EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.12.2017

COM(2017) 781 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju neposrednega obdavčevanja

{SWD(2017) 462 final}

1.UVOD

Bolj povezan in pravičnejši notranji trg je ena od glavnih prednostnih nalog Evrope. Da bi Unija dosegla ta cilj, potrebuje okvir za uspešno in učinkovito sodelovanje med davčnimi upravami držav članic. Evropska unija in njene države članice so zavezane krepitvi boja proti čezmejnim davčnim goljufijam, utajam in izogibanju davkom ter odločene zagotoviti, da se dobiček obdavči tam, kjer je ustvarjen. Da pa bi bili ukrepi politike uspešni, je ključno učinkovito izvajanje v praksi.

Upravno sodelovanje je odločilno. Nepovezano delovanje 28 ločenih davčnih uprav ne more biti ena od možnosti. Čeprav je obdavčenje še vedno predvsem nacionalno vprašanje, je gospodarsko okolje postalo bolj globalizirano, mobilno in digitalno. Podjetja lahko dobiček preusmerijo v druge države, davkoplačevalci lahko dohodek prejemajo iz tujine, ne da bi bili obdavčeni, odločitve ene države članice v zvezi z davki pa lahko vplivajo na davčne osnove drugih držav članic. Da bi zagotovili, da vsi državljani in podjetja prispevajo svoj pravičen delež v ustrezni državi, je v Evropi potrebna visoka raven sodelovanja med državami članicami.

Od sprejetja Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (v nadaljnjem besedilu: Direktiva ali DUS) je bil dosežen velik napredek. Ta direktiva je ključni korak v razvoju okvira EU za sodelovanje. Z njo je bila nadomeščena Direktiva 77/799/EGS o medsebojni pomoči (v nadaljnjem besedilu: DMP).

Izboljšave, ki jih je prinesla Direktiva, so bile povezane zlasti z: (i) razširitvijo področja uporabe na vse informacije, ki naj bi bile pomembne ter so povezane z neposrednimi davki in tudi vsemi posrednimi davki, razen DDV in trošarin, (ii) uskladitvijo standardov EU s členom 26(4) in (5) vzorčne konvencije o davku OECD, ki med drugim zagotavlja izmenjavo tudi, kadar nacionalnega interesa ni, (iii) krepitvijo avtomatične izmenjave podatkov, (iv) določitvijo rokov, novih standardnih obrazcev in varnega kanala za izmenjavo informacij ter (v) obveznostjo za države članice, ki vzpostavijo širše sodelovanje s tretjo državo, da zagotovijo enako raven sodelovanja vsem drugim državam članicam, ki želijo vzpostaviti tako širše medsebojno sodelovanje.

Od takrat je bila Direktiva štirikrat spremenjena z direktivami o spremembah, da bi se okrepilo upravno sodelovanje med državami članicami in tako obravnavali posebni izzivi, s katerimi so se soočale davčne uprave držav članic. Z Direktivo 2014/107/EU (v nadaljnjem besedilu: DUS2) je bila uvedena avtomatična izmenjava podatkov o finančnih računih, z Direktivo (EU) 2015/2376 (v nadaljnjem besedilu: DUS3) avtomatična izmenjava podatkov o davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, z Direktivo (EU) 2016/881 (v nadaljnjem besedilu: DUS4) avtomatična izmenjava poročil po državah, z Direktivo (EU) 2016/2258 (v nadaljnjem besedilu: DUS5), s katero se v nasprotju s prejšnjimi direktivami o spremembah obseg avtomatične izmenjave podatkov ni razširil, pa se je zagotovilo, da imajo davčni organi dostop do informacij o dejanskem lastništvu, zbranih v skladu z zakonodajo o preprečevanju pranju denarja. Slika 1 prikazuje razvoj skozi čas.

Slika 1: Sprejetje in izvajanje ključnih določb za upravno sodelovanje pri neposrednem obdavčenju

2.POROČILO

V skladu s členom 27 Direktive je treba od 1. januarja 2013 vsakih pet let predložiti poročilo o njenem izvajanju. Brati bi ga bilo treba skupaj s spremnim delovnim dokumentom služb Komisije (SWD), pripravljenim na podlagi informacij, ki jih države članice od leta 2013 zagotavljajo z vprašalniki in statističnimi podatki. V delovnem dokumentu služb Komisije so opisane ključne ugotovitve poročila in glavne značilnosti obnovljenega evropskega pristopa k upravnemu sodelovanju za pravično obdavčitev v EU.

