EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 14.12.2017
COM(2017) 749 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Deveto poročilo o stanju izvajanja in programih izvajanja (kot določa člen 17) Direktive Sveta 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode
{SWD(2017) 445 final}
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Deveto poročilo o stanju izvajanja in programih izvajanja (kot določa člen 17) Direktive Sveta 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode
Vsebina
1. Okvir politike
2. Ocena skladnosti
2.1 Kanalizacijski sistemi in/ali drugi primerni sistemi
2.2 Sekundarno ali biološko čiščenje
2.3 Strožje ali terciarno čiščenje in občutljiva območja
2.4 Odstopanje od skladnosti
2.5 Gibanja v zvezi s skladnostjo
2.6 Velika mesta/veliki povzročitelji obremenitve
2.7 Proizvodnja in ponovna uporaba blata iz čistilne naprave
2.8 Ponovna uporaba odpadne vode
3. Izvajanje direktive o čiščenju komunalne odpadne vode in stanje voda
4. Spodbujanje skladnosti
4.1 Programi financiranja
4.2 Izvajanje zakonodaje
4.3 Strategija za spodbujanje skladnosti
4.4 Raziskave in inovacije
5. Izboljšanje postopka poročanja
6. Delovna mesta, rast in naložbe
7. Vrednotenje direktive o čiščenju komunalne odpadne vode
8. Zaključki
1. Okvir politike
Direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode je eden od ključnih instrumentov politike v okviru pravnega reda EU na področju voda za varstvo okolja in varovanje zdravja ljudi. Napredek pri izvajanju direktive o čiščenju komunalne odpadne vode v preteklih 25 letih je imel bistveno vlogo pri izboljšanju kakovosti vode v rekah, jezerih in morjih EU (glej sliko 1). Bil je tudi temelj za precejšen napredek pri izpolnjevanju ciljev drugih direktiv EU, kot so direktiva o pitni vodi, direktiva o kopalnih vodah, okvirna direktiva o vodah in okvirna direktiva o morski strategiji 1 . Ta direktiva skupaj z direktivo o kopalnih vodah in direktivo o pitni vodi prispeva tudi k rasti in delovnim mestom. Na primer:
·v vodno infrastrukturo je treba vsako leto vložiti od 19 do 25 milijard EUR;
·z upravljanjem voda je povezanih približno 600 000 zaposlitev v ekvivalentu polnega delovnega časa.
Slika 1: Razvoj biokemijske potrebe po kisiku (BPK5) v evropskih rekah – zmanjšanje BPK5 je kazalnik izboljšanja kakovosti voda EU (vir: Evropski gospodarski prostor (EGP 2 )).
Direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode bi bilo treba obravnavati tudi v okviru izvajanja cilja trajnostnega razvoja 6, tj. „zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve za vse“ 3 , saj 2,4 milijarde ljudi po vsem svetu in še vedno približno 10 milijonov ljudi na ravni EU živi brez dostopa do boljših sanitarij. Cilj trajnostnega razvoja 6 prinaša novo upanje za izboljšanje zdravja in okolja za vse. Ponuja tudi priložnost za naložbe in dejavnosti v vodnem sektorju.
To poročilo temelji na podatkih, ki so se zbirali od januarja do decembra 2014 na podlagi zahtev iz členov 15 in 17 direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Priložen mu je delovni dokument služb Komisije s podrobnejšo analizo. Za to poročilo je Komisija na podlagi točnih podatkov o izvajanju ocenila stanje v vseh državah članicah 4 . To je bilo mogoče s poglobljenim dialogom z državami članicami in izboljšanimi informacijskimi orodji, ki jih uporabljata Komisija in Evropska agencija za okolje 5 , 6 . Iz poročila je razvidno, da so države, ki so se EU pridružile od leta 2004 (v nadaljnjem besedilu: EU-13 7 ), dosegle precejšen napredek pri doseganju ciljev.
2. Ocena skladnosti
V EU je bilo leta 2014 približno 23 500 aglomeracij, kot so opredeljene v direktivi o čiščenju komunalne odpadne vode, s populacijskim ekvivalentom (v nadaljnjem besedilu: PE) 2 000 in več. Te aglomeracije so ustvarile skupno obremenitev v višini 604 milijonov PE, kar ustreza odpadni vodi iz gospodinjstev, pa tudi omejeni količini tehnološke odpadne vode in padavinske odpadne vode. Razlika v primerjavi z obremenitvijo iz prejšnjega poročila (500 milijonov PE) je zlasti posledica vključitve Poljske in Italije.
