P8_TA(2017)0095

E-demokracija v Evropski uniji: potencial in izzivi

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. marca 2017 o e-demokraciji v Evropski uniji: potencial in izzivi (2016/2008(INI))

(2018/C 263/21)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope CM/Rec(2009)1 o elektronski demokraciji (e-demokracija), ki ga je 18. februarja 2009 sprejel odbor ministrov in je prvi mednarodni pravni instrument, ki določa standarde na področju e-demokracije,

—	ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 2, 3, 6, 9, 10 in 11, in Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov od 8 do 20 in člena 24 Pogodbe,

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropske konvencije o človekovih pravicah in Evropske socialne listine,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. oktobra 2015 o evropski državljanski pobudi (1),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020 – Pospešitev digitalne preobrazbe uprave (COM(2016)0179),

—	ob upoštevanju indeksa razvoja e-uprave (EGDI) za leto 2014, ki ga je pripravila Organizacija združenih narodov,

—	ob upoštevanju treh študij, ki jih je leta 2016 objavil tematski sektor C, in sicer o možnostih in izzivih e-udeležbe v Evropski uniji, o možnostih in izzivih e-volitev v Evropski uniji in o pravnem in političnem okviru za uvedbo evropskega osebnega dokumenta,

—	ob upoštevanju dveh študij STOA z naslovom E-javnost, e-udeležba in e-volitve v Evropi – možnosti in izzivi: končno poročilo iz novembra 2011 in Tehnološke možnosti in sistemi za okrepitev participativne in neposredne demokracije, ki bo objavljena 2017,

—	ob upoštevanju dela na e-demokraciji, ki ga je Konferenca evropskih regionalnih zakonodajnih skupščin (CALRE) opravila z uporabo omrežja OZN za sodelovanje IT4all,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o človekovih pravicah in tehnologiji: učinek sistemov za odkrivanje vdorov in sistemov nadzora na človekove pravice v tretjih državah (2),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0041/2017),

ker so nedavne krize in zastoji na finančnem, gospodarskem, političnem in družbenem področju močno prizadele posamezne države članice in Unijo kot celoto in to v obdobju, ko se vse soočajo s svetovnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, migracija in varnost; ker je odnos državljanov do politik vse bolj napet, saj se oddaljujejo od političnih procesov odločanja, tveganje javnega nezadovoljstva s politiko pa je vse večje; ker sta udejstvovanje in sodelovanje državljanov in civilne družbe v demokratičnem življenju, poleg tega, da zagotavljata preglednost in obveščenost, bistvena za delovanje demokracije ter za verodostojnost in odgovornost na vseh ravneh večnivojske strukture upravljanja EU; ker obstaja jasna potreba po okrepitvi demokratične povezanosti državljanov s političnimi institucijami;

ker se je naša družba v zadnjih desetletjih izjemno hitro spremenila in državljani čutijo potrebo, da pogosteje in bolj neposredno izrazijo mnenje o zadevah, ki določajo prihodnost naše družbe, in ker je zelo priporočljivo, da politične institucije in institucije oblikovanja politik vlagajo v demokratične inovacije;

C.	ker volilna udeležba na evropskih volitvah že od leta 1979 stalno upada in je leta 2014 zdrsnila na 42,54 %;

ker je pomembno povrniti zaupanje državljanov v evropski projekt; ker lahko instrumenti e-demokracije pripomorejo k spodbujanju bolj aktivnega državljanstva z izboljšanjem udeležbe, preglednosti in odgovornosti v postopku odločanja in okrepijo mehanizme demokratičnega nadzora in znanja o EU, da bodo imeli državljani več besede v političnem življenju;

ker se mora demokracija razvijati in prilagoditi spremembam, ki so posledica novih tehnologij in orodij IKT, ki jih je treba sprejeti kot skupno dobro, ki lahko ob pravilnem izvajanju in opremljena z ustrezno ravnjo informacij pomagajo ustvariti preglednejšo in bolj participativno demokracijo; ker bi zato moral imeti vsak posameznik možnost za usposabljanje o uporabi novih tehnologij;

