EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.6.2017
COM(2017) 600 final
POROČILO KOMISIJE
LETNO POROČILO ZA LETO 2016
O SUBSIDIARNOSTI IN SORAZMERNOSTI
LETNO POROČILO ZA LETO 2016
O SUBSIDIARNOSTI IN SORAZMERNOSTI
1.
uvod
To je štiriindvajseto letno poročilo o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti pri pripravi zakonodaje Evropske unije. Predloženo je v skladu s členom 9 Protokola št. 2 k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.
Poročilo opisuje, kako so institucije in organi Evropske unije leta 2016 izvajali ti dve načeli in kako se je praksa razvijala v primerjavi s preteklimi leti. Vsebuje tudi analizo predlogov Komisije, v zvezi s katerimi so bila med letom posredovana obrazložena mnenja nacionalnih parlamentov. Glede na tesno povezavo med mehanizmom za preverjanje subsidiarnosti ter političnim dialogom med nacionalnimi parlamenti in Komisijo bi se moralo to poročilo razlagati kot dopolnilo k letnemu poročilu Komisije za leto 2016 o odnosih z nacionalnimi parlamenti.
2.
uporaba obeh načel v institucijah
2.1
Komisija
Preverjanje skladnosti pobud Komisije z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti je sestavni del Komisijine regulativne prakse. Komisija je v letu 2016 še naprej uresničevala svojo okrepljeno agendo za boljše pravno urejanje, ki zajema okrepljene smernice o tem, kako v postopku oblikovanja politik presojati subsidiarnost in sorazmernost, ter nove priložnosti za državljane in zainteresirane strani, da zagotovijo povratne informacije. Komisija prav tako izvaja svojo prakso vrednotenja veljavnih okvirov politik, preden predlaga revizijo zakonodaje. To vrednotenje zajema presojo, ali so ukrepi politik še vedno primerni glede na njihov namen ter v kolikšni meri so skladni z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Načela in instrumenti za boljše pravno urejanje, vključno s presojo subsidiarnosti in sorazmernosti, se uporabljajo v različnih fazah postopka odločanja, pri čemer se upoštevajo relevantne analize in prispevki zainteresiranih strani:
1.V zgodnji fazi postopka načrtovanja politik se kažipoti ali začetne ocene učinka za vse pomembne nove pobude objavijo na Komisijinem spletišču Europa
. Vsebujejo predhodni opis predvidenih pobud ter opredeljujejo načrte Komisije za delo na področju ocene učinka in posvetovanj. Kažipoti ali začetne ocene učinka vključujejo tudi začetno utemeljitev ukrepanja z vidika subsidiarnosti in sorazmernosti.
2.V postopku razvoja politik se vidiki subsidiarnosti in sorazmernosti analizirajo v ocenah učinka, ki jih spremlja tudi odprto javno posvetovanje. V ocenah učinka je obravnavano, kako se načeli subsidiarnosti in sorazmernosti uporabljata v vsakem konkretnem primeru. Kakovost te analize neodvisno nadzoruje Odbor za regulativni nadzor.
3.Nenazadnje že sam obrazložitveni memorandum, ki je priložen predlogu Komisije, povzema, kako sta izpolnjeni načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Po sprejetju predloga Komisije lahko zainteresirane strani še vedno zagotovijo povratne informacije o predlogu in z njim povezani oceni učinka, tudi o vprašanjih subsidiarnosti in sorazmernosti. Vse take povratne informacije so nato upoštevane v zakonodajnem postopku.
Spletišče Komisije „Zmanjšajte breme – povejte svoje mnenje“
, ki je začelo delovati leta 2015, ter platforma programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), ki je začela delovati leta 2016, sta prav tako načina, kako lahko javnost in zainteresirane strani komunicirajo s Komisijo o morebitnih prevelikih bremenih ali neučinkovitosti obstoječih regulativnih ukrepov, kar lahko zajema tudi vprašanja glede subsidiarnosti ali sorazmernosti. Leta 2016 je platforma REFIT pripravila prvi sklop priporočil Komisiji, kako poenostaviti in zmanjšati regulativna bremena veljavne zakonodaje EU. Komisija se je na ta priporočila odzvala z izvajanjem svojega delovnega programa za leto 2017. Predsedniki Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije so aprila 2016 podpisali nov medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje, s čimer so izrazili zavezo zadevnih institucij k boljšemu pravnemu urejanju. Ta sporazum zajema zaveze treh institucij za spoštovanje in izvajanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter zlasti zavezo Komisije, da bo v obrazložitvenih memorandumih, ki so priloženi njenim predlogom, predstavila svojo presojo teh vidikov.
Analiza subsidiarnosti
V skladu s smernicami za boljše pravno urejanje in spremljajočo zbirko orodij
, ki so bile sprejete maja 2015, mora Komisija izvesti analizo subsidiarnosti, kadar proučuje novo pobudo na področjih, na katerih Unija nima izključne pristojnosti, ter kadar vrednoti pomen in evropsko dodano vrednost obstoječega predloga. Komisija subsidiarnost obravnava pri zakonodajnih in nezakonodajnih pobudah. Cilj analize je dvojen: prvič, presoditi, ali ukrep na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni zadostuje za dosego želenega cilja; in drugič, presoditi, ali bi dodana vrednost ukrepa Unije presegla dodano vrednost ukrepa držav članic.
Ključni del analize v okviru smernic in zbirke orodij za boljše pravno urejanje je presoditi, kako pomembna je zadevna pobuda za Unijo. Ključni pomisleki so: geografski obseg, število akterjev, na katere vpliva pobuda, število zadevnih držav članic ter ključni gospodarski, okoljski in družbeni vplivi. Poleg tega se z analizo na podlagi kvalitativnega – in v čim večjem obsegu kvantitativnega – vidika ugotovi, ali obstaja večja težava s čezmejnim učinkom. Analiza bi morala zajemati tudi prednosti in pomanjkljivosti ukrepa Unije v primerjavi z ukrepom držav članic.
Analiza sorazmernosti
V skladu z načelom sorazmernosti vsebina in oblika ukrepov Unije ne smeta presegati tistega, kar je potrebno za izpolnjevanje ciljev Pogodb
. Spoštovanje načela sorazmernosti pomeni zagotavljanje, da pristop in raven regulativnega ukrepa politike ustrezata njegovemu cilju. Sorazmernost bi morala biti jasno navedena v ocenah učinka
, vrednotenju in preverjanju ustreznosti.
