18.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 252/138

P8_TA(2017)0038

Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2017 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2017 (2016/2306(INI))

(2018/C 252/14)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njenih členov 121(2), 126, 136 in Protokola št. 12 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem,

—	ob upoštevanju protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

—	ob upoštevanju protokola št. 2 k o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

—	ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1),

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (2),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju (3),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (4),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (5),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (6),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (7),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (8),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta o letnem pregledu rasti za leto 2016 z dne 15. januarja 2016,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta o poročilu o fiskalni vzdržnosti za leto 2015 z dne 8. marca 2016,

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. in 18. marca 2016,

—	ob upoštevanju izjave Euroskupine z dne 9. septembra 2016 o skupnih načelih za izboljšanje dodeljevanja odhodkov,

—	ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke (ECB) za leto 2015,

—	ob upoštevanju jesenske evropske gospodarske napovedi Evropske komisije za leto 2016 z dne 9. novembra 2016,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom „Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil pakta za stabilnost in rast“ (COM(2015)0012),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 o „Letnem pregledu rasti za leto 2017“ (COM(2016)0725),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 o priporočilu za Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2016)0726),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 z naslovom Za pozitivno fiskalno naravnanost v euroobmočju (COM(2016)0727),

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 16. novembra 2016 o poročilu o mehanizmu opozarjanja za leto 2017 (COM(2016)0728),

—	ob upoštevanju razprave z nacionalnimi parlamenti v okviru evropskega parlamentarnega tedna leta 2017,

—	ob upoštevanju poročila o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije („poročilo petih predsednikov“),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2015 o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi (9);

—	ob upoštevanju letnega poročila Eurofoundovega Evropskega centra za spremljanje prestrukturiranja za leto 2015,

—	ob upoštevanju sporočila voditeljev držav skupine G20 na vrhu dne 4. in 5. septembra 2016 v Hangžuju,

—	ob upoštevanju izjave predsednika ECB na 34. zasedanju Mednarodnega monetarnega in finančnega odbora 7. oktobra 2016,

—	ob upoštevanju sporazuma, sprejetega 12. decembra 2015 na 21. zasedanju konference pogodbenic o podnebnih spremembah v Parizu,

—	ob upoštevanju resolucije Odbora regij o evropskem semestru za leto 2016 in glede na letni pregled rasti za leto 2017 (12. oktober 2016),

—	ob upoštevanju Letnega poročila o evropskih MSP 2015/2016,

—	ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 26. avgusta 2016 o izvajanju Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (COM(2016)0534),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za regionalni razvoj (A8-0039/2017),

A.	ker gospodarstvo Evropske unije počasi okreva in zmerno raste, čeprav ne v vseh državah članicah enako;

B.	ker bo realna rast BDP v letu 2016 predvidoma znašala 1,8 % za EU in 1,7 % za euroobmočje, v letu 2017 pa 1,6 % oziroma 1,7 %, javni dolg leta 2016 pa naj bi znašal 86,0 % v EU in 91,6 % v euroobmočju; ker naj bi primanjkljaj v euroobmočju leta 2016 znašal 1,7 % BDP, v letih 2017 in 2018 pa 1,5 %;

C.	ker je potrošnja prebivalstva trenutno glavno gonilo rasti in naj bi po pričakovanjih to ostala tudi leta 2017; ker je v Evropi še vedno znatna naložbena vrzel in so naložbe občutno nižje kot pred krizo;

D.	ker stopnja zaposlenosti v EU postopno narašča, čeprav neenakomerno in prepočasi, zaradi česar se je brezposelnost v euroobmočju leta 2016 sicer zmanjšala na 10,1 %, a to ni dovolj, da bi se bistveno zmanjšali brezposelnost med mladimi in dolgotrajna brezposelnost;

E.	ker se to okrevanje na trgih dela in rast po državah članicah razlikujeta in sta precej krhka, zaradi česar je treba v EU spodbujati konvergenco navzgor;

ker je rast v veliki meri izhajala iz nekonvencionalnih monetarnih politik, ki pa ne morejo večno trajati; ker to podpira poziv k trojnemu pristopu politike – naložbe, ki so prijazne rasti, vzdržne strukturne reforme in odgovorne javne finance – z doslednim izvajanjem Pakta za stabilnost in rast v državah članicah ter ob popolnem spoštovanju njegovih določb o prožnosti;