Pregled zajema vse ključne veljavne določbe DUS. Novejše določbe o avtomatični izmenjavi podatkov, uvedene z direktivami o spremembah prvotne DUS (tj. DUS2, DUS3, DUS4), niso zajete, ker so se med pripravo poročila izmenjave na podlagi DUS2 in DUS3 šele začele izvajati, izmenjave na podlagi DUS4 pa se še niso začele izvajati. Na zgornjem diagramu so prikazani datumi prvih izmenjav.

V skladu s členom 8b Direktive je treba pred 1. januarjem 2019 predložiti drugo poročilo, ki bo vsebovalo pregled in oceno statističnih in drugih podatkov, prejetih v skladu z odstavkom 1 tega člena. To zajema statistične podatke o avtomatičnih izmenjavah v skladu s členoma 8 in 8a (tj. zajete bodo izmenjave na podlagi DUS1, DUS2 in DUS3) o zadevah, kot so upravni in drugi zadevni stroški in koristi avtomatične izmenjave podatkov, ter s tem povezanih praktičnih vidikih.

Izvajanje Direktive in prizadevanja pri krepitvi upravnega sodelovanja v Evropski uniji pomenijo najvišje standarde sodelovanja med davčnimi upravami na svetu. Ne glede na to nekatera vprašanja še niso bila rešena. Upravno sodelovanje se lahko še dodatno izboljša, da bi se zagotovilo, da države članice in Evropska unija ohranijo vodilno vlogo pri svetovnem gibanju za pravičnejši in preglednejši davčni sistem.

3.GLAVNE UGOTOVITVE

Delovni dokument služb Komisije vsebuje kvalitativne in kvantitativne informacije o izvajanju Direktive 2011/16/EU. Osredotočen je na njene ključne določbe, zlasti izmenjavo informacij v različnih oblikah, tj. na zaprosilo, na lastno pobudo in avtomatično. Poleg tega zajema druge oblike sodelovanja, kot so prisotnost v upravnih uradih in udeležba v administrativnih preiskavah, sočasni davčni nadzor in zaprosila za vročitev ter splošni pogoji, ki urejajo upravno sodelovanje pri neposrednem obdavčenju.

Temelji na informacijah in podatkih, pridobljenih od držav članic z vprašalniki in statističnimi podatki, o njihovih prizadevanjih pri izvajanju Direktive ter na praktičnih izkušnjah s sodelovanjem z drugimi državami članicami.

Na podlagi analize informacij, pridobljenih od držav članic, so bile v tem poročilu oblikovane tri ključne ugotovitve:

-določbe DUS se bile uvedene, vendar se vse ne izvajajo učinkovito;

-zaradi izmenjave informacij na podlagi DUS se je količina podatkov, ki jih morajo obravnavati davčne uprave, močno povečala, njihova zmogljivost za tovrstno obravnavo pa se v povprečju ni povečala v enakem obsegu;

-koristi DUS se ocenjujejo v zelo zgodnji fazi.

Določbe DUS se bile uvedene, vendar se vse ne izvajajo učinkovito

Iz informacij, ki so jih zagotovile države članice, je razvidno, da se DUS na splošno ustrezno izvaja. Kljub temu so bila za ustrezno izvajanje Direktive opredeljena naslednja področja za izboljšave.

Kljub prizadevanjem za spoštovanje rokov, določenih v Direktivi, izmenjava informacij na zaprosilo ni tako hitra, kot bi morala biti. V Direktivi so določeni roki za odgovore na zaprosila za informacije, vendar se priznavajo tudi posebni primeri, v katerih so lahko dogovorjeni drugačni roki. Ne glede na to so pravočasni odgovori pomembni zlasti za zagotovitev učinkovitega sodelovanja. Določbe DUS so v zvezi s tem zelo jasne: informacije je treba predložiti čim prej, saj je lahko pozen odgovor za državo članico prosilko manj koristen. Kot je predstavljeno v oddelku 5 delovnega dokumenta služb Komisije, se odgovori na zaprosila za informacije zdaj ne predložijo vedno v roku, določenem v Direktivi 1 .