Komisija mora v skladu s smernicami za boljše pravno urejanje in spremljajočo zbirko orodij v analizi sorazmernosti proučiti:
·ali ukrepi presegajo tisto, kar je potrebno za rešitev težave in zadovoljivo doseganje cilja;
·ali je področje uporabe pobude omejeno na tiste vidike, ki jih države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in pri katerih je lahko EU uspešnejša;
·ali je ukrep ali izbira instrumenta v čim preprostejši obliki ter omogoča zadovoljivo doseganje cilja in njegovo učinkovito izvajanje;
·ali so stroški čim nižji in v skladu s ciljem, ki ga je treba doseči;
·ali je izbira instrumenta (uredbe, direktive ali drugih regulativnih metod) ustrezno utemeljena in
·ali se upoštevajo ustaljene nacionalne ureditve in posebne okoliščine v posameznih državah članicah.
Ocene učinka
Ocena učinka je potrebna vedno, ko se pričakuje, da bo imela pobuda pomembne gospodarske, družbene ali okoljske učinke. Zajema presojo težave, morebitne možnosti politike in njihove verjetne učinke ter skladnost z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.
Julija 2015 je Odbor za regulativni nadzor nadomestil Odbor za oceno učinka. V letu 2016 so Odbor sestavljali predsednik (raven generalnega direktorja v direktoratu) in pet polnopravnih članov, od katerih dva nista bila iz Komisije. Leta 2017 je bil imenovan tretji in zadnji zunanji član. Vsi člani Odbora so neodvisni in delujejo kot posamezniki na podlagi svojega strokovnega znanja. Odbor preverja kakovost ocen učinka, pomembnih vrednotenj in preverjanj ustreznosti. Subsidiarnost in sorazmernost sta del tega preverjanja kakovosti.
Odbor za regulativni nadzor je leta 2016 proučil 60 ocen učinka. Za devet od teh primerov (15 %) je bilo ocenjeno, da so potrebne izboljšave njihove analize vidikov subsidiarnosti oziroma sorazmernosti. Skupno število proučenih primerov leta 2015 je bilo manjše (29), vendar je bil delež primerov s pomisleki glede subsidiarnosti in sorazmernosti večji (23 %). V nadaljevanju opisani primeri iz leta 2016 ponazarjajo, kako je Odbor presojal subsidiarnost in sorazmernost:
·Odbor za regulativni nadzor je v mnenju o oceni učinka za predlog spremembe direktive o napotitvi delavcev
poudaril, da bi morali biti v poročilu argumenti o načelih subsidiarnosti in sorazmernosti bolje utemeljeni. Odbor je zahteval pojasnilo, zakaj v analizo niso bile vključene alternativne možnosti. Glede vprašanja sorazmernosti je Odbor zahteval pojasnilo o načinu, kako so v poročilu obravnavani pomisleki malih in srednjih podjetij glede postopkovnih bremen. V ponovno predloženi različici poročila, ki je prejela pozitivno mnenje Odbora, sta bili obe vprašanji bolje obravnavani, predvsem kar zadeva splošno utemeljitev predloga. Dodan je bil tudi oddelek o malih in srednjih podjetjih ter verjetnih bremenih upravnih postopkov. Čeprav je bila opustitev nekaterih možnosti v revidiranem poročilu bolje utemeljena, je Odbor kljub temu zahteval, naj bo v poročilu bolje pojasnjeno, zakaj ni bila upoštevana izjema za kratkoročno napotitev. Spremenjeno poročilo je bilo sprejeto marca 2016.
·Odbor za regulativni nadzor je ugotovil, da v oceni učinka za predlog direktive Sveta o splošnem mehanizmu obrnjene davčne obveznosti glede davka na dodano vrednost
sorazmernost ni bila zadosti utemeljena za posamezne možnosti politike, zlasti glede učinkov. Poročilo je prejelo negativno mnenje in ponovno predložena različica je bila izboljšana z dodano analizo sorazmernosti, ki je omogočila boljšo oceno možnosti in tveganj. Tako so bile na primer bolje opisane sekundarne posledice, kot so učinki na stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja in učinki na druge države članice, ki ne uporabljajo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti.
·Odbor je glede ocene učinka za predlog uredbe Sveta o geografskem blokiranju
na podlagi načela prebivališča in državljanstva zahteval boljšo utemeljitev tega, kako je prednostna možnost v povezavi z ugotovljeno težavo sorazmerna. Zahteval je boljše pojasnilo izboljšanja, ki se pričakuje od pobude, glede na to, da se od trgovcev ne bo zahtevala dostava v drugo državo članico, in boljše dokaze za to, da se bo čezmejna trgovina povečala tudi, kadar bodo morali potrošniki blago prevzeti v tuji državi. Poročilo je prejelo negativno mnenje. Po izboljšanju poročila je njegova spremenjena različica prejela pozitivno mnenje Odbora.
·V zvezi s predlogom uredbe o posodobitvi zakonodaje EU o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu
je Odbor dal pozitivno mnenje o oceni učinka, pod pogojem, da se poročilo izboljša zlasti glede dokazov v podporo potrebi po ukrepih EU in sorazmernosti predlaganih ukrepov. Odbor je od Komisije zlasti zahteval več dokazov glede uporabe zaščitene vsebine v vsebinah, ki jih naložijo uporabniki, poštenega nadomestila za avtorje in izvajalce ter avdiovizualnih vsebin na platformah video na zahtevo. Zaradi pomislekov Odbora je bilo poročilo o oceni učinka, priloženo osnutku zakonodajnega predloga, ki ga je septembra 2016 sprejela Komisija, revidirano.
·V zvezi s predlogom revizije direktive o obnovljivih virih energije je Odbor za regulativni nadzor izrazil pomisleke glede sorazmernosti nekaterih možnosti in glede tega, v kolikšnem obsegu je izpolnjeno načelo subsidiarnosti. Komisija je pomisleke Odbora v svojem predlogu ustrezno upoštevala. Zlasti kar zadeva določbe o ogrevanju in hlajenju, ni predlagala zavezujočih obveznosti, ampak je namesto tega državam članicam dala na voljo več možnosti, s čimer je na nacionalni ravni zagotovila prožnost pri izvajanju. Te bolj sorazmerne in manj obremenjujoče določbe so bile združene z okrepljenimi določbami glede upravnega okvira, da se zagotovi doseganje ciljev do leta 2030.