G.	ker imajo nekatere države članice še vedno zelo visok javni in zasebni dolg, ki presega prag 60 % BDP, določen v Paktu za stabilnost in rast;

ker je Komisija v svojih ocenah o osnutkih proračunskih načrtov držav, ki so članice euroobmočja, za leto 2017 ugotovila, da noben načrt ni resno neskladen z zahtevami Pakta za stabilnost in rast, da pa fiskalne prilagoditve ne dosegajo tistega, kar Pakt zahteva, oziroma obstaja tveganje, da zahtevanega ne bodo dosegle;

I.	ker je Komisija v svojih ocenah o osnutkih proračunskih načrtov držav, ki so članice euroobmočja, ugotovila, da le devet držav članic izpolnjuje zahteve Pakta za stabilnost in rast;

J.	ker je dolgoročna vzdržnost javnih financ v državah članicah EU skrb vzbujajoča z vidika medgeneracijske pravičnosti;

K.	ker lahko na višino javnega dolga vplivajo tako pogojne kot implicitne obveznosti;

L.	ker imajo nekatere države članice zelo velike plačilnobilančne presežke, evropska makroekonomska neravnotežja pa so še vedno velika;

ker EU potrebuje velika dodatna prizadevanja za javne in zasebne naložbe, zlasti v izobraževanje, raziskave, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in inovacije ter v nova delovna mesta in podjetja, da bi uresničila svoj potencial rasti in odpravila sedanjo naložbeno vrzel, ko so naložbe še vedno na taki ravni kot pred krizo; ker je za to potrebno zlasti izboljšanje regulativnega okolja;

N.	ker je visoka stopnja slabih posojil še vedno velik izziv v številnih državah članicah; ker se rast posojil postopoma izboljšuje, vendar je še vedno manjša kot pred krizo;

O.	ker je za izboljšanje premajhne globalne konkurenčnosti EU in za povečanje njene trajnostne rasti potrebno boljše izvajanje nove kombinacije politik, inteligentne strukturne reforme v državah članicah in dokončanje enotnega trga;

P.	ker se gospodarstva z bolj kaznovalno stečajno ureditvijo odpovedujejo morebitnemu povečanju dodane vrednosti in zaposlovanja, zaradi česar bi morale vse države članice v celoti izvajati načelo druge priložnosti iz Akta za mala podjetja;

Q.	ker je evropska konkurenčnost močno odvisna tudi od necenovnih elementov, ki so povezani z inovacijami, tehnologijo in organizacijskimi zmogljivostmi, in ne le od cen, stroškov in plač;

ker je namen direktive o zamudah 2011/7/EU pri plačilih pomagati družbam, ki imajo visoke stroške ali jim celo grozi stečaj zaradi zamud zasebnih in javnih družb pri plačilih; ker je zunanje naknadno vrednotenje razkrilo, da javni subjekti v več kot polovici držav članic še ne spoštujejo 30-dnevnega roka za plačilo, ki ga določa zakonodaja; ker je bilo v poročilu ugotovljeno, da imajo države članice, ki so vključene v programe za prilagajanje, težave pri uporabi direktive, kadar morajo najti ravnotežje med takojšnjim plačilom sprotnih računov in odplačevanjem nakopičenega dolga;

pozdravlja letni pregled rasti Komisije za leto 2017, ki potrjuje strategijo tvornega trikotnika javnih in zasebnih naložb, socialno uravnoteženih strukturnih reform in odgovornih javnih financ, in poziva k boljšemu izvajanju te kombinacije politik; se strinja, da je za zagotavljanje rasti in delovnih mest ter podpiranje gospodarskega okrevanja potreben hitrejši napredek pri sprejemanju reform v skladu s priporočili za posamezne države; zato obžaluje zelo nizko stopnjo izvajanja priporočil za posamezne države, ki se je z 11 % leta 2012 zmanjšala na le 4 % leta 2015; poudarja, da bodo morale države članice pospešiti svoja prizadevanja za reforme, če bodo želele ponovno vzpostaviti rast in ustvarjati delovna mesta; podpira izjavo Komisije, da je njena najpomembnejša prednostna naloga spodbujanje delovnih mest, rasti in naložb v Uniji;

opaža pretirano zanašanje na monetarno politiko Evropske centralne banke, in ugotavlja, da monetarna politika ne zadostuje za spodbujanje rasti, če ni naložb in vzdržnih strukturnih reform;

se strinja s Komisijo, da bi se moralo euroobmočje vse bolj opirati na domače povpraševanje; meni, da bi bilo večje domače povpraševanje ustreznejše za trajnostno rast euroobmočja;