Države članice si z izmenjavo informacij na lastno pobudo izmenjujejo informacije, ki bi lahko bile pomembne za upravo in izvrševanje nacionalnih davčnih zakonov druge države članice. Informacije, ki se predložijo na lastno pobudo, bi morale biti učinkovite, saj jih davčni uradniki izberejo na podlagi svojih praktičnih izkušenj in strokovnega znanja o pobiranju davkov. Ker pa se povratne informacije ne zagotavljajo redno, ni mogoče oceniti učinkovitosti izmenjanih informacij. Kot je navedeno v oddelku 7 delovnega dokumenta služb Komisije, so se skozi leta na lastno pobudo izmenjale nekatere informacije, vendar izmenjava informacij na lastno pobudo ni bila tako učinkovita, kot bi lahko bila, zlasti glede davčnih stališč s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumov. Afera LuxLeaks je jasno pokazala, da upravno sodelovanje na tem področju ni delovalo, zato je Komisija leta 2015 predlagala DUS3, v skladu s katero si morajo države članice avtomatično izmenjevati podatke o svojih davčnih stališčih.

Prve določbe (DUS1) o obvezni avtomatični izmenjavi podatkov so se začele uporabljati 1. januarja 2015 za pet kategorij prihodkov in kapitala, in sicer: dohodek iz zaposlitve, plačila direktorjem, nekateri produkti življenjskih zavarovanj, pokojnine ter lastništvo nepremičnin in iz njih izhajajoči dohodek. Vendar na podlagi prejetih informacij ni jasnih dokazov o dejanski uporabi takih informacij. Čeprav je večina držav članic dejala, da odprejo datoteke z veliko količino informacij, ko jih prejmejo, se zdi, da imajo številne od njih težave pri uporabi takih informacij zaradi različnih razlogov, vključno s pomanjkanjem virov ali avtomatiziranih postopkov identifikacije davkoplačevalcev, kot je prikazano v oddelku 6 delovnega dokumenta služb Komisije.

V Direktivi so poleg izmenjave informacij opredeljeni tudi drugi načini sodelovanja. Predvidena je možnost, da davčne uprave sklenejo dvostranske dogovore o prisotnosti svojih uradnikov na ozemlju druge države članice, da dve ali več držav članic izvaja sočasni davčni nadzor davkoplačevalcev v skupnem interesu ter da lahko davčne uprave pozovejo davčne organe drugih držav članic k sodelovanju za zagotovitev, da se davkoplačevalcem vročijo sklepi in instrumenti v zvezi z njihovimi davčnimi obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. Vendar je upravno sodelovanje na podlagi teh določb omejeno v primerjavi z obsegom čezmejnih dejavnosti v Evropi ali skupnim številom revizij, ki jih opravijo davčne uprave 2 , kot je prikazano v oddelkih 8 in 9 delovnega dokumenta služb Komisije, in bi lahko bilo širše. Več sodelovanja bi prineslo tudi večjo varnost na davčnem področju za čezmejne davkoplačevalce, če bi se tako zagotovilo, da različne davčne uprave bolj usklajeno in predvidljivo izvajajo revizije teh davkoplačevalcev.

Zaradi izmenjave informacij na podlagi DUS se je količina podatkov, ki jih morajo obravnavati davčne uprave, močno povečala, njihova zmogljivost za tovrstno obravnavo pa se ni povečala v enakem obsegu

Na podlagi DUS se izmenjuje precejšnja količina informacij, ki se bo po dejanski izvedbi dodatnih določb o avtomatični izmenjavi podatkov še povečala. Viri, namenjeni obravnavi tega toka, pa so še naprej omejeni.

Po informacijah davčnih uprav držav članic imajo centralni uradi za zvezo v večini držav članic med 1 in 5 davčnih uradnikov, odgovornih za upravno sodelovanje EU, kot je prikazano v oddelku 4 delovnega dokumenta služb Komisije. To ne zajema celotnega osebja, ki se ukvarja z upravnim sodelovanjem, vendar se skozi leta ni poročalo o nobenem bistvenem povečanju osebja v centralnih uradih za zvezo, medtem ko se je obseg upravnega sodelovanja v zelo kratkem času razširil, upravno sodelovanje pa precej razvilo. V primerjavi s skupnim številom zaposlenih v davčnih upravah držav članic ti podatki kažejo, da več držav članic za upravno sodelovanje EU namenja minimalne naložbe.