Kot je razvidno iz teh primerov, je Odbor za regulativni nadzor v letu 2016 pomagal izboljšati analizo skladnosti predlogov z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. S tem je zagotovil pomembne informacije za proces političnega odločanja Komisije.
Vrednotenje in preverjanje ustreznosti
Subsidiarnost in sorazmernost sta bili bistveni tudi za retrospektivna vrednotenja in preverjanja ustreznosti, ki so bila izvedena v letu 2016. S temi orodji se presodi, ali evropski ukrepi prinašajo pričakovane rezultate v smislu uspešnosti, učinkovitosti, skladnosti, pomembnosti in evropske dodane vrednosti. Presodi se tudi, ali so ukrepi še potrebni, ali pa bi se lahko cilji bolje dosegli kako drugače. Komisija je zavezana načelu „najprej ovrednoti“, tj. najprej analizira pretekle rezultate veljavnih politik, nato pa šele obravnava nove ukrepe. Z zbiranjem dokazov in opredelitvijo spoznanj, ki so lahko v pomoč pri odločanju, postaja vrednotenje stalni sestavni del oblikovanja politik EU.
Komisija letno običajno pripravi od 100 do 120 vrednotenj. Leta 2016 je objavila 43 vrednotenj in preverjanj ustreznosti. Dokončala je dve preverjanji ustreznosti (vrednotenji širših področij politike); eno o obveznostih poročanja, načrtovanja in spremljanja na področju pravnega reda EU glede energetike in eno glede direktiv o pticah in habitatih. V naslednjih primerih so prikazana vrednotenja iz leta 2016, pri katerih so se pojavili pomisleki v zvezi s subsidiarnostjo, evropsko dodano vrednostjo in sorazmernostjo:
·Iz vrednotenja direktive o čezmejnem izvrševanju glob za prometne prekrške
izhaja, da je direktiva ustvarila evropsko dodano vrednost, saj je bil z njo uveden mehanizem za izmenjavo informacij o registrskih podatkih vozil, ki so ključne za obravnavo prekrškov, storjenih z vozili, ki so registrirana v drugih državah članicah. Doseganje enakih rezultatov na drug način kot z direktivo bi bilo skoraj nemogoče zaradi: (a) števila sporazumov, ki bi jih morale podpisati države članice, da bi si izmenjale te vrste podatkov, (b) časa, ki bi bil potreben za ratifikacijo podobnih sporazumov v vseh državah članicah, ter (c) možnih rezultatov takih sporazumov in pomanjkanja preglednosti, ki je lahko posledica nekaterih dvo- ali večstranskih sporazumov.
·Iz vrednotenja akcijskega načrta proti naraščajoči grožnji protimikrobne odpornosti
izhaja, da ima akcijski načrt jasno evropsko dodano vrednost. Spodbudil je ukrepanje držav članic, okrepil mednarodno sodelovanje in zagotovil okvir za usklajevanje dejavnosti v zvezi s protimikrobno odpornostjo na mednarodni ravni. Ugotovitve vrednotenja zato na splošno podpirajo nadaljnje ukrepanje na ravni EU. Iz vrednotenja izhaja jasna potreba po podpori in pomoči državam članicam pri razvoju in izvajanju nacionalnih akcijskih načrtov za zmanjšanje razlik pri uporabi protimikrobnih sredstev in zmanjšanje razširjenosti okužb, za spodbujanje sodelovanja med sektorji, za izboljšanje znanja državljanov ter za krepitev sistemov spremljanja in nadzora z razvojem strokovnega znanja o metodologijah, trdnih kazalnikih in instrumentih. Med vrednotenjem se je pokazala tudi potreba po stalnem usklajevanju in sodelovanju pri raziskavah ter razvoju novih protimikrobnih sredstev, hitrih diagnostičnih testov, cepiv in alternativnih zdravljenj ter novih poslovnih modelov za ohranjanje naložb in izboljšanje znanja o prenosu protimikrobne odpornosti.
·Iz naknadnega vrednotenja sedmega okvirnega programa za raziskave
izhaja, da je reševanje vseevropskih izzivov prek evropskih raziskav eno od najpomembnejših področij z evropsko dodano vrednostjo v primerjavi s posamičnim ukrepanjem držav članic. Evropski raziskovalni programi zajemajo sklop nagrad za družbene izzive, ki ponujajo denarne nagrade tistim, ki se najučinkoviteje spoprimejo z določenim izzivom. Delujejo kot spodbuda za inovacije. Predpisujejo cilj, ne pa tudi načina, kako naj bo dosežen. Leta 2014 je nemško biofarmacevtsko podjetje CureVac GmbH osvojilo nagrado za inovacije v višini 2 milijonov EUR za doseženi razvoj na področju novih tehnologij za ohranjanje stabilnosti cepiv, ki rešujejo življenja, ne glede na temperaturo okolja. S tem je prispevalo k premostitvi ene od največjih ovir pri uporabi cepiv v državah v razvoju. Leta 2015 je nagrada spodbudila dodatne zasebne naložbe v razvoj, ko je sklad Billa in Melinde Gates objavil zavezo, da bo v CureVac vložil 46 milijonov EUR za pospešitev razvoja njegove inovativne tehnologije in proizvodnje številnih cepiv proti nalezljivim boleznim.
2.2
Obravnava obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov
Komisija je leta 2016 prejela 65 obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov o načelu subsidiarnosti. To je 713-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2015, ko je prejela osem obrazloženih mnenj. Število obrazloženih mnenj, prejetih leta 2016, je tretje največje število prejetih mnenj v koledarskem letu od uvedbe mehanizma za preverjanje subsidiarnosti z Lizbonsko pogodbo leta 2009 (po 84 obrazloženih mnenjih leta 2012 in 70 obrazloženih mnenjih leta 2013). Obrazložena mnenja leta 2016 so predstavljala tudi večji delež (10,5 %) skupnega števila mnenj, ki jih je Komisija v navedenem letu prejela v okviru političnega dialoga (620). Omeniti je treba, da se je leta 2016 precej povečalo tudi skupno število mnenj, ki so jih nacionalni parlamenti predložili v okviru političnega dialoga.