ugotavlja, da se v letu 2016 nadaljuje zmerna rast, ki presega raven pred krizo, a jo je treba obravnavati z vidika izredne monetarne politike, saj je rast šibka in jo države članice neenakomerno dosegajo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da BDP in rast produktivnosti ne dosegata vsega svojega potenciala in da zdaj torej ni čas za samozadovoljstvo, ter meni, da so za to zmerno okrevanje potrebna neutrudna prizadevanja, če želimo doseči večjo odpornost z rastjo in zaposlovanjem;

ugotavlja, da je referendum v Združenem kraljestvu povzročil negotovost v evropskem gospodarstvu in na finančnih trgih; ugotavlja, da je izid nedavnih predsedniških volitev v Združenih državah Amerike povzročil politično negotovost, ki utegne prizadeti evropsko gospodarstvo, nenazadnje tudi v mednarodnih trgovinskih odnosih;

z zaskrbljenostjo zaznava upiranje globalizaciji in vzpon protekcionizma;

ugotavlja, da čeprav se brezposelnost v povprečju postopoma zmanjšuje in stopnja aktivnosti narašča, v številnih državah članicah še vedno ostajajo strukturni izzivi; ugotavlja, da je stopnja dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti mladih še vedno visoka; poudarja, da so v teh državah članicah potrebne vključujoče reforme trga dela z doslednim spoštovanjem socialnega dialoga, če želimo odpraviti te strukturne pomanjkljivosti;

poudarja, da je raven naložb v EU v euroobmočju še vedno veliko nižja kot pred krizo; je prepričan, da je treba naložbeno vrzel zapolniti z zasebnimi in javnimi naložbami, in poudarja, da lahko vidne rezultate v kratkem času in ustreznem obsegu prinesejo le usmerjene naložbe; se strinja s Komisijo, da je čas nizkih stroškov financiranja idealen za predfinanciranje naložb, zlasti infrastrukturnih;

Naložbe

se strinja s Komisijo, da sta dostop do finančnih sredstev in okrepljen enotni trg bistvena za rast podjetij in inovacije; poudarja, da nove kapitalske in likvidnostne zahteve, ki so sicer potrebne za večjo odpornost bančnega sektorja, ne bi smele ogrožati zmožnosti bank posojanje realnemu gospodarstvu; meni, da bi si bilo treba bolj prizadevati za boljši dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev; zato poziva Komisijo, naj poveča svoja prizadevanja za izboljšanje možnosti financiranja;

10.

poudarja, da so najpomembnejše javne naložbe v človeški kapital in socialno infrastrukturo; meni, da je treba nujno omogočati javne in zasebne naložbe na področjih, kot so izobraževanje, inovacije ter raziskave in razvoj, saj so to odločilni dejavniki konkurenčnejšega evropskega gospodarstva;

11.

pozdravlja predlog Komisije, da bi podaljšala trajanje Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in podvojila njegova finančna sredstva; poudarja, da je treba znatno izboljšati geografsko in sektorsko pokritost sklada, da bi dosegli cilje uredbe; poudarja, da bi moral sklad privabljati finančna sredstva tudi za projekte s čezmejno razsežnostjo, uravnoteženo po vsej Uniji; poudarja, da je potrebna boljša usklajenost med državami članicami, Komisijo in Evropskim svetovalnim vozliščem za naložbe;

12.

poziva države članice in Komisijo, naj pospešijo in čim bolj povečajo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI), da bi izkoristile vsa notranja gonila rasti in spodbujale konvergenco navzgor;

13.

ugotavlja, da je zanesljiv finančni sistem in njegove institucije bistvenega pomena za privabljanje naložb in rast v evropskem gospodarstvu; poudarja, da sta se varnost in stabilnost v tem finančnem sistemu povečala v primerjavi z ravnjo pred krizo; vseeno pa želi spomniti, da še vedno niso rešena nekatera odprta vprašanja, na primer obseg slabih posojil, ki so se nakopičila med finančno krizo;

14.