Države članice so vire informacijske tehnologije (IT) uporabile predvsem za vzpostavitev varnega okolja za avtomatične izmenjave. Delo na področju IT za omogočanje avtomatizirane uporabe prejetih informacij se je šele začelo. Kot je navedeno v oddelku 6 delovnega dokumenta služb Komisije, so države članice navedle, da davčne uprave še vedno težko rešujejo vprašanje, kako avtomatično povezati podatke o prihodkih, pridobljene z avtomatično izmenjavo podatkov, s svojo davčno podatkovno zbirko.

Koristi DUS se še vedno ocenjujejo v zelo zgodnji fazi

Cilj DUS je zmanjšati čezmejne davčne utaje in goljufije ter izogibanje davkom z boljšo razpoložljivostjo podatkov in sodelovanjem. Vendar je skoraj pet let po njenem začetku veljavnosti malo znano o dejanskih učinkih izvajanja DUS v zvezi s tem.

Komisija letno zahteva podatke o vrednosti nakopičenih davčnih koristi upravnega sodelovanja ne glede na njegovo obliko, vendar lahko zgolj malo davčnih uprav predloži ali oceni take informacije. Na splošno se priznava, da bi bile take informacije, ki bi se nanašale na denarni vidik in ravnanje, koristne, če bi se zanesljivo količinsko opredelile. Vendar države članice težje povežejo take podatke z upravnim sodelovanjem kot na primer z drugimi nacionalnimi pobudami za skladnost. Težko pa je količinsko opredeliti tudi odvračalni učinek okrepljenega sodelovanja.

4.NADALJNJI UKREPI

Komisija na podlagi zbranih informacij in opravljene analize meni, da je v EU potreben izboljšan in preglednejši pristop za zagotovitev, da upravno sodelovanje prispeva k splošnemu cilju pravične obdavčitve za vse in da se ta prispevek prepozna. Ukrepi za izboljšanje pristopa bodo temeljili na treh stebrih:

Celovito in pregledno izvajanje DUS v državah članicah

Da bi izvajanje DUS izpolnilo svoj cilj, mora biti celovito in učinkovito. Nosilce odločanja in zainteresirane strani EU je treba ustrezno obveščati. V členu 27 DUS, kot velja zdaj, je predvideno eno poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu vsakih pet let. Poleg tega člen 8b Direktive vsebuje ad hoc določbo za enkratno poročilo o avtomatični izmenjavi podatkov s „pregledom in oceno statističnih in drugih podatkov […] o zadevah, kot so upravni in drugi zadevni stroški in koristi avtomatične izmenjave podatkov, in s tem povezanih praktičnih vidikih,“ ki ga je treba predložiti pred 1. januarjem 2019.

Za preglednejšo in bolj redno poročanje so potrebni nekateri ukrepi:

-čeprav ni potrebe po spremembi zahteve iz člena 27, bo Komisija proučila možnost letne objave nekaterih osnovnih statističnih podatkov, kot se že več let objavljajo za postopke medsebojnega dogovora in vnaprejšnje cenovne sporazume v okviru Skupnega foruma EU za transferne cene;

-osebje Evropskega parlamenta bi bilo treba spodbujati k temu, da sprejme povabila k udeležbi na sestankih skupine strokovnjakov o izvajanju DUS, ki se jih udeležijo države članice.

