priporoča, da se po treh ciklusih merjenja preverijo orodja in ukrepi tako, da se poleg zbiranja podatkov o zagonskih podjetjih in podjetjih v fazi širitve omogočijo tudi raziskave vidikov kakovosti, kar bi olajšalo opredeljevanje problemov, ki se pojavljajo;

14.

pozdravlja dejstvo, da so ukrepi v okviru programa COSME – ob upoštevanju političnih prednostnih nalog Evropske komisije iz strategije za enotni trg – večinoma usmerjeni v podporo zagonskim podjetjem in podjetjem v fazi širitve;

15.

izraža zaskrbljenost, ker prizadevanja za odpravo razdrobljenosti davčnih sistemov, zlasti sistemov DDV v 28 državah članicah EU, napredujejo počasi. Razdrobljenost zavira rast in čezmejno trgovino MSP, zlasti zagonskih podjetij;

16.

Komisiji predlaga, naj zagotovi dodatna sredstva za podporo zagonskih podjetij pri pripravi in pozneje izvajanju strategije za varstvo pravic intelektualne lastnine;

17.

se zaveda problema neučinkovitih in predolgih postopkov, ki jih izvajajo države članice EU v primeru insolventnosti podjetij, zaradi katerih mnogi pošteni, vendar prezadolženi podjetniki ne dobijo druge priložnosti;

18.

podpira predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okvirih preventivnega prestrukturiranja, drugi priložnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov ter spremembi Direktive 2012/30/EU z dne 22. novembra 2016, COM(2016) 723, katerega cilj je odprava največjih ovir, ki so posledica razlik v državah članicah na področju postopkov prestrukturiranja in insolventnosti in ki zavirajo prosti pretok kapitala; vendar pa je zaskrbljen, ker je predlog omejen na finančne vidike, pri čemer zaposlene v podjetju obravnava kot upnike, enake banki ali kateremu koli drugemu imetniku kapitala, sanacija podjetja pa je predstavljena izključno kot finančno prestrukturiranje zainteresiranih strani;

19.

meni, da je Komisija prepričljivo predstavila dodano vrednost, ki jo prinašajo predlagane zakonodajne rešitve na ravni EU, in torej ugotavlja, da je predlog direktive v skladu z načelom subsidiarnosti. Iz istega razloga ugotavlja, da je predlog direktive tudi v skladu z načelom sorazmernosti;

20.

izraža zaskrbljenost, da ta instrument zaradi pomanjkanja možnosti za redno poenotenje pravnih sistemov držav članic na področju postopkov insolventnosti ne bo veliko prispeval k povečanju števila zagonskih podjetij, ki jim uspe preživeti na trgu dlje kot dve ali tri leta;

21.

opozarja, da sta Evropski parlament in Svet Evropske unije 20. maja 2015 sprejela Uredbo (EU) 2015/848 o postopkih v primeru insolventnosti v različnih državah članicah, in podpira pristop, v skladu s katerim se postopki v primeru insolventnosti ne obravnavajo več le z vidika likvidacije, temveč tudi kot instrument, ki zagotavlja ohranitev virov podjetja – vključno s pravico do dela njegovih zaposlenih – in preživetje podjetja, kadar je to mogoče. Pozdravlja tudi uvedbo digitalnih medsebojno povezanih registrov insolventnosti do junija 2019, ki bodo vzpostavljeni v vsaki državi članici in brezplačno dostopni prek evropskega portala e-pravosodje. Kljub temu opozarja, da je potrebna dodatna podpora pri ukrepih za specializacijo sodnikov in večjo strokovnost upraviteljev v tovrstnih postopkih;

22.

pozdravlja zakonodajno resolucijo Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skladih denarnega trga (COM(2013) 615) in predlagano uvedbo nove kategorije skladov denarnega trga (SDT), tj. skladov z manjšim nihanjem neto vrednosti sredstev, ki so bili oblikovani posebej za mala podjetja v realnem gospodarstvu;

23.

nacionalne, regionalne in lokalne organe poziva, naj uvedejo naslednje ukrepe oziroma pri njih aktivno sodelujejo:

24.

meni, da je treba spodbujati dejavnosti zagonskih malih in srednjih podjetij na evropskem enotnem trgu, zlasti z določitvijo ustreznih pragov, s katerimi se jih v državah članicah izvzame iz obveznosti, povezanih z reorganizacijo in ponovno registracijo;