F.	ker je nujen nadaljnji napredek na področju kibernetske varnosti in varstva podatkov, če želimo doseči večjo uporabo novih tehnologij v institucionalnem in političnem življenju in povečati udeležbo državljanov pri odločanju;

ker bi lahko bil val novih digitalnih komunikacijskih orodij ter odprtih platform za sodelovanje navdih za nove ustvarjalne rešitve za spodbujanje političnega sodelovanja in udejstvovanja državljanov, obenem pa bi zmanjšal nezadovoljstvo s političnimi institucijami ter pripomogel k povečanju zaupanja v demokratični sistem ter njegovi preglednosti in odgovornosti;

H.	ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker v govor o stanju Unije predstavil sveženj ukrepov za večjo uporabo elektronskih komunikacij, vključno z zagotavljanjem brezplačnega brezžičnega dostopa do interneta za evropske državljane in uvedbo 5G v Evropi;

I.	ker bi lahko odprti vladni podatki spodbudili gospodarsko rast, povečali učinkovitost javnega sektorja in izboljšali preglednost in odgovornost evropskih in nacionalnih institucij;

J.	ker je pogoj za zagotavljanje učinkovitosti temeljnih človekovih pravic dostop pod enakimi pogoji do nevtralnega omrežja;

ker lahko e-demokracija omogoči razvoj dodatnih oblik udeleženosti, ki bi lahko prispevale k ublažitvi naraščajočega nezadovoljnosti javnosti s tradicionalnimi politikami; ker bi lahko poleg tega pomagala spodbujati komuniciranje, dialog in poznavanje EU in zanimanje zanjo, njeno politiko in politike, s tem pa dala prednost lokalni podpori evropskemu projektu in zmanjšala tako imenovani evropski demokratični primanjkljaj;

L.	ker so nove oblike udeležbe v virtualnem javnem prostoru neločljivo povezane s spoštovanjem pravic in obveznosti, povezanih s sodelovanjem v javnem prostoru, kar na primer vključuje postopkovne pravice v tožbah zaradi obrekovanja;

M.	ker je za zagotovitev vloge spleta kot umestnega in učinkovitega demokratičnega orodja treba odpraviti digitalni razkorak in zagotoviti, da bodo državljanu ustrezno medijsko opismenjeni in digitalno usposobljeni;

N.	ker je informacijska in komunikacijska tehnologija v osrčju sodobnih državnih procesov, vendar so vseeno še potrebna prizadevanja za izboljšanje storitev e-uprave;

ker bi e-volitve lahko omogočile ljudem, ki živijo ali delajo v državi članici, ki ni država njihovega državljanstva, ali v tretji državi, da uveljavijo svojo glasovalno pravico; ker je treba zagotoviti varnost in tajnost glasovanja in štetja glasov v postopkih e-volitev, zlasti pred kibernetskimi napadi;

Potencial in izzivi

poudarja možne koristi e-demokracije, ki je opredeljena kot podpora in okrepitev tradicionalne demokracije z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in ki lahko dopolnjuje in okrepi demokratične procese, saj dodaja elemente krepitve vloge državljanov prek različnih spletnih dejavnosti, med katerimi so e-uprava, e-upravljanje, e-posvetovanje, e-udeležba in e-volitve; pozdravlja dejstvo, da se lahko s pomočjo novih informacijskih in komunikacijskih orodij vse več državljanov vključuje v demokratični proces;

poudarja, da se v priporočilu Sveta Evrope CM/Rec(2009)1 države članice poziva, naj zagotovijo, da bo e-demokracija spodbujala, zagotavljala in krepila preglednost, odgovornost, odzivnost, zavzetost, posvetovanje, vključenost, dostopnost, udeležbo, subsidiarnost in socialno kohezijo; poudarja, da se v priporočilu poziva države članice, naj oblikujejo ukrepe za krepitev človekovih pravic, demokracije in pravne države;

poudarja, da je namen e-demokracije, da spodbuja demokratično kulturo, ki bogati in krepi demokratične prakse, in sicer s tem, da zagotavlja dodatna sredstva za izboljšano preglednost in večjo udeležbo državljanov, ne pa da vzpostavi nek alternativen demokratičen sistem na škodo predstavniške demokracije; poudarja, da e-demokracija ne more sama zagotavljati politične udeležbe in da se je treba vzporedno z njo prizadevati tudi za nedigitalno okolje za politično udeležbo državljanov;