Poleg tega so za večjo učinkovitost in uspešnost upravnega sodelovanja potrebni nekateri nadaljnji ukrepi:

-v zvezi z izmenjavo informacij na zaprosilo so države članice spodbujene, da izboljšajo pravočasnost odgovorov. Komisija bo proučila možnosti za avtomatizacijo potrjevanja prejema, spremljanja poteka izmenjave in priprave celovitih statističnih podatkov, s čimer se bo sprostilo nekaj osebja držav članic;

-v zvezi z izmenjavo informacij na lastno pobudo je potrebno ozaveščanje o pomenu opredelitve informacij, ki so koristne za drugo državo članico, in uvedbe prilagojenega pristopa za dodatno zagotovitev koristi izmenjave informacij na lastno pobudo za državo članico prejemnico. Poleg tega bi si morale države članice še naprej izmenjevati informacije na lastno pobudo z uporabo standardnih obrazcev in povečevati ozaveščenost na notranji ravni; 3

-države članice bi morale povečati uporabo drugih orodij za upravno sodelovanje poleg izmenjave informacij, kot so prisotnost v upravnih uradih, udeležba v administrativnih preiskavah in sočasni davčni nadzor, ter zagotavljati strukturirane povratne informacije o izmenjanih informacijah in njihovi koristnosti 4 . Poleg tega bo Komisija v skladu z zahtevo držav članic proučila možnost za razširitev elektronskih obrazcev, da bi se zajelo vročanje;

-Komisija bo proučila možnost predloga skupnih revizij na področju neposrednega obdavčenja (kot so trenutno načrtovane za upravno sodelovanje na področju DDV) in skupne metodologije.

Izboljšana zmogljivost držav članic pri upravnem sodelovanju EU

Brez ustreznih virov za davčne uprave držav članic se lahko tudi z večjo količino podatkov naredi le malo. Če države članice nimajo ustreznega osebja za analizo in uporabo podatkov, prejetih od drugih držav članic, ni mogoče šteti, da avtomatična izmenjava podatkov izpolnjuje svoj namen ali da je učinkovita. DUS sama po sebi ni instrument za krepitev zmogljivosti davčnih uprav. Vendar je Komisija opredelila več drugih orodij, ki jih ima na voljo in s katerimi se lahko izboljša izvajanje DUS:

-Komisija lahko na podlagi programa Fiscalis 2020 podpira upravno zmogljivost davčnih uprav držav članic in držav kandidatk. V okviru programa se organizira več delavnic in drugih dejavnosti o različnih vprašanjih v zvezi z davčnimi upravami, vključno z upravnim sodelovanjem. Razsežnost programa, povezana z DUS, bi se lahko okrepila s pripravo posebne vrste dejavnosti, povezanih z DUS, da bi se podprlo njeno dejansko izvajanje. Komisija bo proučila možnost ustanovitve skupine strokovnjakov EU za upravno sodelovanje 5 ;

-Komisija v okviru istega programa pripravlja okvir kompetenc za davčne uprave, da bi izboljšala spretnosti in znanja ter uspešnost davčnih uradnikov držav članic EU. Komisija bo zagotovila, da bo tak okvir vključeval usposabljanje in kazalnike v zvezi z upravnim sodelovanjem EU;

-dokazi kažejo, da so nekatere davčne uprave uspešnejše od drugih, zlasti kar zadeva uporabo davčnih informacij in poročanje o njej. Prizadevanja za izboljšanje bi se morala začeti z bolj avtomatizirano identifikacijo davkoplačevalcev in povezovanjem informacij, prejetih iz tujine z avtomatično izmenjavo, z informacijami, ki se hranijo na nacionalni ravni, ter razširiti na morebitni razvoj skupnega orodja za upravljanje tveganj. Komisija skupaj s tem poročilom objavlja celovito študijo o možnih izboljšavah pri identifikaciji čezmejnih davkoplačevalcev, pri čemer bo proučila možnost organizacije več delavnic v zvezi z DUS, da bi spodbudila izmenjavo dobrih praks in izkušenj;

-zmogljivost za izvajanje DUS je odvisna tudi od tega, koliko orodij Komisija zagotovi državam članicam za čim bolj nemoteno izvajanje Direktive. Komisija bo z uvedbo osrednje aplikacije za nove elektronske obrazce državam članicam zagotovila orodja, s katerimi bodo lahko v celoti ali deloma avtomatizirale nekatere postopke za DUS, ki se zdaj štejejo za preobremenjujoče, kot je poudarjeno v delovnem dokumentu služb Komisije, osebje davčnih uprav držav članic pa se bo lahko osredotočilo na dejavnosti z večjo dodano vrednostjo. Tako se bodo tudi zagotovili boljši in zanesljivejši statistični podatki.