Med 65 obrazloženimi mnenji, prejetimi leta 2016, se je 38 mnenj nanašalo na štiri predloge Komisije. Največ obrazloženih mnenj (14) je bilo prejetih v zvezi s predlogom revizije direktive o napotitvi delavcev na delo, s čimer je bil sprožen postopek na podlagi člena 7(2) Protokola št. 2 k Pogodbama (tako imenovani postopek rumenega kartona). Osem obrazloženih mnenj je bilo prejetih glede predloga o reviziji dublinske uredbe, nadaljnjih osem pa glede dveh predlogov o vzpostavitvi skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. Ostali predlogi so prejeli od enega do štiri obrazložena mnenja. Primeri, glede katerih je Komisija prejela največje število obrazloženih mnenj, so podrobneje opisani v poglavju 3.
Precejšnje povečanje skupnega števila obrazloženih mnenj, izdanih leta 2016, pomeni, da se je znatno povečalo število izdanih obrazloženih mnenj po posameznih domovih parlamenta. Leta 2016 je obrazložena mnenja izdalo 26 od 41 domov parlamentov (v primerjavi z 8 domovi leta 2015). Obrazložena mnenja so izdali bolgarski dom Narodno sabranie (3), češka domova Senát (3) in Poslanecká sněmovna (4), danski dom Folketing (2), estonski dom Riigikogu (1), irska domova Dáil Éireann (2) in Seanad Éireann (1), francoski dom Sénat (3), hrvaški dom Hrvatski sabor (1), italijanski dom Senato della Repubblica (3), latvijski dom Saeima (1), litovski dom Seimas (1), luksemburški dom Chambre des Députés (2), madžarski dom Országgyűlés (2), malteški dom Kamra tad-Deputati (5), nizozemska domova Eerste Kamer (1) in Tweede Kamer (3), avstrijski dom Bundesrat (4), poljska domova Senat (2) in Sejm (2), portugalski dom Assembleia da República (1), romunska domova Camera Deputaților (2) in Senat (1), slovaški dom Národná rada (2), švedski dom Riksdag (12) ter britanski dom House of Commons (1).
Daleč največ obrazloženih mnenj (12) je izdal švedski nacionalni parlament Riksdag. Sledijo mu malteški dom Kamra tad-Deputati s 5 mnenji ter češki dom Poslanecká sněmovna in avstrijski dom Bundesrat z vsak po 4 obrazloženimi mnenji.
Poleg tega so nekateri regionalni parlamenti izkoristili priložnost in Komisijo neposredno obvestili o svojih mnenjih o nekaterih predlogih Komisije, ki so bila v nekaterih primerih predložena tudi njihovim zadevnim domovom nacionalnih parlamentov v okviru postopka nadzora nad subsidiarnostjo na podlagi člena 6 Protokola št. 2 k Pogodbama. Komisija ta mnenja upošteva, kadar je to primerno.
2.3.
Evropski parlament in Svet
(a) Evropski parlament
Evropski parlament je sprejel vrsto ukrepov za izpolnitev svojih obveznosti na podlagi Pogodb v zvezi z uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Zlasti za obrazložena mnenja nacionalnih parlamentov se trenutno uporablja naslednji postopek:
·obrazložena mnenja se pošljejo Odboru Evropskega parlamenta za pravne zadeve in pristojnemu parlamentarnemu odboru, da se razdelijo vsem članom odbora; vključena so tudi v gradivo srečanja;
·obrazložena mnenja se sistematično prevajajo v vse uradne jezike EU (razen irščine in malteščine);
·obrazložena mnenja se navedejo v preambulah zakonodajnih resolucij;
·pristojni parlamentarni odbor zagotovi, da Evropski parlament ne opravi končnega glasovanja, dokler se ne izteče osemtedenski rok za predložitev obrazloženih mnenj na podlagi Protokola št. 2 k Pogodbama.
Leta 2016 je Evropski parlament uradno prejel 410 predložitev nacionalnih parlamentov. Od teh je bilo 76 obrazloženih mnenj, predloženih na podlagi Protokola št. 2 k Pogodbama, ostalih 334 pa je bilo prispevkov (tj. predložitev, ki se ne nanašajo na mehanizem za preverjanje subsidiarnosti). Iz teh podatkov izhaja povečanje v primerjavi z letom 2015, ko je bilo v Evropski parlament uradno poslanih devet obrazloženih mnenj in 242 prispevkov. Vse predložitve nacionalnih parlamentov Evropskemu parlamentu so na voljo v notranji podatkovni zbirki (CONNECT).
Na podlagi Priloge V k Poslovniku Evropskega parlamenta je Odbor za pravne zadeve parlamentarni odbor s horizontalno odgovornostjo za zagotavljanje spoštovanja načela subsidiarnosti. Vsakih šest mesecev je na podlagi rotacije med političnimi skupinami član tega odbora imenovan za stalnega poročevalca za subsidiarnost. V prvi polovici leta 2016 je bil stalni poročevalec Gilles LEBRETON (ENF). Nasledil ga je Kostas CHRYSOGONOS (GUE/NGL). Poročevalec spremlja prejeta obrazložena mnenja in ima možnost predlagati vprašanja, na katera je opozorjeno v obrazloženih mnenjih, za razpravo v Odboru za pravne zadeve in za morebitna priporočila odboru, pristojnemu za zadevni predlog.
Odbor za pravne zadeve tudi redno pripravlja poročila o letnih poročilih Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti. Kot poročevalec za letno poročilo o subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2014 je bil imenovan Sajjad KARIM (ECR). Kot poročevalka za letno poročilo o subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2015 je bila imenovana Mady DELVAUX (S&D). Odbor prispeva tudi k poročilom o vprašanjih v zvezi s subsidiarnostjo, ki jih dvakrat letno pripravi Konferenca odborov za evropske zadeve (COSAC).
Odbor za pravne zadeve je 24. maja 2016 organiziral izmenjavo mnenj o obrazloženih mnenjih, prejetih na podlagi t.i. postopka rumenega kartona iz člena 7(2) Protokola št. 2 o predlogu za ciljno usmerjeno revizijo direktive o napotitvi delavcev na delo (glej tudi poglavje 3 tega poročila). Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve je 12. oktobra 2016 povabil nacionalne parlamente k izmenjavi mnenj o navedenem predlogu.