25.

poziva Komisijo, naj stori vse, kar je potrebno za uvedbo vize za zagonska podjetja in pripravo kataloga pogojev, ki bi omogočali varno in koristno uporabo kvalificiranega intelektualnega in finančnega kapitala iz tretjih držav, ki lahko prispeva k razvoju gospodarstva Evropske unije;

26.

pozdravlja prizadevanja Komisije za izboljšanje možnosti zagonskih podjetij in podjetij v fazi širitve pri dostopu do trgov javnih naročil in poudarja, da je treba natančno spremljati prenos in izvajanje Direktive 2014/24/EU o javnem naročanju v državah članicah, da se zagotovi, da bodo države članice v celoti izkoristile obstoječe določbe za izboljšanje možnosti malih in srednjih podjetij pri dostopu do trgov javnih naročil;

27.

pozdravlja zamisel o uvedbi posrednikov inovacij, ki bi bili odgovorni za vzpostavljanje mrež kupcev, zainteresiranih za inovativna javna naročila, navezavo stikov med temi mrežami in inovativnimi podjetji ter pomoč tovrstnim podjetjem pri iskanju tveganega kapitala;

28.

ceni predloge sprememb programa Obzorje 2020, katerih namen je podpora pristopa od spodaj navzgor in medsektorskega pristopa ter radikalnih inovacij, ki imajo za družbo prelomen pomen in velik potencial rasti;

29.

se z zadovoljstvom seznanja z nadaljnjo krepitvijo evropske podjetniške mreže z razširitvijo njenega nabora storitev na specializirane svetovalne storitve o širjenju gospodarske dejavnosti ter informacije o nacionalnih in evropskih predpisih, možnostih financiranja, navezovanju partnerstev in dostopu do čezmejnih javnih naročil;

30.

opozarja na pomen regionalnih uradov evropske podjetniške mreže, ki ohranjajo tesno sodelovanje z lokalnimi podjetniškimi inkubatorji, spodbujevalci ustanavljanja podjetij ter znanstvenimi in tehnološkimi parki, saj ti zaradi vsakodnevnega tesnega sodelovanja z zagonskimi podjetji dobro poznajo njihove resnične probleme in potrebe;

31.

poudarja, da bi bilo treba okrepitev dejavnosti za ustvarjanje povezav med grozdi ter lokalnimi in regionalnimi podjetniškimi ekosistemi, ki jo je napovedala Komisija, še razširiti, da bi zajela tudi mrežno povezovanje zagonskih podjetij z raziskovalnimi ustanovami, ki so potencialni ponudniki inovativnih tehnoloških in netehnoloških rešitev; to velja zlasti pri posredovanju med vlagatelji in velikimi podjetji ter pri mrežnem povezovanju lokalnih nosilcev odločanja;

32.

poziva Komisijo, naj uvede ukrepe za podporo vzpostavitve inkubatorjev inovativnih podjetij, ki bi pomagali podjetnikom in jih spremljali v začetnih fazah delovanja podjetja, tako da bi okrepili njihove zmogljivosti vodenja podjetja, olajšali koriščenje alternativnih instrumentov financiranja in sklepanje pogodb s podjetji, ki so gonilna sila (kratka poslovna predstavitev), podprli njihovo internacionalizacijo itd.;

33.

opozarja na vse večjo tehnološko vrzel med mestnimi regijami ter manj razvitimi in obrobnimi regijami. V zvezi s tem Komisiji predlaga, naj sprejme ukrepe za spodbujanje mrežnega povezovanja vodilnih regij s pretežno kmetijskimi regijami;

34.