poudarja pomembnost e-volitev in spletnega glasovanja na daljavo kot sistemov, ki lahko povečajo vključevanje državljanov in olajšajo njihovo demokratično udeležbo, zlasti na območjih, ki so geografsko in socialno med bolj marginaliziranimi, saj ponujajo številne prednosti, zlasti za mlade, starejše, osebe z omejeno mobilnostjo in ljudi, ki stalno ali začasno živijo ali delajo v državi članici, ki ni država njihovega državljanstva, ali v tretji državi, pod pogojem, da so zagotovljeni najvišji možni standardi varstva podatkov; opozarja, da morajo države članice pri uvedbi spletnega glasovanja na daljavo zagotoviti preglednost in zanesljivost štetja glasov in spoštovati načela enakosti, tajnosti glasovanja, dostopa do glasovanja in svobodne volilne pravice;

poudarja, da morajo postopki digitalne interakcije temeljiti na načelu institucionalne odprtosti ter upoštevati kombinacijo preglednosti v realnem času in ozaveščenega sodelovanja;

poudarja, da je e-udeležba, in sicer e-informiranje, e-posvetovanje in e-odločanje, ki zajema oblike sodelovanja med institucijami EU in vladami na eni strani ter državljani na drugi, ključna značilnost e-demokracije, in spodbuja njeno uporabo; priznava, da lahko mnogi primeri nacionalne, regionalne in lokalne e-udeležbe služijo kot dober zgled uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije v participativni demokraciji; spodbuja države članice k nadaljnjemu razvoju teh praks na nacionalni in lokalni ravni;

poudarja, da informacijske in komunikacijske tehnologije prispevajo k oblikovanju prostora za sodelovanje in razpravo, s tem pa izboljšujejo kakovost in legitimnost naših demokratičnih sistemov;

poudarja, da je treba mlade pritegniti v politično razpravo, in ugotavlja, da je lahko pri tem uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologije v demokratičnih postopkih učinkovito orodje;

želi spomniti na prvi evropski primer spletnega glasovanja na pravno zavezujočih volitvah v Estoniji leta 2005, vendar poudarja, da bo treba, če naj bo uvedba e-volitev v drugih državah članicah uspešna, oceniti, ali je lahko zagotovljena dejanska udeležba celotnega prebivalstva, in ovrednotiti koristi, izzive in posledice različnih ali drugačnih tehnoloških pristopov; poudarja, da so za uspešno izvajanje e-volitev pomemben pogoj varne, visokohitrostne internetne povezave in varne infrastrukture elektronske identifikacije; poudarja, da je treba uporabiti prednosti novih tehnologij pri sedanjih postopkih glasovanja v volilnih boksih in meni, da bi lahko naredili znaten napredek z izmenjavo zgledov dobre prakse in raziskav na vseh političnih ravneh;

10.

opozarja na izziv odzivanja na pomisleke državljanov glede uporabe spletnih orodij demokracije; meni, da je za vzpostavitev zaupanja državljanov na razvijajočem se digitalnem političnem prizorišču najbolj pomembno, da se obravnavajo vprašanja varnosti in zagotavljanja zasebnosti;

11.

poudarja, da demokratični procesi zahtevajo obsežno razpravo na vseh ravneh družbe EU, pa tudi nadzor in razmislek, saj to vodi v pošteno, celovito in razumno presojo; svari pred tveganjem izkrivljanja ali prirejanja rezultata presoje v okviru spletnih orodij za razpravo; meni, da je najboljše jamstvo proti temu tveganju preglednost vseh akterjev, ki sodelujejo in zagotavljajo informacije pri kampanjah ter jih lahko neposredno ali posredno promovirajo na digitalnih participativnih platformah;

12.

ugotavlja, da so zaupanje državljanov v institucije in demokratični procesi temeljni vidiki delujoče demokracije; zato poudarja, da morajo uvedbi orodij e-demokracije slediti ustrezne komunikacijske in izobraževalne strategije;

13.