Odbor za pravne zadeve je odgovoren tudi za zagotavljanje spoštovanja načela sorazmernosti, ki ga upošteva pri opravljanju svoje naloge preverjanja pravne podlage predlogov in pri izvrševanju svoje odgovornosti za boljšo pripravo zakonodaje.
Poleg tega je Služba Evropskega parlamenta za raziskave še naprej pomagala Evropskemu parlamentu pri upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti pri njegovem delu:
·s sistematičnim preverjanjem vidikov subsidiarnosti in sorazmernosti v ocenah učinka, ki jih je pripravila Komisija, in usmerjanjem pozornosti na morebitne izražene pomisleke glede tega, zlasti nacionalnih parlamentov in Odbora regij;
·z zagotavljanjem, da se ti načeli v celoti upoštevata pri delu Evropskega parlamenta, na primer pri izvajanju ocen učinka njegovih lastnih vsebinskih sprememb ali analiziranju dodane vrednosti predlogov za novo zakonodajo, ki jih Parlament pripravi na podlagi člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in stroškov neukrepanja na ravni EU;
·s preverjanjem vidikov subsidiarnosti in sorazmernosti pri pripravi osnutkov ocen učinka, pri čemer se osredotoča na dodano vrednost EU in ne na nacionalno porabo ali ukrepe.
Evropski parlament je leta 2016 pripravil 36 izhodiščnih vrednotenj, eno oceno učinka parlamentarnih predlogov za vsebinske spremembe in 14 naknadnih evropskih ocen učinka. Poleg tega je pripravil sedem poročil o stroških neukrepanja na ravni EU in štiri ocene evropske dodane vrednosti. Služba Evropskega parlamenta za raziskave tudi nadzoruje izvajanje in učinkovitost veljavne zakonodaje EU vsakokrat, ko Evropska Komisija v svojem letnem delovnem programu napove zakonodajne spremembe. Leta 2016 je bilo pripravljenih 28 takih vrednotenj izvajanja.
Evropski parlament vsako leto obnovi svoje povabilo nacionalnim parlamentom, naj sporočijo vse informacije, ki se jim v tem smislu zdijo koristne.
(b) Svet
Obveznosti Sveta glede nadzora načela subsidiarnosti, ki ga opravljajo nacionalni parlamenti, so določene v protokolih št. 1 in 2 k Pogodbama. Odgovornost Sveta je zlasti pošiljanje osnutkov zakonodajnih aktov, ki jih ni pripravila Komisija, nacionalnim parlamentom.
Svet mora v skladu s členom 4 Protokola št. 2 k Pogodbama nacionalnim parlamentom poslati vse osnutke zakonodajnih aktov, ki so jih pripravili skupina držav članic, Sodišče, Evropska centralna banka in Evropska investicijska banka. Svet mora posledično na podlagi člena 6 Protokola št. 2 poslati vsa mnenja nacionalnih parlamentov o zakonodajnem predlogu, ki ga je pripravila skupina držav članic, zadevnim državam članicam. Podobno Svet pošlje mnenja nacionalnih parlamentov o zakonodajnih predlogih, ki so jih pripravili Sodišče, Evropska centralna banka in Evropska investicijska banka, zadevni instituciji. Leta 2016 niso bili prejeti nobeni taki osnutki zakonodajnih aktov ali mnenja.
Svet poleg izpolnjevanja zahtev iz Pogodb obvešča države članice o mnenjih nacionalnih parlamentov o zakonodajnih predlogih Komisije. Leta 2016 je generalni sekretariat Sveta delegacijam razdelil 69 obrazloženih mnenj, ki jih je prejel v okviru Protokola št. 2, in 280 mnenj, izdanih v okviru političnega dialoga.
Nenazadnje Svet v okviru svojega zakonodajnega dela preverja skladnost z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti med preverjanjem ocen učinka, ki spremljajo predloge Komisije.
2.4.
Odbor regij
Odbor regij je leta 2016 v skladu s sklicem na lokalne in regionalne ravni v členu 5(3) Pogodbe o Evropski uniji spremljal uporabo načela subsidiarnosti prek svojih različnih instrumentov. V okviru delovnega programa za subsidiarnost
so se leta 2016 še posebno pozorno spremljale štiri pobude, izbrane iz delovnega programa Komisije. Poleg tega je Odbor regij na podlagi svojih notranjih pravil
ocenil skladnost z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti vseh zakonodajnih predlogov, o katerih je izdal mnenje. Leta 2016 je poleg mnenj, zajetih v delovnem programu za subsidiarnost, izdal 13 mnenj, od katerih jih je bilo devet pomembnih z vidika nadzora subsidiarnosti in sorazmernosti. Odbor regij je glede večine predlogov ugotovil, da so skladni z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. V dveh primerih in v različnem obsegu je izrazil določene pomisleke o sorazmernosti, zlasti glede svežnja o krožnem gospodarstvu in glede revizije direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Glede vzpostavitve evropskega sistema jamstva za vloge
je ugotovil, da utemeljitev ni popolna, in od Komisije zahteval, naj predloži boljšo utemeljitev, ki bo omogočila informirano presojo skladnosti z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.
Posvetovanja s strokovno skupino za subsidiarnost
Glede vsake pobude, vključene v delovni program za subsidiarnost, je bilo opravljeno posvetovanje s strokovno skupino za subsidiarnost. Prvo posvetovanje z navedeno skupino je bilo opravljeno glede predlogov direktiv v novem svežnju o krožnem gospodarstvu. Večina strokovnjakov je menila, da cilji ravnanja z odpadki ne vzbujajo pomislekov z vidika subsidiarnosti. Glede načela sorazmernosti pa so nekateri menili, da cilji, zajeti v zakonodajnem predlogu iz leta 2014, niso sorazmerni. V mnenju je bilo ugotovljeno: „da predlogi Evropske komisije ne vzbujajo pomislekov o subsidiarnosti, vzbujajo pa pomisleke o sorazmernosti“.