čeprav je treba še veliko storiti, pa pozdravlja napredek na področju podjetništva v manj razvitih regijah in Komisiji predlaga, naj še naprej podpira obstoječe pobude za podporo podjetništva v teh regijah in razmisli o uvedbi novih pobud, na primer posebnega instrumenta, namenjenega mrežnemu povezovanju projektov;

35.

poudarja, da bi bili zelo zaželeni dodatni ukrepi za krepitev in mrežno povezovanje akterjev, ki podpirajo podjetništvo v tradicionalnih gospodarskih panogah, vključno z obrtništvom ter kulturnimi in ustvarjalnimi panogami, na podeželju, v obrobnih regijah ter na obmestnih območjih;

36.

pozdravlja predlog Komisije o ustanovitvi evropske platforme za navezovanje stikov med zagonskimi podjetji in potencialnimi partnerji (poleg obstoječih javnih in zasebnih platform). Ta instrument bi prispeval k širjenju mreže podjetniških ekosistemov in grozdov v Evropi;

37.

pozitivno ocenjuje načrtovano usmeritev ukrepov Komisije na tem področju (ki je razvidna iz pobude za koalicijo za digitalno pismenost in delovna mesta, okvira za sektorsko sodelovanje na področju znanj in spretnosti ter orodja za velepodatke);

38.

podpira pobude za razširitev programa Erasmus za mlade podjetnike, da bo zajemal tudi podjetniške inkubatorje in podjetnike na mednarodnih trgih;

39.

izraža zaskrbljenost, ker so načrtovani ukrepi v sporočilu – ki zadeva izredno obsežno problematiko – preveč površno obravnavani, prihodnje dejavnosti pa so opisane le selektivno (tako na primer manjkajo informacije o programu vozlišč za digitalne inovacije, predlog ustanovitve evropskega sveta za inovacije je omenjen le mimogrede, njegov način delovanja pa ni določen);

40.

poziva Komisijo, naj predloži podrobnejše informacije o predvidenih pristojnostih in legitimnosti tega sveta;

41.

ugotavlja, da je ustrezno zastopanje podjetij in njihovega okolja, raziskovalnih krogov ter javnih oblasti v evropskem svetu za inovacije odločilen dejavnik kakovosti njegovega dela;

42.

spodbuja Evropsko komisijo, naj preuči, ali bi lahko lokalnim in regionalnim oblastem pomagali pri ustanavljanju skupin, ki bi jih sestavljali izkušeni predstavniki podjetij in ki bi pomagale pri razvoju podjetništva ali zagonskih podjetij in podjetij v fazi širitve na njihovem območju;

43.

poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo in jo bodo imele lokalne in regionalne oblasti, znanstveni krogi in podjetniki (t. i. trojna vijačnica) pri širjenju podjetniškega duha, vzpostavljanju kulture znanosti in inovacij v evropskih regijah ter oblikovanju močnih, regionalnih podjetniških ekosistemov;

44.

poziva Komisijo, naj lokalne in regionalne oblasti vključi v načrtovano analizo strokovnega pregleda načel in prakse držav članic na področju zagonskih podjetij in podjetij v fazi širitve. Te oblasti so najbliže lokalnim podjetjem, zato je treba izkoristiti njihovo obsežno poznavanje lokalnega podjetniškega okolja;

45.

meni, da bo konkurenca z enotnim digitalnim trgom dobila novo razsežnost in da bo vsaka regija morala tekmovati z drugimi evropskimi subjekti na isti pravni osnovi. Gre torej za priložnost za zagonska podjetja, ki prej niso imela veliko možnosti za internacionalizacijo poslovanja in dostop do novih čezmejnih trgov;

46.

poudarja, da zagonska podjetja in podjetja v fazi širitve posegajo po inovativnih in nestandardnih rešitvah, kar pomeni, da je mogoče učinke izvajanja takšnih rešitev predvideti le v omejenem obsegu. To pa otežuje pridobivanje sredstev iz rednih programov;

47.

predlaga Komisiji, naj razrahlja sistem financiranja, da bo prožnejši do inovativnih zamisli. Poleg tega bi morala akterje, pristojne za dodeljevanje evropskih sredstev, pozvati, naj bolj pozorno izbirajo strokovnjake;

48.

pozdravlja predlog Komisije za oblikovanje evropskega sklada skladov tveganega kapitala, ki bi lahko zmanjšal razdrobljenost trga z skladi tveganega kapitala v EU;

49.

predlaga, da se začnejo analizirati možnosti mobilizacije lokalnega tveganega kapitala v lokalnih in regionalnih oblasteh;

50.

poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo čim bolj različnih virov financiranja, saj so viri tveganega kapitala, zasebnega kapitala in sredstev poslovnih angelov v Evropi še slabo razviti;

51.

z zadovoljstvom se seznanja s predlogom povečanja proračunskih sredstev za program COSME in načeloma tudi za sklad EFSI, slednje pod pogojem, da ne bodo zmanjšana sredstva instrumenta za povezovanje Evrope ali programa Obzorje 2020, kar bo omogočilo dodatno financiranja zagonskih podjetij in podjetij v fazi širitve. Zlasti je treba olajševati povezovanje in partnerstva med MSP in zagonskimi podjetji.