poudarja pomen vključitve e-udeležbe v politični sistem, da bi bili prispevki državljanov del postopka odločanja in da bi zagotovili spremljanje; ugotavlja, da neodzivnost oblikovalcev politike povzroča razočaranje in nezaupanje;

14.

poudarja, da bi morala uporaba orodij IKT dopolnjevati druge načine komuniciranja z javnimi ustanovami, da se prepreči vsakršna diskriminacija na podlagi digitalnih spretnosti ali pomanjkanje virov in infrastrukture;

Predlogi za izboljšanje demokratičnega sistema s pomočjo IKT

15.

meni, da udeležba v demokratičnem procesu predvsem temelji na učinkovitem in nediskriminatornem dostopu do informacij in znanja;

16.

poleg tega poziva EU in države članice, naj ne sprejemajo nepotrebnih ukrepov za samovoljno omejevanje dostopa do interneta in uveljavljanja temeljnih človekovih pravic, kot so nesorazmerni ukrepi cenzure ali kriminalizacija zakonitega izražanja kritike in nasprotovanja;

17.

poziva države članice in EU, naj zagotovijo izobraževalna in tehnična sredstva za demokratično opolnomočenje državljanov in izboljšanje kompetenc IKT ter naj omogočijo digitalno pismenost in varen digitalni dostop za vse državljane in tako premostijo digitalni razkorak (e-vključenost), kar bo nenazadnje koristilo demokraciji; spodbuja države članice, naj v učne načrte vključijo pridobivanje digitalnih spretnosti in vseživljenjsko učenje ter naj prednost namenijo programom za digitalno usposabljanje starejših; podpira razvoj mrež z univerzami in izobraževalnimi ustanovami, da bi spodbudili raziskave o participativnih orodij in njihovo uveljavljanje; poleg tega poziva EU in države članice, naj spodbujajo programe in politike za razvoj kritičnega in informiranega navduševanja nad uporabo IKT;

18.

predlaga, da se doseže nadaljnji napredek pri ocenjevanju uporabe nove tehnologije za izboljšanje demokracije v upravah EU, in sicer z vključitvijo ciljev kot kazalnikov za ocenjevanje kakovosti spletnih storitev;

19.

priporoča, da Evropski parlament kot edina neposredno izvoljena institucija Evropske unije, prevzame vodilno vlogo pri krepitvi e-demokracije; meni, da bi bilo dobro v ta namen razviti inovativne tehnološke rešitve, ki bodo državljanom omogočile smiselno komunikacijo z izvoljenimi predstavniki in izražanje pomislekov;

20.

spodbuja poenostavitev institucionalnega jezika in postopkov ter organiziranje multimedijskih vsebin za pojasnitev ključnih elementov za glavni postopek odločanja, da bi spodbudili razumevanje in udeležbo; poudarja, da je treba ta vstop v e-udeležbo širiti z ločenimi proaktivnimi orodji, ki omogočajo dostop do vseh dokumentov v parlamentarnih postopkih;

21.

poziva države članice in EU, naj omogočijo cenovno sprejemljivo in hitro digitalno strukturo, zlasti v obrobnih regijah, na podeželju in gospodarsko manj razvitih območjih, ter naj zagotovijo enakost med državljani, pri čemer naj posebno pozornost namenijo najranljivejšim državljanom in jim omogočijo, da pridobijo spretnosti za varno in zanesljivo uporabo tehnologije; priporoča, da se knjižnice, šole in stavbe, v katerih se zagotavljajo javne storitve, ustrezno opremijo z visokohitrostno sodobno infrastrukturo IT, ki je enako dostopna za vse državljane, zlasti najranljivejše, kot so invalidi; poudarja, da je treba tem ciljem nameniti dovolj finančnih sredstev in sredstev za usposabljanje; priporoča Komisiji, naj nameni sredstva projektom za izboljšanje digitalne infrastrukture na področju socialne in solidarnostne ekonomije;

22.

poudarja, da so ženske premalo zastopane pri sprejemanju političnih odločitev na vseh ravneh in v sektorjih IKT; ugotavlja, da se ženske in dekleta v povezave z digitalnimi tehnologijami pogosto soočajo s spolnimi stereotipi; zato poziva Komisijo in države članice k naložbam v ciljno usmerjene programe, ki spodbujajo izobraževanje žensk in deklet, zlasti tistih, ki prihajajo iz ranljivega in marginaliziranega okolja, o IKT in njihovo e-udeležbo, in sicer prek formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja;