poudarja, da lahko popolnoma delujoča unija kapitalskih trgov dolgoročno zagotovi alternativne vire financiranja za mala in srednja podjetja in dopolni vire iz bančnega sektorja ter tako gospodarstvu na splošno omogoči bolj raznovrstne vire financiranja; poziva Komisijo, naj pospeši svoje delo za unijo kapitalskih trgov, da bi se kapital učinkoviteje porazdelil po vsej EU, da bi poglobili kapitalske trge EU, povečali diverzifikacijo za vlagatelje, spodbudili dolgoročne naložbe in dodobra izkoristili inovativne finančne instrumente EU, ki so namenjeni podpiranju dostopa malih in srednjih podjetij do kapitalskih trgov; poudarja, da dokončanje unije kapitalskih trgov ne bi smelo ogroziti dosedanjih dosežkov in bi moralo v končni fazi koristiti evropskim državljanom;

15.

poudarja, da je potrebno večje financiranje naložb; poziva k dobro delujočemu finančnemu sistemu, ki bo lahko z večjo stabilnostjo in obstoječimi čezmejnimi institucijami zlasti malim in srednjim podjetjem zagotavljal likvidnost in vzdrževanje trga; glede tega želi tudi spomniti, da imajo hitro rastoča podjetja težave pri dostopanju do finančnih sredstev; poziva Komisijo, naj opredeli in začne izvajati projekte, s katerimi bo podprla in privabila tržne naložbe za tovrstna podjetja; poudarja, da reforme v zvezi z bančno strukturo ne bi smele ovirati zagotavljanja likvidnosti;

16.

spodbuja temeljito, postopno dokončanje bančne unije in razvoj unije kapitalskih trgov, da se poveča odpornost bančnega sektorja, prispeva k finančni stabilnosti, vzpostavi stabilno okolje za naložbe in rast ter prepreči razdrobljenost finančnega trga euroobmočja; poudarja, da je pri tem ključno načelo odgovornosti in da je nujno treba preprečiti moralna tveganja, predvsem za to, da se zaščiti državljane; poziva k spoštovanju veljavnih pravil;

17.

poudarja, da so javne in zasebne naložbe ključne za omogočanje prehoda na nizkoogljično in krožno gospodarstvo; opozarja na zaveze Evropske unije, zlasti iz Pariškega sporazuma, da bo financirala uporabo čistih tehnologij, povečala obseg energije iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost ter zmanjšala skupne emisije toplogrednih plinov;

18.

poudarja, da je za zanesljive naložbe potrebno stabilno zakonodajno okolje, ki omogoča donosnost naložb; meni, da so odločilnega pomena za privabljanje naložb predvidljiva pravila, učinkovita in pregledna javna uprava, učinkoviti pravni sistemi, enaki konkurenčni pogoji ter zmanjšano upravno breme; poudarja, da so v 40 % priporočil za posamezne države za leto 2016 obravnavane ovire za naložbe, ki jih lahko pomagajo odpraviti lokalni in regionalni organi; poleg tega poziva Komisijo, naj na podlagi sporočila z naslovom „Poziv k predložitvi dokazov – regulativni okvir EU za finančne storitve“ sprejme potrebne ukrepe za zmanjšanje birokracije, poenostavitev predpisov in izboljšanje možnosti financiranja;

19.

prepoznava neizkoriščen potencial za rast produktivnosti in naložbe, ki bi se lahko izkoristil, če bi se pravila enotnega trga v celoti izvrševala ter bi bili trgi proizvodov in storitev bolje povezani; opozarja, da so priporočila za posamezne države pomembna za to, ker pokažejo poglavitna področja, kjer bi morale države članice ukrepati;

20.

se strinja s Komisijo, da koristi trgovine v javnih razpravah niso vedno priznane, in poudarja, da je mednarodna trgovina lahko pomemben vir delovnih mest za Evropejce in da znatno prispeva k rasti; poudarja, da se že več kot 30 milijonov delovnih mest opira na izvoz iz EU; poudarja, da mednarodni trgovinski sporazumi ne bi smeli spodkopavati evropskih regulativnih, socialnih in okoljskih standardov, marveč bi morali okrepiti svetovne standarde;

21.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je delež EU v svetovnih tokovih neposrednih tujih naložb po krizi znatno zmanjšal; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo prizadevanja za izboljšanje poslovnega okolja za naložbe, med drugim s popolnim izvajanjem in izvrševanjem zakonodaje EU o enotnem trgu; se strinja, da je hitrejši napredek pri sprejemanju vzdržnih strukturnih reform, skladen s priporočili za posamezne države, potreben za povečanje konkurenčnosti EU, spodbujanje ugodnega okolja za podjetja (zlasti mala in srednja) in naložbe, za zagotavljanje rasti in delovnih mest ter spodbujanje konvergence navzgor med državami članicami;