52.

pozdravlja ukrepe Komisije za ustvarjanje dodatnih spodbud za financiranje s tveganim kapitalom, na primer tako, da se zasebnim skladom ali skladom lokalnih ali regionalnih oblasti omogoči, da pri pridobivanju dolžniškega financiranja uporabijo javna jamstva, saj bi to lahko prispevalo k temu, da bodo zagonska podjetja in podjetja v fazi širitve več vlagala v lastniški kapital in dolžniške instrumente;

53.

se zavzema za to, da se na ravni EU pripravi program nefinančne podpore za zagonska podjetja in podjetja v fazi širitve, ki bi omogočil lažje raziskovanje novih trgov in prispeval k ustvarjanju delovnih mest ter nadaljnjemu razvoju inovacij na ravni EU;

54.

meni, da je treba okrepiti evropski investicijski ekosistem z ukrepi gospodarske in finančne podpore, ki bi pritegnili in spodbudili zasebne naložbe v inovativna podjetja, da bi jim omogočili razvoj in rast v boljših gospodarskih in finančnih pogojih ter visoko raven konkurenčnosti. Zato je še posebej pomembno okrepiti alternativne instrumente financiranja (tvegani kapital, posojila z udeležbo pri dobičku, jamstva itd.). S tega vidika je potrebna resnična poenostavitev mehanizmov za vzpostavitev finančnih instrumentov, ki se sofinancirajo s sredstvi iz strukturnih skladov;

55.

opozarja na dinamični razvoj platform za množično financiranje, ki so alternativni vir financiranja inovativnih rešitev v zagonskih podjetjih;

56.

poziva Komisijo, naj analizira priložnosti in tveganja množičnega financiranja za evropsko družbo, zlasti tiste, ki neposredno vplivajo na vlagatelje, ki v primerjavi s profesionalnimi vlagatelji morebiti nimajo enakega dostopa do informacij in so slabše pripravljeni na to vrsto transakcij;

57.

opozarja, da bi ustrezen pravni okvir za delovanje platform za množično financiranje na ravni EU omogočil polni izkoristek potenciala tovrstnih virov financiranja. Okvir bi moral vključevati tudi standarde glede zaščite interesov vlagateljev;

58.

podpira okrepitev pobude Startup Europe in razširitev njene uporabe izven sektorja IKT in spletnih zagonskih podjetij. V zvezi s tem med drugim priporoča dodatno poenostavitev, da bi lahko čedalje lažje in učinkoviteje usmerjali zagonska podjetja, ki si želijo izkoristiti številne priložnosti v okviru evropskih programov;

59.

poziva Komisijo, naj sprejme strategijo inovativnih in socialno usmerjenih podjetniških pobud, ki povečujejo kakovost življenja. Strategija bi se morala opirati na področja, ki so bila doslej opredeljena kot področja posebnega interesa, npr. srebrno gospodarstvo, socialno podjetništvo in model trojne vijačnice. Tako bi sistem spodbud podpiral dejavnosti od spodaj navzgor ter ustvarjalnost v družbi;

60.

opozarja na potencial sodelovanja med zagonskimi podjetji in podjetji v fazi širitve ter večjimi podjetji. Izkoristiti je treba primere dobre prakse iz regij EU, v katerih sodelovanje ustvarja sinergijo med podjetji različnih velikosti in iz različnih panog;

61.

pozdravlja obljubo Komisije, da bo oblikovala platformo za soočanje z socialnimi inovacijami;

62.

opozarja, da bi lahko povezava te platforme s sistemom javnih naročil prinesla dodano vrednost, kar bi lahko vplivalo na dinamiko rasti socialnih podjetij. Vendar bi bila potrebna večja prožnost sistema, da se omogoči ustvarjalno, tj. s stališča končnega upravičenca najboljše reševanje problemov, ne pa takšno, ki je glede na sistemske kazalnike predvidljivo.