580 velikih mest z več kot 150 000 prebivalci je ustvarilo skupno obremenitev v višini 256 milijonov PE ali 42 % celotne obremenitve. S slike 2 je razvidno, da se 89 % celotne obremenitve ustvari v aglomeracijah s PE nad 10 000, zato se te aglomeracije štejejo za prednostno nalogo za doseganje skladnosti.
|
Slika 2: Celotna obremenitev zaradi odpadne vode v EU po velikosti aglomeracije v primerjavi z zmogljivostjo čistilnih naprav. |
Na splošno je EU do leta 2014 dosegla visoko raven skladnosti z naslednjimi stopnjami:
·94,7 % v zvezi z zbiranjem (prek kanalizacijskih sistemov ali nadomestnih individualnih ali drugih primernih sistemov 8 );
·88,7 % v zvezi s sekundarnim postopkom čiščenja;
·84,5 % v zvezi s strožjim postopkom čiščenja, kot je sekundarni postopek čiščenja, po potrebi z odstranjevanjem dušika (N) in/ali fosforja (P).
Kljub temu so med državami članicami še vedno velike razlike, zlasti glede izpolnjevanja zahtev v zvezi s strožjim postopkom čiščenja (glej spodaj).
|
|
Slika 3: Stopnja skladnosti z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode (tehtano povprečje – leto 2014) na ravneh EU-28, EU-15 in EU-13 (člen 3 – zbiranje, člen 4 – sekundarni postopek čiščenja, člen 5 – strožji postopek čiščenja). Stopnja sekundarnega postopka čiščenja je zaradi drugačnih pogojev in rokov iz pristopnih pogodb višja v EU-13.
Splošni podatki v zvezi s skladnostjo EU so nekoliko nižji kot v prejšnjem poročilu (98,4 % za zbiranje, 91,9 % za sekundarni postopek čiščenja in 87,9 % za strožji postopek čiščenja), vendar podatki v tem poročilu sedanje stanje izvajanja direktive o čiščenju komunalne odpadne vode prikazujejo točneje kot podatki v prejšnjem poročilu. To je posledica kombinacije dejavnikov, kot so:
·novi roki za doseganje skladnosti za EU-13;
·vključitev Italije, Poljske in Romunije, ki imajo nižje stopnje izvajanja;
·izboljšano zbiranje in preverjanje podatkov.
Skupna inštalirana moč čiščenja v EU predstavlja približno 780 milijonov PE (slika 2), kar je več od obremenitve, ustvarjene na ravni EU. Načeloma bi to pomenilo, da se prihodnje potrebe po čiščenju obravnavajo, čeprav se položaj med kraji razlikuje. Nekatere čistilne naprave so predimenzionirane, za nekatere obstoječe naprave pa so značilni tudi nezadostno zbiranje in/ali priključitve.
2.1 Kanalizacijski sistemi in/ali drugi primerni sistemi 9
Stopnja skladnosti EU v zvezi z zbiranjem odpadnih voda je visoka in povprečno znaša 94,7 %. Razlogi za znižanje za 3,7 odstotne točke glede na prejšnje poročilo so zlasti vključitev Italije in Poljske ter točnejše vrednosti za Romunijo 10 . Večina držav članic, razen Romunije, Cipra in v manjši meri Španije je svojo stopnjo skladnosti ohranila ali izboljšala 11 . Stopnje skladnosti so zelo visoke v 19 državah članicah, kjer znašajo od 98 % do 100 %, štiri države članice pa imajo še vedno manj kot 70-odstotne stopnje (Romunija, Bolgarija, Slovenija in Ciper).
Uporaba individualnih ali drugih primernih sistemov kot alternativa centraliziranemu zbiranju se je v primerjavi z osmim poročilom v povprečju zmanjšala. Visoke vrednosti uporabe individualnih ali drugih primernih sistemov so bile ugotovljene na Slovaškem, v Grčiji, na Madžarskem, Poljskem in Češkem. Komisija proučuje, ali so pogoji za uporabo individualnih ali drugih primernih sistemov (evidenca, dovoljenja, spremljanje in inšpekcijski pregled, vrste in s tem povezano varstvo okolja) v skladu z zahtevami iz direktive o čiščenju komunalne odpadne vode.