Boljši in preglednejši podatki o izvajanju in koristih določb DUS

V skladu s členom 8b DUS, kot velja zdaj, morajo države članice „po možnosti“ predložiti statistične podatke o koristih avtomatične izmenjave podatkov, v členu pa se ne obravnavajo koristi drugih oblik izmenjave informacij ali upravnega sodelovanja.

-Komisija je s pomočjo Odbora za upravno sodelovanje pri obdavčevanju 6 predlagala izvedbeno uredbo o statističnih podatkih DUS ter letni oceni avtomatične izmenjave podatkov, ki vključuje spremljanje uporabe in učinkovitosti avtomatičnih izjav za spoštovanje davčnih predpisov.

-Komisija bo v sodelovanju s strokovnjaki držav članic opredelila skupne načine za zanesljivo in celovito oceno koristi upravnega sodelovanja.

-Komisija bo do 1. januarja 2019 pripravila poročilo o avtomatičnih izmenjavah (v skladu s členom 8b), s katerim bo zajela tudi zadeve, kot so upravni in drugi zadevni stroški ter koristi in praktični vidiki avtomatične izmenjave podatkov.

5.SKLEPNE UGOTOVITVE

Izvajanje in delovanje Direktive je zahtevalo precejšnje in stalne naložbe držav članic, ki pa so Direktivo vseeno spremenile v eno najučinkovitejših orodij za upravno sodelovanje. Ocenjevanje njenega celotnega učinka je še vedno zahtevna naloga. Komisija domneva, da Direktiva ni vplivala samo na obseg ali število izmenjav, ampak je imela tudi precejšnji odvračalni učinek, ki je ključno orodje v boju proti davčnim utajam. Vzporedno s tem različne države članice občasno uvajajo programe prostovoljnih razkritij. Učinek upravnega sodelovanja na razkrite zneske je težko količinsko opredeliti, vendar se lahko razumno domneva, da brez tega ne bi bilo spodbude za taka razkritja.

Vendar je upravno sodelovanje kot orodje za boj proti izogibanju davkom in davčnim utajam delo, ki se nikoli ne konča. Po vzpostavitvi potrebne strukture IT in skupnih orodij za upravno sodelovanje bi bilo treba nadaljevati z okrepljeno uporabo vseh orodij, analizo in uporabo prejetih podatkov ter prizadevanji za vzajemno izboljšanje kvalitativne vsebine izmenjanih podatkov. Vzporedno s tem bodo potrebne nove oblike sodelovanja in izboljšave sedanjega okvira, da se bo obravnavala dinamična narava izogibanja davkom in davčnih utaj. Države članice EU so dokazale, da so zavezane upravnemu sodelovanju, in bodo nedvomno sprejele nadaljnje ukrepe na tem področju.

(1)

   V povprečju je bilo v obdobju 2013–2016 skoraj 62 % vseh popolnih odgovorov poslanih v šestih mesecih od datuma prejema zaprosila.

(2)

   Poročilo OECD (2015) z naslovom „Tax Administrations 2015: Comparative Information on OECD and Other Advanced and Emerging Economies“ (Davčne uprave leta 2015: primerjalne informacije o gospodarstvih OECD ter drugih razvitih gospodarstvih in gospodarstvih v razvoju), OECD Publishing, Pariz, str. 221 in 222, na voljo na spletnem naslovu

http://dx.doi.org/10.1787/tax_admin-2015-en.

(3)

     Glej oddelek 7 delovnega dokumenta služb Komisije.

(4)

     Glej oddelke 8–11 in 14 delovnega dokumenta služb Komisije.

(5)

     Skupine strokovnjakov so strukturirane oblike sodelovanja med davčnimi upravami držav članic, v okviru katerih lahko države članice združujejo strokovno znanje na področju davkov. Skupine strokovnjakov se lahko podprejo s programom Fiscalis 2020 za sodelovanje EU na področju davkov.

(6)

     Odbor za upravno sodelovanje pri obdavčevanju je bil ustanovljen v skladu s členom 26 Direktive, da bi pomagal Komisiji. Agenda in zbirna poročila so na voljo na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/transparency/regcomitology/index.cfm?do=search.search.