22.

vztraja, da je treba ohraniti dolgoročno naložbeno zmogljivost finančnih institucij, donosnost varčevanja z nizkim tveganjem in dolgoročne pokojninske produkte, zato da se ne ogrozi vzdržnost prihrankov in pokojnin evropskih državljanov;

23.

poudarja, da je treba vzdržne strukturne reforme dopolniti z dolgoročnejšimi naložbami v izobraževanje, raziskave, inovacije in človeški kapital, zlasti pa v izobraževanje in usposabljanje za nova znanja in spretnosti; meni, da lahko kot orodje za spodbujanje naložb, zagotavljanje pametne in trajnostne rasti in dopolnjevanje naložbenih programov služijo tudi partnerstva med oblikovalci politike, zakonodajalci, raziskovalci, proizvajalci in inovatorji;

Strukturne reforme

24.

se strinja, da morajo vzdržne strukturne reforme na trgih proizvodov in storitev, pa tudi na vključujočih trgih dela, zdravstva, pokojnin in nastanitev ostati prednostna naloga držav članic, da bi lahko učinkovito podprle okrevanje gospodarstva, zmanjšale visoko brezposelnost, okrepile konkurenčnost, pošteno konkurenco in potencial za rast ter da bi povečale učinkovitost raziskovalnih in inovacijskih sistemov, pri čemer pa ne smejo ogroziti pravic delavcev, varstva potrošnikov ali okoljskih standardov;

25.

meni, da se je izhod iz gospodarske krize izkazal za hitrejšega na dobro delujočih in produktivnih trgih dela v kombinaciji z ustrezno stopnjo socialne zaščite in ustreznim dialogom; poziva države članice, naj zmanjšajo segmentacijo trga dela in povečajo udeležbo na njem ter okrepijo znanja in spretnosti, in sicer tudi z močnejšim poudarkom na usposabljanju in vseživljenjskem učenju za višjo zaposljivost in produktivnost; ugotavlja, da so v nekaterih državah članicah še vedno potrebne obsežne reforme, da bi njihov trg dela postal prožnejši in bolj vključujoč;

26.

poudarja, kako pomembno je začeti oziroma nadaljevati proces usklajenih in vzdržnih strukturnih reform za srednje- in dolgoročno stabilnost; poudarja, da EU in njene države članice ne morejo konkurirati samo s splošnimi stroški in stroški dela, temveč morajo tako na nacionalni kot na evropski ravni vlagati več v raziskave, inovacije in razvoj, izobraževanje, znanja in spretnosti ter učinkovito rabo virov;

27.

je zaskrbljen, kako bodo demografske spremembe, do katerih prihaja zaradi nizke rodnosti, starajoče se družbe in izseljevanja, vplivale na javne finance in trajnostno rast; zlasti opozarja na posledice staranja prebivalstva za pokojninske sisteme in sisteme zdravstvenega varstva v EU; ugotavlja, da bodo zaradi različne demografske strukture posledice teh sprememb v državah članicah različne, vendar opozarja, da bodo že predvideni stroški financiranja pomembno vplivali na javne finance;

28.

želi spomniti, da je za zagotavljanje vzdržnih pokojninskih sistemov pomembno doseči in ohraniti visoko stopnjo zaposlenosti; v zvezi s tem opozarja tudi, da je treba znanja in spretnosti migrantov uporabiti na boljši način, da bi jih prilagodili potrebam na trgu dela;

29.

ugotavlja, da države članice trenutno porabijo 5–11 % svojega BDP za zdravstvo, pričakuje pa se, da se bo zaradi demografskih sprememb ta delež v prihodnjih desetletjih znatno povečal; poziva Komisijo, naj svoja prizadevanja osredotoči na stroškovno učinkovito porabo za visokokakovostno zdravstveno oskrbo ter splošni dostop do nje, in sicer s sodelovanjem in izmenjavo primerov dobre prakse na ravni EU, pa tudi tako, da v priporočilih za posamezne države obravnava vprašanje vzdržnosti kakovostnih zdravstvenih sistemov;

30.