Slika 4: Napredek v zvezi s stopnjami skladnosti za člen 3 direktive o čiščenju komunalne odpadne vode v zadnjih treh poročilih glede na delež zadevne obremenitve – podatki za leta 2010, 2012 in 2014.
2.2 Sekundarno ali biološko čiščenje 12
88,7 % odpadnih voda EU se ustrezno obdela v sekundarnem postopku čiščenja, kar je 3,2 % manj kot v prejšnjem poročilu. Razlogi za to so bili pojasnjeni v odstavku 2.1. V 17 državah članicah je znašala stopnja skladnosti 90–100 %, štiri države članice (Malta, Romunija, Bolgarija in Slovenija) pa si morajo še naprej močno prizadevati za skladnost, saj je njihova stopnja skladnost manj kot 20-odstotna. Irska, v kateri je skladnost manj kot 70-odstotna, je poseben primer 13 , Italija pa le počasi napreduje. Čeprav je povprečna stopnja skladnosti za EU nižja, se je v EU-13 z 68 %, kolikor je znašala v osmem poročilu, zvišala na 75 %. Napredek je izjemen v državah, kot so Estonija, Latvija, Litva in Slovaška. Z vključitvijo Poljske se je povprečna stopnja v EU-28 znižala, stopnja v EU-13 pa zvišala.
Slika 5: Napredek v zvezi s stopnjami skladnosti za člen 4 direktive o čiščenju komunalne odpadne vode v zadnjih treh poročilih glede na delež zadevne obremenitve – podatki za leta 2010, 2012 in 2014.
2.3 Strožje ali terciarno čiščenje in občutljiva območja 14
Strožji postopek čiščenja (kot je sekundarni postopek 15 ) se uporablja za odpadno vodo, ki se izpusti na območja, ki zajemajo 76 % ozemlja EU. 15 držav članic ga uporablja na celotnem ozemlju, preostalih 13 pa je v skladu z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode nekatera območja opredelilo kot občutljiva. Območja, označena kot občutljiva, so se v tem poročilu povečala, pri čemer se je celotno ozemlje EU, označeno kot občutljivo, povečalo za 4 %, s tem pa se je izboljšalo varstvo voda.
Stopnja skladnosti v zvezi s strožjim postopkom čiščenja (uporablja se za aglomeracije z izpusti na občutljiva območja) znaša 84,5 %, kar je 3,4 % manj kot v prejšnjem poročilu. To je zlasti posledica razpoložljivosti točnejših podatkov, pa tudi novih sporočenih podatkov Italije, Poljske in Romunije, ki kažejo manjšo skladnost in so pod povprečjem EU. V manjšem obsegu pa je to tudi posledica rahlega poslabšanja rezultatov v osmih državah članicah zaradi izteka novih rokov za doseganje skladnosti. 15 držav članic je doseglo 85–100-odstotno skladnost (med drugim Ciper, Estonija, Madžarska, Latvija in Litva). Na splošno še vedno obstaja velika razlika med državami članicami, saj se skladnost giblje od 70-odstotne do popolne, kar bi bilo treba ustrezno obravnavati. V več državah članicah, v katerih je stopnja skladnosti manj kot 20-odstotna (Bolgarija, Malta, Irska in Romunija), so še vedno potrebna znatna prizadevanja.
Slika 6: Napredek stopenj skladnosti za člen 5 direktive o čiščenju komunalne odpadne vode v zadnjih treh poročilih glede na delež zadevne obremenitve – podatki za leta 2010, 2012 in 2014.
2.4 Odstopanje od skladnosti
Odstopanje od skladnosti bi bilo mogoče opredeliti kot izračun obremenitve zaradi odpadne vode, ki se neustrezno zbira ali čisti, izražen v PE. Iz njega je razvidno, koliko prizadevanj je še potrebnih, kaže pa tudi realnejšo sliko doseženega napredka. Izračuna se na podlagi preostalega PE, ki ga je treba zbrati, ali če je zbran, ustrezno očistiti, da bodo pogoji iz direktive o čiščenju komunalne odpadne vode v celoti izpolnjeni. Slika, prikazana s tem konceptom, dopolnjuje oceno skladnosti, v okviru katere se za skladne štejejo le aglomeracije, ki v celoti izpolnjujejo zahteve iz direktive o čiščenju komunalne odpadne vode 16 .