Drugo posvetovanje v letu 2016 se je nanašalo na revizijo direktive o napotitvi delavcev. Udeleženci posvetovanja so poudarili, da predlog vsebuje pomembne nove elemente ter da predlagani ukrepi niso zadostno in ustrezno utemeljeni. V mnenju ni bilo pomislekov glede vsebinskih vidikov subsidiarnosti in udeleženci so se strinjali s predlogom Komisije, „da je mogoče cilj predlagane spremembe direktive, tj. skupno opredelitev predpisov, ki se uporabljajo za napotitve, bolje doseči na ravni EU“.
Strokovnjaki so glede predloga revizije direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah ugotovili, da se zdi skladen z načelom subsidiarnosti, vendar izredno podrobna pravila o nacionalnih regulativnih organih ne puščajo veliko prostora za nacionalno odločanje, zato predlog vzbuja pomisleke o sorazmernosti.
Zadnje posvetovanje s strokovno skupino za subsidiarnost v letu 2016 se je nanašalo na predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Glede subsidiarnosti ali sorazmernosti niso bili izraženi nobeni pomisleki. Mnenje Odbora regij je bilo sprejeto 8. Februarja 2017.
Odbor regij je leta 2016 še nadgradil in dodatno razvil mrežo REGPEX, ki je del mreže za nadzor subsidiarnosti ter je dostopna parlamentom in vladam regij z zakonodajnimi pooblastili. Mrežo je ob koncu leta 2016 sestavljalo 76 partnerjev (47 regionalnih skupščin in 29 regionalnih vlad). Iskalnik mreže REGPEX omogoča izbiro prednostnih parametrov za nadzor nad subsidiarnostjo in z neposrednim dostopom do informacij za analizo subsidiarnosti lajša izmenjavo informacij med partnerji. Mreža REGPEX je še naprej pomembno orodje za nadzor subsidiarnosti. Spodbuja izmenjavo dobrih praks in splošnejši pristop k nadzoru subsidiarnosti.
Leta 2016 so partnerji mreže REGPEX na platformo naložili skupno 28 prispevkov. Med bolj dejavnimi partnerji so bili parlament zvezne dežele Zgornja Avstrija, regionalna zakonodajna skupščina regije Emilija-Romanja in parlament zvezne dežele Bavarske. Leta 2016 je predlog direktive glede napotitve delavcev prejel tri prispevke regionalnih parlamentov. Parlament zvezne dežele Bavarske je trdil, da so kakršni koli ukrepi za uskladitev napotitve delavcev nesprejemljivi, saj Unija nima pristojnosti na področju plačila za delo. Regionalna skupščina regije Furlanija-Julijska krajina je pozdravila uporabo plačilnega sistema države gostiteljice za napotene delavce. Regionalna skupščina regije Marke je menila, da je odnose med delavci in delodajalci (vključno s področjem uporabe kolektivnih pogodb) najbolje urejati na nacionalni ravni zaradi posebnosti nacionalnih sistemov kolektivnih pogajanj. Ta stališča so bila upoštevana v poročilu Odbora regij o posvetovanju z namenom priprave mnenja o predlogu o napotitvi delavcev.
Konferenca o subsidiarnosti, boljšem pravnem urejanju in političnem dialogu
Konferenca o subsidiarnosti, boljšem pravnem urejanju in političnem dialogu, ki so jo skupaj organizirali konferenca italijanskih regionalnih parlamentov, italijanski Senato della Repubblica in Odbor regij, je potekala 19. februarja 2016 v Rimu. Ta pilotni projekt za ozaveščanje o subsidiarnosti in usposabljanje je bil pripravljen kot del novega pristopa k izpolnjevanju potreb lokalnih in regionalnih oblasti pred načrtovano reformo italijanskega Senato della Repubblica. Dogodek je združil 150 udeležencev, na njem pa je bila poudarjena vloga regionalnih parlamentov v postopku odločanja EU ter nadzor subsidiarnosti kot konstruktivna naloga.
Natančnejši opis dejavnosti, povezanih s subsidiarnostjo, je na voljo v letnem poročilu o subsidiarnosti za leto 2016, ki ga je izdal Odbor regij.
2.5.
Sodišče
Evropske unije
Glavne sodne odločbe Sodišča v letu 2016 glede načela subsidiarnosti so bile sodbe Sodišča z dne 4. maja 2016
o zakonitosti direktive o tobačnih izdelkih
. Sodišče je menilo, da sta zakonodajalca Unije upoštevala subsidiarnost.
Sodišče je v svojem mnenju razlikovalo med predhodnim preverjanjem skladnosti z načelom subsidiarnosti, ki se „izvaja najprej na politični ravni v nacionalnih parlamentih po postopkih, ki jih v ta namen določa ta protokol [št. 2]“, in naknadnim sodnim nadzorom, pri katerem mora Sodišče „preizkusiti tako spoštovanje vsebinskih pogojev iz člena 5(3) PEU kot spoštovanje procesnih varovalk, določenih z omenjenim protokolom“.
Glede vsebinskih pogojev je Sodišče uporabilo preprost preizkus: moralo je „preveriti, ali je lahko zakonodajalec Unije na podlagi dejanskih okoliščin štel, da se cilji načrtovanega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije“. Sodišče je spomnilo, da ima direktiva dvojen cilj: „olajševanje pravilnega delovanja notranjega trga […] ob upoštevanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi, zlasti mladih“. Tudi ob predpostavki, da bi bilo drugi del tega cilja lažje doseči na ravni držav članic, pa bi lahko „uresničevanje tega cilja na taki ravni utrdilo ali pa povzročilo položaje, v katerih bi nekatere države članice dovolile dajanje tobačnih izdelkov z vsebnostjo nekaterih značilnih arom na trg, druge pa bi to prepovedovale, kar bi bilo v neposrednem nasprotju s prvim ciljem iste direktive, to je olajšanjem pravilnega delovanja notranjega trga s tobačnimi in povezanimi izdelki“. Za Sodišče je „[n]a podlagi soodvisnosti dveh ciljev […] zakonodajalec Unije upravičeno ocenil, da mora njegovo ukrepanje vključevati vzpostavitev sistema za dajanje tobačnih izdelkov z značilno aromo na trg Unije in da je ta dvojni cilj zaradi te soodvisnosti lažje doseči na ravni Unije“. Poleg tega je Sodišče potrdilo, da načelo subsidiarnosti „ne omejuje pristojnosti Unije na podlagi individualnega položaja določene države članice“.