poziva Komisijo, naj redno objavlja ocene fiskalne vzdržnosti za posamezne države članice, pri čemer naj upošteva vse dejavnike, značilne za države članice, denimo demografske spremembe, in potencialne, implicitne in druge zunajproračunske obveznosti, ki vplivajo na vzdržnost javnih financ; priporoča, naj bodo ta poročila del letnih poročil o posameznih državah; predlaga, naj Komisija razvije kazalnik za ocenjevanje vpliva javnih financ in letnih proračunov na prihodnje generacije ob upoštevanju prihodnjih obveznosti in implicitnih proračunskih obveznosti; meni, da bi morala biti upravna obremenitev v zvezi s temi ocenjevanji omejena;

31.

pozdravlja, da se brezposelnost mladih v povprečju zmanjšuje, čeprav je še vedno previsoka; ugotavlja, da v zvezi s tem med državami članicami še vedno obstajajo velike razlike, zato so potrebne nadaljnje reforme za lažji vstop mladih na trg dela, s čimer bi zagotovili medgeneracijsko pravičnost; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je jamstvo za mlade, in poziva EU, naj še naprej namenja sredstva temu ključnemu programu; se strinja s Komisijo, da morajo države članice sprejeti več ukrepov za boj proti brezposelnosti mladih, zlasti za večjo učinkovitost jamstva za mlade;

32.

poudarja, da sta za dobro delovanje socialnega tržnega gospodarstva pomembna odgovorno in rasti naklonjeno usklajevanje plač, ki zagotavlja soliden življenjski standard in ki je v skladu s produktivnostjo, ter učinkovit socialni dialog;

33.

se strinja, da mora obdavčevanje podpirati naložbe in ustvarjanje delovnih mest; poziva k davčnim reformam, da bi rešili vprašanje visoke davčne obremenitve dela v Evropi, izboljšali pobiranje davkov, ukrepali proti izogibanju davkom in davčnim utajam ter da bi davčni sistemi postali enostavnejši, pravičnejši in učinkovitejši; opozarja, da je treba bolje uskladiti upravno prakso na področju obdavčenja; države članice poziva k večji preglednosti na področju obdavčevanja pravnih oseb;

Fiskalna odgovornost in struktura javnih financ

34.

je seznanjen, da Komisija še naprej obravnava fiskalno vzdržnost kot prednostno nalogo, da so se težave na tem področju od vrhunca krize zmanjšale in da za euroobmočje kot celoto kratkoročno morda niso glavni vir tveganj;

35.

je seznanjen tudi s stališčem Komisije, da izzivi ostajajo ter da je treba odpraviti trajajoče posledice krize in strukturne pomanjkljivosti, če se želimo izogniti dolgoročnim tveganjem;

36.

poudarja, da so vse države članice obvezane spoštovati Pakt za stabilnost in rast ter njegovih veljavnih določb o prožnosti; v zvezi s tem opozarja tudi na pomen Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju ter poziva Komisijo, naj predloži celovito oceno izkušenj, pridobljenih pri njenem izvajanju, ta pa naj bo podlaga za sprejetje potrebnih ukrepov v skladu s PEU in PDEU s ciljem, da bi vsebino te pogodbe vključili v pravni okvir EU;

37.

ugotavlja, da je sicer šest držav članic še vedno v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da pa se je povprečni delež javnega primanjkljaja zmanjšal in naj bi v letu 2016 ostal pod 2 %, v prihodnjih letih pa naj bi se še naprej zmanjševal, in da naj bi bili leta 2017 v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem le še dve državi članici; ugotavlja, da se je v zadnjem času v številnih primerih dolg povečal tudi zaradi dokapitalizacije bank in nizke rasti; poudarja, da bi se lahko pri izboljševanju stanja javnih financ težave povečale, ko bodo začele obrestne mere spet naraščati;

38.

opozarja na vlogo Komisije kot varuhinje Pogodb; poudarja, da je potrebna objektivna in pregledna ocena o uporabi in izvrševanju dogovorjene zakonodaje;

39.

vztraja, da države članice ne bi smele biti različno obravnavane; ugotavlja, da bo le fiskalna politika, ki bo spoštovala in upoštevala pravo Unije, pridobila verodostojnost in zaupanje med državami članicami ter služila kot osnova za dokončanje ekonomske in monetarne unije ter zaupanje finančnih trgov;

40.

poziva Komisijo in Svet, naj čim bolj podrobno predstavita fiskalna priporočila iz preventivnega in korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast, da bi povečala njihovo preglednost in izvršljivost; poudarja, da je treba v priporočila iz preventivnega dela vključiti rok za doseganje srednjeročnega cilja za posamezne države in fiskalno prilagoditev, ki je potrebna, da bi ga dosegli ali ohranili;