Na spodnjem grafu (slika 7) so prikazana gibanja odstopanja od skladnosti: med letoma 2012 in 2014 je bil zbran približno en dodaten milijon PE, dodatnih 10 milijonov PE je bilo obdelanih s skladnim sekundarnim postopkom čiščenja, še dodatnih 5 milijonov PE pa je bilo obdelanih s skladnim strožjim postopkom čiščenja 17 .
Slika 7: Odstopanje od skladnosti v EU-27. Spremembe v obdobju 2012–2014 (brez Hrvaške), v % in milijonih PE.
Odstopanje od skladnosti, izračunano na podlagi podatkov za leto 2014, jasneje kaže naravo in obseg preostalih izzivov:
·11 milijonov PE ni ustrezno zbranih (1,8 % celotne obremenitve EU). PE, ki ni ustrezno zbran, tudi ni ustrezno očiščen;
·41 milijonov PE ne izpolnjuje zahtev glede učinkovitosti sekundarnega postopka čiščenja (7,2 % celotne obremenitve EU, za katero je potrebno to čiščenje);
·45 milijonov PE ne izpolnjuje zahtev glede učinkovitosti strožjega postopka čiščenja (11,9 % celotne obremenitve EU, za katero je potrebno to čiščenje).
Med državami članicami so velike razlike. Za devet držav je značilno več kot 20-odstotno odstopanje od skladnosti za zbiranje, sekundarni postopek čiščenja ali strožji postopek čiščenja. Nizke stopnje odstopanja od skladnosti, ki so v nekaterih državah dosežene za zbiranje ali čiščenje, temeljijo na uporabi relativno visokih stopenj individualnih ali drugih primernih sistemov.
Slika 8: Odstopanje od skladnosti (zbiranje) v državah članicah EU (podatki za leto 2014). Nekatere države članice na tej sliki niso prikazane, ker v njih ni odstopanja.
Slika 9: Odstopanje od skladnosti (sekundarni postopek čiščenja) v državah članicah EU (podatki za leto 2014).
Slika 10: Odstopanje od skladnosti (strožji postopek čiščenja) v državah članicah EU (podatki za leto 2014).
2.5 Gibanja v zvezi s skladnostjo
Na splošno so gibanja v zvezi z izvajanjem pozitivna, zlasti za EU-13: njihove povprečne stopnje skladnosti za zbiranje, sekundarni postopek čiščenja in strožji postopek čiščenja so se od obdobja 2009–2010 (to je v treh poročilih) znatno zvišale. Zmanjšanje skladnosti pri zbiranju na ravni EU-13 v tem poročilu je zlasti posledica sistematične uporabe pravilne metodologije ocenjevanja za pravno skladnost.
Slika 11: Pretekli razvoj stopenj skladnosti (1998–2014).
Nekatere države so še vedno zelo oddaljene od popolne skladnosti z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode. Poseben primer je Malta: njena infrastruktura je delno vzpostavljena, vendar se srečuje z operativnimi težavami, ki jih je treba rešiti 18 . Po več kot 25 letih uporabe direktive o čiščenju komunalne odpadne vode imajo nekatere države članice, med njimi Irska, Italija, Španija in Portugalska, še vedno težave pri doseganju popolne skladnosti.
2.6 Velika mesta/veliki povzročitelji obremenitve
Kot je pojasnjeno zgoraj, 580 velikih mest v EU ustvari 42 % celotne obremenitve EU zaradi odpadne vode. 86 % te obremenitve se obdela v postopku čiščenja, ki je strožji od sekundarnega postopka čiščenja. Delež nezbrane in neobdelane obremenitve je od prejšnjega poročila ostal stabilen in znaša približno 2,3 %. Stopnja skladnosti je različna, pri čemer se lahko šteje, da je bilo leta 2014 popolnoma skladnih 18 od 27 glavnih mest 19 , torej štiri več kot v prejšnjem poročilu. Za glavna mesta, ki so še vedno neskladna, so potrebna dodatna prizadevanja 20 .