Glede procesnih varovalk in zlasti glede obveznosti obrazložitve z vidika načela subsidiarnosti je Sodišče spomnilo, da je treba spoštovanje te obveznosti „presoja[ti] ne le glede na besedilo akta, temveč tudi glede na njegov kontekst in okoliščine posameznega primera“. Sodišče je ugotovilo, da predlog Komisije in ocena njegovega učinka vsebujeta „dovolj elementov, iz katerih so jasno in nedvoumno razvidne prednosti, povezane z ukrepanjem na ravni Unije, in ne na ravni držav članic“. Ti elementi so „tako zakonodajalcu Unije kot nacionalnim parlamentom omogočili presojo skladnosti tega predloga z načelom subsidiarnosti, pri čemer so hkrati posameznikom omogočili, da se seznanijo z razlogi, povezanimi s tem načelom, in Sodišču, da izvršuje nadzor“.
Sodbe so tudi zavrnile tožbene razloge v zvezi s kršitvijo načela sorazmernosti s strani več določb direktive o tobačnih izdelkih. Sodišče je potrdilo sorazmernost izbir zakonodajalca, ki ima široko diskrecijsko pravico na področjih, na katerih mora opraviti kompleksne politične, gospodarske in družbene presoje, kot so urejanje trga tobačnih izdelkov. Sodišče je menilo, da sprejeti ukrepi niso bili očitno neprimerni glede na njihov cilj in da manj omejujoči ukrepi ne bi bili enako primerni za doseganje navedenega cilja.
3.
pomembni primeri, v zvezi s katerimi so bili izraženi pomisleki glede spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti
·Predlog revizije direktive o napotitvi delavcev
Komisija je 8. marca 2016 na podlagi zaveze, ki jo je dala v svojih političnih usmeritvah za spodbujanje načela, da bi moralo biti enako delo na istem kraju enako plačano, sprejela predlog
o ciljno usmerjeni reviziji direktive o napotitvi delavcev iz leta 1996.
Glavni namen revizije je zagotoviti, da bodo pri uveljavljanju svobode opravljanja storitev v Uniji zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji za podjetja in spoštovanje pravic delavcev. V tem smislu predlog uvaja spremembe na treh glavnih področjih: (i) plačilo napotenih delavcev, tudi v primeru oddaje del podizvajalcem, (ii) pravila glede delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, in (iii) dolgoročna napotitev. Predlog zlasti zagotavlja, da se vsa obvezna pravila o plačilu v državi članici gostiteljici uporabljajo za delavce, ki so napoteni v navedeno državo članico.
V zvezi s tem predlogom Komisije je bilo prejetih 14 obrazloženih mnenj
nacionalnih parlamentov iz 11 držav članic. Ta obrazložena mnenja predstavljajo 22 od skupno 56 glasov, kar je sprožilo postopek na podlagi člena 7(2) Protokola št. 2 k Pogodbama (tako imenovani postopek rumenega kartona). Zadevni nacionalni parlamenti so v svojih obrazloženih mnenjih zlasti navedli, (i) da so veljavna pravila zadostna in primerna, (ii) da Unija ni primerna raven ukrepanja, (iii) da predlog ne priznava izrecno pristojnosti držav članic glede plačila in pogojev za delo in (iv) da je utemeljitev predloga z vidika načela subsidiarnosti preveč zgoščena.
Komisija se je v skladu s svojo zavezo, da bo izboljšala sodelovanje z nacionalnimi parlamenti, pogovarjala neposredno s temi parlamenti. Na Konferenci odborov za evropske zadeve (COSAC), ki je potekala 13. junija 2016, se je začetna izmenjava mnenj s prvim podpredsednikom Komisije Fransom Timmermansom osredotočila na postopkovne vidike, 11. julija 2016 pa je potekala vsebinska razprava v okviru širših pogovorov s komisarko Marianne Thyssen o socialni razsežnosti EU.
Komisija je 20. julija 2016 po skrbni analizi obrazloženih mnenj sprejela sporočilo, v katerem je ugotovila, da je predlog skladen z načelom subsidiarnosti in da bi moral ostati nespremenjen.
V sporočilu je Komisija spomnila na to, da predlog temelji na pravni podlagi notranjega trga in da je napotitev že po sami naravi čezmejna. Poudarila je, da je cilj predloga spodbujanje svobode opravljanja storitev ob zagotavljanju enakovrednejših konkurenčnih pogojev med nacionalnimi in čezmejnimi ponudniki storitev ter tudi ob zagotavljanju, da so delavci, ki opravljajo delo na istem kraju, zaščiteni z istimi obveznimi predpisi, ne glede na to, ali so lokalni ali napoteni delavci. V sporočilu je tudi pojasnjeno, zakaj sedanja pravila ne zadostujejo in niso primerna za dosego tega cilja. V sporočilu je nadalje potrjeno, da predlog v celoti upošteva pristojnosti držav članic, da določijo plačilo in druge pogoje zaposlitve v skladu z nacionalnim pravom in prakso držav članic. Enako velja za njihovo pristojnost, da določijo pogoje, ki se uporabljajo za delavce, zaposlene pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela. Nazadnje, v sporočilu je obravnavano vprašanje utemeljenosti skladnosti predloga z načelom subsidiarnosti, pri čemer so navedeni sodna praksa Sodišča ter sklici na obrazložitveni memorandum in poročilo o oceni učinka.
·Predlog revizije dublinske uredbe
Prvi sveženj zakonodajnih ukrepov
za pravičnejši in trajnostnejši skupni evropski azilni sistem
zajema tudi predlog revizije dublinske uredbe
. Predlog, ki je bil sprejet 4. maja 2016, je del celovitega odziva Komisije na obsežen in neurejen prihod migrantov in prosilcev za azil leta 2015, ki je razkril strukturne pomanjkljivosti v zasnovi in izvajanju sedanjega dublinskega sistema. Cilj predloga je doseči pravično porazdelitev odgovornosti med državami članicami na podlagi novega korektivnega mehanizma za dodeljevanje, ki bi preprečil zlorabe evropskega azilnega sistema in sekundarna gibanja.