41.

meni, da bi bilo treba v skladu s postopkom v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ta neravnotežja v državah članicah obravnavati v okviru prizadevanj vseh držav članic in na podlagi ustreznih reform in naložb; poudarja, da mora vsaka država članica v zvezi s tem izpolniti svojo individualno odgovornost; opozarja, da sedanji veliki plačilnobilančni presežki omogočajo povečanje domačega povpraševanja; poudarja, da visoka raven javnega in zasebnega dolga predstavlja znatno tveganje ter da sta za to, da bi jo hitreje znižali, potrebni odgovorna fiskalna politika in višja rast;

42.

ugotavlja, da se je sicer stanje javnih financ v zadnjih letih izboljšalo, da pa je glede na oceno osnutkov proračunskih načrtov za leto 2017 možno, da osmim državam članicam ne bo uspelo izpolniti zahtev; meni, da je treba ravnati v skladu z dogovorjenimi načini fiskalne prilagoditve;

43.

pozdravlja, da sta se javni primanjkljaj in javni dolg v povprečju zmanjšala, vendar se strinja, da se za skupnimi podatki skrivajo velike razlike med državami članicami; poudarja, da bi bilo treba skupne podatke vedno obravnavati skupaj s pregledom posameznih proračunov, in opozarja, da je glede na pričakovano zvišanje obrestnih mer potrebna preudarna fiskalna politika; meni, da je treba doseči konvergenco navzgor, zlasti med državami članicami euroobmočja;

Fiskalna naravnanost v euroobmočju

44.

ugotavlja, da je glede na gospodarsko napoved Komisije iz jeseni 2016 restriktivna fiskalna naravnanost v euroobmočju leta 2015 postala nevtralna, v obdobju, zajetem v napovedi, pa naj bi bila rahlo ekspanzivna; je seznanjen tudi s stališčem Komisije, da bi polno izpolnjevanje fiskalnih zahtev, ki so del priporočil Sveta za posamezne države, v letih 2017 in 2018 na splošno povzročilo nekoliko restriktivno fiskalno naravnanost v euroobmočju kot celoti, medtem ko se Komisija zavzema za pozitivno ekspanzivno fiskalno naravnanost, čeprav se zaveda gospodarskih in pravnih omejitev za to;

45.

meni, da je sporočilo Komisije o pozitivni fiskalni naravnanosti pomemben korak naprej; pozdravlja, da želi Komisija s sporočilom prispevati k boljšemu usklajevanju ekonomskih politik v euroobmočju in opozoriti na priložnosti za fiskalno spodbudo v državah članicah, ki imajo možnost za to; poudarja, da proračunske zahteve temeljijo na skupno dogovorjenih fiskalnih pravilih; želi spomniti, da morajo države članice spoštovati Pakt za stabilnost in rast, ne glede na skupna priporočila; ugotavlja, da obstajajo različna mnenja glede potenciala želene skupne fiskalne naravnanosti in glede njene ravni; pozdravlja delo neodvisnega Evropskega fiskalnega odbora v zvezi s tem;

46.

meni, da je izboljšanje strukture javnih proračunov eden od ključnih vzvodov za zagotovitev spoštovanja fiskalnih pravil EU, omogočanje financiranja nujnih izdatkov, ustvarjanje rezerv za nepredvidene potrebe in naložbe za spodbujanje rasti ter financiranje manj nujne porabe, pa tudi za prispevanje k učinkovitejši in odgovornejši uporabi javnih sredstev; želi spomniti, da se o sestavi nacionalnih proračunov odloča na nacionalni ravni, pri tem pa se upoštevajo priporočila za posamezne države;

47.

ugotavlja, da v okviru proračuna EU redno poteka razprava o pametni razporeditvi javnih odhodkov in prednostnih nalogah politike ter da je tovrstna kritična ocena nepogrešljiva tudi za nacionalne proračune, da bi lahko srednje- in dolgoročno povečali kakovost javnih proračunov ter preprečili linearno zmanjševanje proračunskih sredstev;

48.

pozdravlja potekajoči pregled javne porabe in države članice spodbuja, naj kritično ocenijo kakovost in sestavo svojih proračunov; podpira prizadevanja za povečanje kakovosti in učinkovitosti javne porabe, tudi tako, da se financiranje neproduktivne porabe preusmeri v naložbe, ki spodbujajo rast;

49.