2.7 Proizvodnja in ponovna uporaba blata iz čistilne naprave
Na podlagi podatkov za leto 2014 je mogoče opozoriti na nekatera pomembna dejstva in podatke v zvezi z upravljanjem blata:
·v EU je bilo proizvedenega 8,7 milijona ton trdne suhe snovi blata, kar pomeni približno 17 kg na prebivalca;
·v skladu s podatki za Bolgarijo, Ciper, Italijo, Portugalsko in Romunijo je bilo tam ustvarjenih manj kot 10 kg na prebivalca, kar nakazuje nezadostno raven zbiranja in čiščenja;
·58 % ustvarjenega blata je bilo ponovno uporabljenega, zlasti v kmetijstvu (slika 12).
Slika 12: Namembni kraj blata iz komunalne odpadne vode, o katerem se je poročalo.
Morebitni prispevek sektorja h krožnemu gospodarstvu je precejšen:
·več kot polovica fosforja, odstranjenega iz odpadne vode v čistilnih napravah, se je ponovno uporabila ali reciklirala;
·v tla je bilo recikliranih 250 000 ton dušika oziroma fosforja 21 . Tona dušika je vredna 1 300 EUR, tona fosforjevega pentoksida (P2O5) 22 pa 900 EUR, zato bi skupna vrednost teh snovi, recikliranih iz blata iz čistilnih naprav, leta 2014 znašala 550 milijonov EUR 23 ;
·27 % blata se sežge (zlasti blato, ustvarjeno na mestnih območjih). To velja zlasti za Avstrijo, Nemčijo in Nizozemsko.
Razvoj tehnologije razgradnje obenem prispeva k zmanjševanju proizvodnje blata in hkratni proizvodnji energije iz obnovljivih virov (bioplin).
2.8 Ponovna uporaba odpadne vode
Zadnje sporočene informacije potrjujejo omejeno ponovno uporabo odpadne vode: samo osem držav članic je sporočilo, da del svojih očiščenih odpadnih voda redno ponovno uporabljajo (Grčija, Združeno kraljestvo, Francija, Italija, Malta, Ciper, Španija in Belgija). S tem povezani podatki se ne zbirajo redno, zato niso v celoti na voljo. Delež očiščene odpadne vode, ki se ponovno uporabi, se giblje od 0,08 % v Združenem kraljestvu do 97 % na Cipru, povprečje v EU pa je 2 %. Ponovna uporaba je pogosta zlasti v kmetijstvu, občasna pa v industriji in pri polnjenju vodonosnikov. Hrvaška, Madžarska, Slovaška in Romunija so poročale o nameri glede ponovne uporabe odpadne vode v prihodnosti. Latvija in Avstrija sta pojasnili, da ponovna uporaba ni potrebna zaradi velike razpoložljivosti sladke vode. Preostalih 14 držav članic je poročalo, da odpadnih voda ne uporabljajo ponovno.
Komisija v okviru sporočila z naslovom Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo 24 pripravlja zakonodajno pobudo za spodbujanje ponovne uporabe odpadne vode. Cilj tega ukrepa EU naj bi bil omogočiti stroškovno učinkovito ponovno uporabo odpadne vode za namakanje v kmetijstvu ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja in varstva okolja.
3. Izvajanje direktive o čiščenju komunalne odpadne vode in stanje voda
Izboljšanje kakovosti številnih rek EU zaradi izvajanja direktive o čiščenju komunalne odpadne vode 25 je mogoče dokazati z ocenjevanjem parametrov, kot so BPK5 26 (glej sliko 1), amonij ali ortofosfat. Težje je oblikovati podobne zaključke o dobrem ekološkem stanju, pri katerem se upošteva biološko življenje. Vendar je iz analize več ribjih vrst v nekaterih rekah (na primer Seni 27 ) jasno razvidno, da se je njihovo število povečalo hkrati z zmanjšanjem izpustov neočiščenih odpadnih voda. Razlog za to je, da odplake povzročajo hudo onesnaževanje, to pa povzroča pomanjkanje kisika in preprečuje razvoj občutljivih bioloških vrst.
Komisija zdaj proučuje druge načrte upravljanja povodij (za obdobje 2009–2015), predložene v skladu z okvirno direktivo o vodah, poročilo o oceni pa bo objavila leta 2018.
4. Spodbujanje skladnosti
Komisija je vzpostavila več pobud za podporo, spodbujanje in zagotovitev izvajanja direktive o čiščenju komunalne odpadne vode v celoti.