23.

ugotavlja, da je za zagotavljanje enake dostopnosti instrumentov e-demokracije za vse državljane pomembno, da se informacije, ki so namenjene vsem bralcem iz držav z več uradnimi jeziki ali različnih etničnih pripadnosti, prevedejo v več jezikov;

24.

poziva države članice in EU, naj spodbujajo, podpirajo in izvajajo mehanizme in instrumente, ki omogočajo udeležbo državljanov in njihovo sodelovanje z vladami in institucijami EU, kot so platforme za črpanje iz množic; poudarja, da naj bi IKT omogočal dostop do informacij, preglednost, prevzemanje odgovornosti in udeležbo v odločanju; v zvezi s tem poziva, naj bodo vsa sporočila Komisije in orodja za odnose z državljani, zlasti portal Europe Direct, bolj prilagojena izzivom e-demokracije; se zavezuje, da bo vsa obstoječa orodja na podlagi nadaljnjega zakonodajnega ukrepanja oblikoval tako, da bodo dostopnejša, razumljivejša, bolj izobraževalna in interaktivna, in poziva Komisijo, naj na svojem spletnem mestu stori enako;

25.

poziva države članice in EU, naj pregledajo vsebine na svojih uradnih spletnih mestih, ki so namenjena delovanju demokracije, in zagotovijo izobraževalna orodja, da bodo mladi lažje obiskali ta spletna mesta in razumeli njihovo vsebino, ter naj spletna mesta oblikujejo tako, da bodo dostopna za invalide;

26.

poziva uprave, naj pokažejo svojo zavezanost načelu institucionalne odprtosti s spremembami strateškega načrtovanja in podjetniško kulturo, proračunom ter postopki organizacijskih sprememb, ki temeljijo na cilju izboljšanja demokracije z uporabo novih tehnologij;

27.

poziva k vzpostavitvi spletne platforme, da se bo lahko evropski zakonodajalec pred sprejetjem odločitve sistematično posvetoval s predstavniki javnosti in bo torej bolj neposredno vključen v javno življenje;

28.

meni, da je bistveno, da je uvajanje teh novih orodij podprto s kampanjami, s katerimi se promovirajo možnosti, ki jih ponujajo ta orodja, ter državljanske vrednote skupne odgovornosti in udeležbe;

29.

poudarja pomen evropske državljanske pobude kot sredstva za vključevanje državljanov v politično življenje EU in njihovo neposredno udeležbo v njem, zato poziva Komisijo, naj v skladu s priporočili iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 28. oktobra 2015 pregleda, kako to sredstvo deluje, da bi lahko izkoristili ves njegov potencial; zato opozarja, kako pomembno je poenostaviti upravne zahteve v zvezi s tem in pospešiti upravno delo ter razširiti uporabo IKT, npr. z digitalnimi platformami in drugimi mobilnimi napravami, da bi bilo to pomembno orodje uporabnikom bolj prijazno in splošni javnosti poznano; meni, da se lahko z uporabo nove tehnologije zlasti izboljša sistem spletnega zbiranja podpisov, in sicer z uporabo storitve elektronske identifikacije in avtentifikacije (e-IDAS), ki javnosti omogoča lažje prejemanje in izmenjavo informacij o obstoječih oziroma morebitnih evropskih državljanskih pobudah, tako da lahko dejavno sodeluje v razpravah in/ali podpre pobude;

30.

poudarja, da bi lahko splošna uporaba novih tehnologij pozitivno vplivala na več postopkov Komisije, kot so javna posvetovanja, dejavnosti e-udeležbe in ocene učinka, tako da bi se spodbudila udeležba javnosti, okrepilo prevzemanje odgovornosti v teh procesih, povečala preglednost institucij EU ter izboljšalo evropsko upravljanje; poudarja, da je treba poskrbeti, da bodo javna posvetovanja, učinkovita in dostopna čim večjemu številu ljudi ter da bodo tehnične ovire čim manjše;