meni, da bi lahko v okviru proračuna EU prispevali k razbremenitvi nacionalnih proračunov tako, da bi se zanj zbirala lastna sredstva in ne bi bil v tako veliki meri odvisen od nacionalnih prispevkov;

50.

pozdravlja, da je Euroskupina v ciklu evropskega semestra 2016 organizirala tematske razprave in sprejela standarde dobre prakse, na primer v zvezi s pregledi odhodkov; poziva Komisijo in Euroskupino, naj poskrbita, da bodo ti standardi učinkovitejši in preglednejši;

51.

poziva Komisijo in Svet, naj oblikujeta priporočila za posamezne države tako, da bo napredek mogoče meriti, zlasti v primerih, ko se politično priporočilo večkrat nanaša na isto področje in/ali kadar je reforma takšna, da zahteva izvajanje po izteku enega semestra;

Usklajevanje nacionalnih politik in demokratična odgovornost

52.

poudarja, kako pomembno je, da nacionalni parlamenti razpravljajo o poročilih in priporočilih za posamezne države, nacionalnih programih reform in programih stabilnosti ter jih izvajajo v večjem obsegu kot do zdaj;

53.

meni, da boljše izvajanje priporočil za posamezne države zahteva jasno razčlenjene prednostne naloge na evropski ravni in pristno javno razpravo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, saj bo le tako spodbudilo odgovornost; poziva države članice, naj strukturirano vključijo lokalne in regionalne organe, ob upoštevanju učinka in izzivov v državah članicah, tudi na podnacionalni ravni, da bi izboljšale izvajanje priporočil za posamezne države;

54.

poziva Komisijo, naj začne pogajanja za medinstitucionalni sporazum o gospodarskem upravljanju; vztraja, da bi moral ta medinstitucionalni sporazum v okviru Pogodb zagotoviti, da bo struktura evropskega semestra omogočala konstruktiven in reden parlamentarni nadzor postopka, zlasti glede prednostnih nalog letnega pregleda rasti in priporočil za euroobmočje;

Sektorski prispevki k poročilu o letnem pregledu rasti za leto 2017

Proračuni

55.

meni, da bi s proračunom EU lahko zagotovili dodano vrednost za naložbe in strukturne reforme v državah članicah, če bi bili zagotovljeni večja sinergija med obstoječimi instrumenti in povezanost s proračuni držav članic; meni, da bi zato moral letni pregled rasti – kot pomemben politični dokument, ki vsebuje osnovno vsebino nacionalnih programov reform, priporočil za posamezne države in izvedbenih načrtov – služiti kot smernica za države članice in pri pripravi nacionalnih proračunov, da bi uvedli skupne rešitve, ki bi bile vidne v nacionalnih proračunih in povezane s proračunom EU;

56.

opozarja, da bi morale biti izboljšave sistemov za pobiranje DDV in carinskih dajatev glavna prednostna naloga vseh držav članic; pozdravlja predlog Komisije o oblikovanju evropskega črnega seznama davčnih oaz, ki bi ga bilo treba izvrševati s kazenskimi sankcijami, da bi obravnavali multinacionalne družbe, ki se izogibajo davkom;

Okolje, javno zdravje in varnost hrane

57.

poudarja, da je treba za učinkovitejšo rabo virov, zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije ter vzpostavitev trajnostne proizvodnje, ki bo temeljila na zahtevah glede boljše zasnove proizvodov in bolj trajnostnih vzorcev potrošnje, spodbujati podjetništvo in ustvarjanje delovnih mest, učinkovito izvajanje mednarodnih ciljev in okoljskih ciljev Unije ter diverzifikacijo virov prihodkov v okviru fiskalne odgovornosti in konkurenčnosti gospodarstva; meni, da bi moral evropski semester zajemati tudi poročanje o energijski učinkovitosti in medsebojni povezanosti na podlagi ciljev, zastavljenih na ravni EU.

o o

58.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam držav članic, nacionalnim parlamentom in Evropski centralni banki.

(1) UL L 306, 23.11.2011, str. 12.

(2) UL L 306, 23.11.2011, str. 41.

(3) UL L 306, 23.11.2011, str. 8.

(4) UL L 306, 23.11.2011, str. 33.

(5) UL L 306, 23.11.2011, str. 25.

(6) UL L 306, 23.11.2011, str. 1.

(7) UL L 140, 27.5.2013, str. 11.

(8) UL L 140, 27.5.2013, str. 1.

(9) UL C 407, 4.11.2016, str. 86.