4.1 Programi financiranja
Pri izvajanju vodnih politik EU so imeli odločilno vlogo evropski skladi, zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad 28 . Ta podpora se zagotavlja zadnji dve desetletji, vključuje pa financiranje in spodbujanje okvira politike, ki omogoča izvedbo: naložbam na področju voda je bilo v obdobju 2000–2006 dodeljene 20,7 milijarde EUR, v obdobju 2007–2013 pa 21,9 milijarde EUR.
Naložbe v obdobju 2014–2020 so osredotočene na države članice z manj razvitimi regijami. Z dodeljenimi sredstvi v višini 14,8 milijarde EUR so vode najpomembnejše okoljsko področje kohezijske politike. Poudarek je na čiščenju odpadne vode in preskrbi s pitno vodo, pa tudi naložbah v varstvo voda, preprečevanju poplav in drugih z vodo povezanih temah. S to podporo se povečuje dodatno zasebno financiranje, dopolnjujejo pa jo drugi viri financiranja EU, kot so Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, LIFE in Obzorje 2020.
Največji delež razpoložljivega proračuna, približno 10 milijard EUR, je namenjen infrastrukturi za čiščenje odpadne vode, vključno z izgradnjo ali posodobitvijo naprav in kanalizacijskih omrežij, nekaj sredstev pa je namenjenih tudi upravljanju blata. Pričakuje se, da bodo države članice v obdobju 2014–2020 na nove ali nadgrajene obrate za čiščenje odpadne vode priključile 17 milijonov ljudi, medtem ko jih je bilo 7 milijonov priključenih v obdobju 2007–2013.
Kohezijska politika v sodelovanju z deležniki na terenu ponuja tudi okvir politike za celosten regionalni razvoj. To vključuje osnovne pogoje za financiranje. Za zagotovitev, da se sredstva čim bolje porabijo, morajo naložbe temeljiti na načrtih upravljanja povodij držav članic, kot so določeni v okvirni direktivi o vodah. Poleg tega so za finančno vzdržnost projektov potrebne politike določanja cene vode, ki ustrezno spodbujajo učinkovito rabo vode. Te na podlagi načela „plača povzročitelj obremenitve“ vključujejo ustrezen prispevek različnih vrst rabe vode k povračilu stroškov storitev za rabo vode. S to „predhodno pogojenostjo“ se je okrepilo tudi izvajanje okvirne direktive o vodah.
4.2 Izvajanje zakonodaje
Komisija je leta 2014 sprožila preiskave v zvezi z večino držav, ki so k EU pristopile leta 2004 ali pozneje, v letih 2016 in 2017 pa je v zvezi s kršitelji začela postopke za ugotavljanje kršitev.
V zvezi z državami, ki so bile članice pred letom 2004, se je na podlagi ugotovljenih kršitev začelo več postopkov za ugotavljanje kršitev, pri čemer je bila do zdaj večina teh držav predmet vsaj ene sodbe na Sodišču EU. Odkar je Komisija objavila osmo poročilo o izvajanju 29 , je Sodišče izdalo štiri sodbe, dve zadevi pa še nista končani.
V eni od teh sodb je bila Portugalska obsojena na podlagi člena 260 PDEU (druga sodba). Doslej je Sodišče na podlagi direktive o čiščenju komunalne odpadne vode štiri države članice obsodilo na globe in/ali denarne kazni (Belgijo, Luksemburg, Portugalsko in Grčijo). Države članice morajo globo in/ali pavšalni znesek plačati, če ne izpolnijo predhodne sodbe Sodišča v zvezi z isto zadevo.
4.3 Strategija za spodbujanje skladnosti
Komisija je izvedla več dejavnosti za izboljšanje skladnosti z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode, kot so:
·organizacija delavnic, seminarjev in sestankov bodisi v državah kandidatkah/državah pristopnicah bodisi v državah članicah v prvih letih po pristopu k EU, da se zagotovi potrebna podpora za prihodnje izvajanje na visoki ravni;
·usklajevanje in sodelovanje med GD za okolje ter GD za regionalno in mestno politiko za zagotovitev čim boljšega rezultata operativnih programov;
·izboljšanje obrazcev za poročanje iz člena 17 in upravljanja podatkov z novim informacijskim orodjem;
·sprožitev postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi nenehnih kršitev.