31.

poudarja, da je treba državljane bolj informirati o obstoječih platformah za e-udeležbo na ravni EU ter nacionalni in lokalni ravni;

32.

poziva Komisijo, naj v okviru vmesnega pregleda strategije za enotni digitalni trg, ki se bo začela izvajati leta 2017, razširi in razvije e-udeležbo in naj spodbudi razvoj in financiranje novih instrumentov, povezanih z e-državljanstvom Evropske unije; poleg tega priporoča Komisiji, da se osredotoči na odprtokodne rešitve, ki jih je mogoče enostavno uvesti po celotnem enotnem digitalnem trgu; zlasti poziva Komisijo, naj integrira ponovno uporabo prejšnjih projektov, kot je platforma D-CENT, projekt, ki se financira s sredstvi EU in zagotavlja tehnološka orodja za participativno demokracijo;

33.

poudarja, da bi morala biti prednostna naloga držav članic in institucij EU razvoj e-uprave, in pozdravlja ambiciozen in celovit akcijski načrt Komisije za e-upravo, pri katerem bosta bistvena ustrezno izvajanje in koordinacija razpoložljivih sredstev EU na nacionalni ravni, in sicer v sinergiji z nacionalnimi agencijami in organi za digitalizacijo; meni, da bi si bilo treba bolj prizadevati za spodbujanje odprtih podatkov in uporabo orodij IKT na podlagi odprtokodne in brezplačne programske opreme v institucijah EU in državah članicah;

34.

poziva, naj se na ravni EU več sodeluje, in priporoča izmenjavo najboljše prakse za projekte e-demokracije kot načina za prehod k obliki demokracije, ki bo bolj participativna in posvetovalna ter se bo odzivala na zahteve in interese državljanov in katere cilj bo vključiti državljane v postopke odločanja; poudarja, da je treba poznati odnos državljanov do izvajanja spletnega glasovanja na daljavo; poziva Komisijo, naj zagotovi neodvisno oceno ali posvetovanje z javnostjo v zvezi s spletnim glasovanjem, in sicer skupaj z analizo njegovih prednosti in slabosti, saj je to dodatna možnost za državljane, da oddajo svoj glas, o kateri pa morajo države članice razmisliti do konca leta 2018;

35.

poudarja, da je treba pri uporabi orodij e-demokracije prednostno varovati zasebnost in osebne podatke ter spodbujati varnejše internetno okolje, zlasti kar zadeva varnost informacij in podatkov, vključno s t. i. pravico do pozabe, ter zagotoviti jamstva v zvezi s programsko opremo in preverljivostjo virov; poleg tega poziva k nadaljnji uporabi digitalnih storitev, ki temeljijo na ključnih elementih, kot so varne in šifrirane digitalne identitete, v skladu z uredbo eIDAS; spodbuja varne in zanesljive digitalne javne registre in potrjevanje elektronskih podpisov, da se preprečijo goljufije večstranske interakcije, kar je skladno z evropskimi in mednarodnimi standardi s področja človekovih pravic in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije; nenazadnje poudarja, da varnostna vprašanja posameznikov in skupin ne smejo odvračati od vključevanja v demokratične procese;

36.

poudarja, da je treba okrepiti demokracijo s tehnologijo, ki naj bi se uporabljala v varnem okolju brez zlorab tehnoloških orodij (npr. programi za pošiljanje neželene pošte, anonimni profili in prisvajanje identitete), in želi spomniti, da je treba spoštovati najvišje pravne standarde;

37.

opozarja na nadvse pomembno vlogo, ki jo imajo prijavitelji nepravilnosti – v glavnem prek interneta – pri razkrivanju korupcije, goljufij, slabega upravljanja in drugih oblik nezakonitega ravnanja, ki ogrožajo javno zdravje in varnost, finančno integriteto, človekove pravice, okolje in pravno državo, obenem pa zagotavljajo pravico javnosti do informacij;

38.

spodbuja javne predstavnike, naj v okviru obstoječih popolnoma neodvisnih forumov dejavno sodelujejo z državljani in naj uporabljajo nove medije in platform IT, da bodo spodbudili razpravo ter izmenjavo mnenj in predlogov z državljani (e-parlament) ter ustvarili neposredno povezavo z njimi; poziva politične skupine v Evropskem parlamentu in evropske politične stranke, da povečajo možnosti za javno razpravo in e-udeležbo;