Kljub tem prizadevanjem in posledičnemu napredku, ki je bil dosežen v številnih primerih, je v nekaterih državah članicah še vedno treba izboljšati izvajanje. Zato Komisija razmišlja o več pobudah in ad hoc dialogih z državami članicami, ki imajo največ težav pri izvajanju direktive o čiščenju komunalne odpadne vode.
4.4 Raziskave in inovacije
Raziskave in inovacije imajo pomembno vlogo pri izvajanju direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Za učinkovitejše čiščenje komunalne odpadne vode in znižanje stroškov skladnosti so potrebni nove tehnologije ter inovativni poslovni modeli in modeli upravljanja. Za podporo raziskavam in inovacijam se je v obdobju 2007–2013 iz sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti financiralo več kot 140 raziskovalnih in inovacijskih projektov, povezanih z odpadno vodo, v skupni vrednosti 330 milijonov EUR. Drugi projekti v sedanjem obdobju 2014–2020 se podpirajo ali še bodo podprti s programom Obzorje 2020.
5. Izboljšanje postopka poročanja
V centralizirano podatkovno zbirko Evropske agencije za okolje se sporoči zelo veliko podatkov. To pomeni izziv pri izvlečenju, uporabi in prikazu razpoložljivih podatkov ter njihovem povezovanju z drugimi podobnimi podatkovnimi zbirkami in viri informacij, kot so poročanje v zvezi z okvirno direktivo o vodah, omrežjem Natura 2000, kopalnimi vodami ali stanjem okolja. S posodobljenim pregledovalnikom podatkov Evropske agencije za okolje se je izboljšal dostop do informacij na ravni EU 30 . Postopek poročanja in dostop javnosti do informacij o okolju sta se izboljšala zaradi razvoja uporabniku prijazne digitalne platforme 31 na nacionalni ravni na podlagi strukturiranega okvira za izvajanje in informacije. To se je zgodilo v okviru devetega poročanja. Strukturirani okvir za izvajanje in informacije je odprtokodno spletno orodje, ki omogoča avtomatizirano in standardizirano obdelavo in razširjanje podatkov.
Slika 13: Primer slike nacionalne platforme Irske.
Na podlagi strukturiranega okvira za izvajanje in informacije 28 nacionalnih platform razširja podatke z grafi, zemljevidi, preglednicami in statistikami z močno geoprostorsko komponento, ki opravlja tudi avtomatizirane izračune. Prikazane so tudi informacije o načrtovanih projektih, ki se obravnavajo za doseganje skladnosti z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode. V to orodje so v celoti vključene tudi informacije o kopalnih vodah, omrežju Natura 2000 in kakovosti rek.
6. Delovna mesta, rast in naložbe
Direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode je skupaj z direktivo o pitni vodi in direktivo o odpadkih eden od delov okoljske zakonodaje EU, ki ima največje gospodarske posledice. Direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode znatno prispeva k naložbam v vzdrževanje in nadaljnje izboljševanje obratov za čiščenje odpadne vode v Evropi ter zagotavlja konkurenčno prednost za podjetja, ki so dejavna tudi na drugih celinah.
Države članice EU-28 so sporočile podrobne informacije o sedanjih in načrtovanih 11 500 projektih, ki se obravnavajo za izpolnjevanje zahtev iz direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Med njimi je vsaj 6 000 čistilnih naprav, za katere se pričakuje, da bodo zgrajene ali prenovljene, in katerih skupna zmogljivost je približno 94 milijonov PE ali 12 % celotne zmogljivosti EU.
Glede na poročila držav članic so se naložbe v komunalne odpadne vode povečale in dosegle raven v višini 19–25 milijard EUR na leto (čeprav so nekatere države članice predložile le delne informacije, pri čemer manjkajo informacije o obnovi in širitvi infrastrukture). Naložbe v tem sektorju v povprečju predstavljajo 38–50 EUR na prebivalca na leto.
Slika 14: Naložbe v nove in obnovljene kanalizacijske sisteme in čistilne naprave v EU (v milijardah EUR na leto).
V primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja je iz sporočenih podatkov iz poročila na podlagi člena 17 razvidno zmanjšanje naložb v EU-13. To je posledica višjih stopenj izvajanja.
Na podlagi ocen držav članic bodo v naslednjih desetih letih za zagotovitev skladnosti z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode potrebne naložbe v vrednosti približno 49 milijard EUR. To vključuje naložbe v vse večje število projektov za zmanjšanje preplavljanja voda ob neurjih in delno obnovo/izboljšanje infrastrukture (npr. nadomestitev individualnih ali drugih primernih sistemov s kanalizacijskimi sistemi). Te naložbe naj bi se delno krile s sredstvi EU.
Pričakuje se, da se bodo naložbe v drugih 15 državah članicah povečale, zlasti naložbe v obnovo infrastrukture in boljši nadzor nad dogodki, povezanimi z dežjem (preplavljanje voda ob neurjih). Nekatere države, kot je Italija ali Španija, morajo še vedno močno povečati naložbe, da bi v celoti izpolnile glavne zahteve iz direktive o čiščenju komunalne odpadne vode.
Pri sklicevanju na sektor ravnanja z odpadno vodo 32 kot celoto, vključno z izvozom, je pomembno poudariti njegov znatni prispevek k evropskemu gospodarstvu. Ta sektor vsako leto ustvari proizvodno vrednost v višini približno 96 milijard EUR in dodano vrednost v višini približno 41 milijard EUR ter približno 600 000 ekvivalentov polnega delovnega časa.
Komisija zdaj proučuje oceno skupnih potreb po naložbah v vzdrževanje in nove obrate po vsej EU.
7. Vrednotenje direktive o čiščenju komunalne odpadne vode
Komisija izvaja vrednotenje Direktive. Obseg in cilji vrednotenja so opisani v načrtu, ki je bil objavljen za namene pridobivanja povratnih informacij 33 .
8. Zaključki
Več kot 25 let po sprejetju direktive o čiščenju komunalne odpadne vode je bil do leta 2014 dosežen znaten napredek proti njenemu popolnemu izvajanju. To je vodilo do postopnega, vendar znatnega izboljšanja kakovosti evropskih voda. Kljub splošno visoki stopnji izvajanja direktive o čiščenju komunalne odpadne vode pa še vedno ostaja več izzivov, kot so:
·nadaljnje vlaganje v sektor ravnanja z odpadno vodo, da bi se izvajanje povečalo ali ohranilo. V nekaterih državah članicah, v katerih so stopnje izvajanja še vedno nizke, in splošneje je treba poseben poudarek nameniti strožjemu postopku čiščenja ter potrebi po zagotovitvi dobrega obratovanja in vzdrževanja infrastrukture;
·zbiranje dodatnih dokazov o delovanju individualnih ali drugih primernih sistemov;
·izboljšanje kakovosti in predelave blata;
·zmanjšanje učinkov preplavljanja voda ob neurjih, ki vodna telesa onesnažuje z neočiščeno odpadno vodo. To je mogoče doseči s:
·spodbujanjem sistemov naravnega zadrževanja vode,
·izboljšanjem upravljanja omrežij v povezavi s čistilnimi napravami,
·dodatnimi naložbami (kadar so potrebne 34 );
·izboljšanje povezav med temeljnimi zahtevami iz direktive o čiščenju komunalne odpadne vode in okvirne direktive o vodah, zlasti če te zahteve ne zadostujejo za izpolnjevanje ciljev glede kakovosti vode iz okvirne direktive o vodah;
·večja ponovna uporaba očiščene odpadne vode (v primeru pomanjkanje vode) ob hkratni zagotovitvi ustrezne kakovosti vode;
·optimizacija porabe energije v sanitarnih sistemih, po možnosti proizvodnja energije iz obnovljivih virov na ravni čistilne naprave (npr. bioplin);
·zagotavljanje cenovne dostopnosti storitev odstranjevanja odpadnih voda ob zavedanju, da so potrebe po naložbah v vodni sektor širše od zgolj zbiranja in čiščenja, saj v nekaterih regijah vključujejo tudi pitno vodo, zaščito pred poplavami in razpoložljivost vode.
Ti izzivi in druge ugotovitve prihodnjega vrednotenja bodo vključeni v razmislek Komisije o možnih nadaljnjih ukrepih. Do takrat bo posebna pozornost namenjena državam članicam, ki imajo težave pri izvajanju Direktive, izboljšane pa bodo tudi dejavnosti poročanja za zagotovitev ustreznega in pravočasnega zbiranja in ocenjevanja podatkov.
28 evropskih nacionalnih spletnih mest o komunalni odpadni vodi , https://www.geospatialworld.net/news-posts/geospatial-media-communications-announces-winners-geospatial-excellence-award/ .