39.

poziva poslance in druge institucije EU, naj še naprej povečujejo preglednost pri svojem delu, zlasti v sedanjih težavnih političnih razmerah, ter poziva javne organe, naj preučijo možnosti za vzpostavitev digitalne platforme, vključno z najnovejšimi orodji IT; spodbuja izvoljene predstavnike, naj ta orodja uporabljajo ter dejansko komunicirajo in pozitivno sodelujejo z volivci in deležniki, da jih bodo seznanili z dejavnostmi na ravni EU in parlamentarnimi dejavnostmi ter tako začeli postopek posvetovanja in oblikovanja politik in povečali ozaveščenost o evropski demokraciji;

40.

pozdravlja pobude Parlamenta na področju e-udeležbe; podpira nadaljnja prizadevanja za okrepitev reprezentativnega značaja Parlamenta, njegove verodostojnosti in učinkovitosti ter spodbuja poslance, naj bolj izkoristijo nove tehnologije, da se razvije njihov celoten potencial, obenem pa naj upoštevajo potrebne omejitve zaradi pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov; poudarja, da je treba široko razmisliti o tem, kako bi poslanci boljše uporabljali IKT, ne le v odnosu z javnostjo, temveč tudi pri zakonodaji, peticijah, posvetovanjih in drugih vidikih, ki so pomembni za vsakdanje delo;

41.

spodbuja politične stranke na ravni EU in na nacionalni ravni, naj čim bolje izkoristijo digitalna orodja in razvijejo nove načine za spodbujanje notranje demokracije, vključno s preglednostjo pri upravljanju, financiranju in postopkih odločanja, ter omogočijo boljše obveščanje svojih članov, podpornikov in civilne družbe ter sodelovanje z njimi; prav tako jih spodbuja, naj delujejo zelo pregledno in odgovorno do državljanov; zato predlaga, da se preučijo morebitne spremembe statuta evropskih političnih strank, da se zajamejo in vključijo prakse e-udeležbe;

42.

poziva EU in njene institucije, naj bodo bolj odprte za preskušanje novih metod e-udeležbe, kot je črpanje iz množic na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pri čemer naj upoštevajo najboljšo prakso, ki se je že uveljavila v državah članicah in naj v ta namen začnejo posebne pilotne projekte; obenem poudarja, da je treba te ukrepe dopolniti s kampanjami za ozaveščanje, da se pojasnijo možnosti teh instrumentov;

43.

poziva evropske institucije, naj začnejo participativen proces za pripravo evropske listine o internetnih pravicah, pri čemer naj se med drugimi besedili sklicujejo na izjavo o internetnih pravicah, ki jo je 28. julija 2015 objavila italijanska poslanska zbornica, da bi spodbudili in zagotovili vse pravice, ki se nanašajo na digitalno področje, med drugim dejansko pravico dostopa do interneta in nevtralnosti omrežja;

44.

ugotavlja, da je danes na spletu mogoče najti ogromno različnih informacij, ter poudarja, da bi bilo treba povečati zmožnost državljanov za kritično razmišljanje, da bi znali bolje razlikovati med zanesljivimi in nezanesljivimi viri informacij; zato spodbuja države članice, naj se odzovejo na nove okoliščine s prilagoditvijo in posodobitvijo zakonodaje ter naj v celoti izvajajo in izvršujejo obstoječo zakonodajo o sovražnem govoru, tako na spletu kot drugod, hkrati pa naj zagotovijo spoštovanje temeljnih in ustavnih pravic; poudarja, da bi morale Unija in njene države članice v ta namen oblikovati ukrepe in politike za krepitev prenosljivih spretnosti kritičnega in ustvarjalnega razmišljanja ter digitalne in medijske pismenosti, pa tudi vključenosti in radovednosti državljanov, zlasti otrok in mladih, da bodo znali sprejemati informirane odločitve in bodo pozitivno prispevali k demokratičnim procesom;

o o

45.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0382.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0288.