Nacionalni parlamenti so v zvezi s tem predlogom predložili osem obrazloženih mnenj
, v katerih so zlasti trdili, da ni skladen z načelom subsidiarnosti, saj korektivni mehanizem za dodeljevanje sega predaleč in bi morale odločitve o premestitvah ostati v izključni pristojnosti držav članic.
Komisija je v odzivu navedla, da je predlog potreben in sorazmeren, da se zagotovi trajnosten in pravičen skupni evropski azilni sistem. Poudarila je tudi, da sta zagotavljanje pravilne uporabe dublinskega sistema v času krize in spoprijemanje s sekundarnimi gibanji državljanov tretjih držav med državami članicami čezmejni vprašanji, ki ju ni mogoče rešiti z ukrepi posameznih držav članic ali dvostransko med njimi. Komisija je torej menila, da je predlog skladen z načelom subsidiarnosti. Pojasnila je tudi, da bi predlog zagotovil pravičnejši, učinkovitejši in trajnostnejši sistem za opredelitev države članice, ki je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil, hkrati pa bi ohranil načelo, da bi morali prosilci zaprositi za azil v državi prvega vstopa, razen če imajo družino kje drugje. Novi mehanizem pravičnosti bi zagotovil solidarnost, pravično porazdelitev odgovornosti znotraj Unije in odpravo nesorazmernega pritiska na azilni sistem držav članic na prvi črti.
·Predlogi o uvedbi skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb
Namen določitve skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb je družbam v vsej Evropski uniji ponuditi enotna pravila za izračun obdavčljivega dobička. Prvi predlog direktive o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, ki je bil predložen leta 2011, je bil namenjen krepitvi enotnega trga za podjetja. Čeprav so države članice v Svetu dosegle napredek v zvezi s številnimi elementi predloga, pa niso zmogle doseči končnega dogovora. Komisija je v svojem delovnem programu za leto 2016 napovedala, da bo predlog umaknila in se spet lotila dela na tem področju, in sicer na podlagi novega, postopnega pristopa.
Komisija je 25. oktobra 2016 obnovila pobudo za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb in sprejela dva nova zakonodajna predloga. S tema predlogoma namerava okrepiti elemente predloga iz leta 2011, ki so v korist podjetjem, da bi tako čezmejnim družbam pomagala pri zniževanju stroškov in zmanjševanju birokracije ter podprla inovacije. Hkrati je želela okrepiti potencial skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb kot orodja za preprečevanje izogibanja davkom. Predloga ne zajemata stopenj davka od dohodkov pravnih oseb, saj te ostajajo področje nacionalne suverenosti.
Komisija je glede navedenih dveh novih predlogov
prejela osem obrazloženih mnenj
. Iz njih izhajajo pomisleki, da bi države članice izgubile nadzor nad svojimi sistemi obdavčevanja dohodkov pravnih oseb. Nacionalni parlamenti so trdili, da predloga nista potrebna in bi lahko bila celo neučinkovita pri preprečevanju izogibanja davkom ter da veljavna direktiva proti izogibanju davkom
v kombinaciji z dogovorjenimi ukrepi v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v tem smislu zadostuje.
Komisija je v svojih odgovorih nacionalnim parlamentom poudarila, da predloga ne obravnavata ravni, na kateri bi morale biti na nacionalni ravni določene davčne stopnje, ampak usklajujeta osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, kar je predpogoj za odpravo zaznanih izkrivljanj na notranjem trgu. V tem smislu bi bila direktiva proti izogibanju davkom neposredni ukrep za zadovoljitev nujnih potreb. Z njenimi določbami so dane možnosti v obliki minimalnih standardov za zapolnitev vrzeli v sedanjih 28 nacionalnih davčnih sistemih. Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb bi bila celovit sistem davka od dohodkov pravnih oseb s čezmejno razsežnostjo in cilji, ki presegajo zgolj ukrepe za preprečevanje izogibanja davkom. Komisija je opozorila tudi na to, da OECD ne upošteva posebnih značilnosti enotnega trga, kot je trg Evropske unije. Jasno je dala vedeti, da si v okviru svojih pristojnosti na podlagi Pogodb pridržuje pravico predlagati zakonodajo za zagotovitev boljšega delovanja notranjega trga. Ob tem pa je potrdila tudi, da se bodo načela določanja transfernih cen, dogovorjena na ravni OECD, še naprej uporabljala za transakcije s povezanimi podjetji zunaj konsolidirane davčne skupine tako v EU kot tudi v tretjih državah.
4.
zaključek
Kot so Evropski parlament, Svet in Komisija leta 2016 potrdili s podpisom Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, so se skupaj zavezali zagotoviti, da bosta načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ostali v središču evropskega odločanja in da bosta upoštevani v celotnem zakonodajnem postopku.
Evropski parlament je leta 2016 nadaljeval svoj nadzor nad skladnostjo zakonodajnih predlogov z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti prek zadevnih parlamentarnih odborov in Odbora za pravne zadeve, ki je horizontalno odgovoren za zagotavljanje spoštovanja načela subsidiarnosti.
Tudi Odbor regij je nadaljeval svoje delo glede nadzora načela subsidiarnosti, zlasti s sprejetjem in izvajanjem svojega delovnega programa za subsidiarnost za leto 2016 in posvetovanji s strokovno skupino za subsidiarnost. Odbor regij je v svojih mnenjih upošteval pomisleke glede subsidiarnosti, ki so jih izrazili parlamenti in organi regij z zakonodajnimi pooblastili. Leta 2016 je v Rimu organiziral konferenco o subsidiarnosti, boljšem pravnem urejanju in političnem dialogu v sodelovanju z regionalnimi parlamenti in italijanskim Senato della Repubblica.
Komisija je v letu 2016 še naprej izvajala svojo okrepljeno agendo za boljše pravno urejanje iz leta 2015, ki zajema okrepljene smernice o tem, kako ovrednotiti subsidiarnost in sorazmernost v postopku oblikovanja politik. Odbor za regulativni nadzor je leta 2016 preveril 60 ocen učinka ter v več primerih zahteval izboljšave utemeljitve skladnosti predlogov z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.
Nacionalni parlamenti so leta 2016 izrazili povečano zanimanje za evropsko odločanje, zlasti glede mehanizma za preverjanje subsidiarnosti, saj se je število obrazloženih mnenj povečalo z 8 leta 2015 na skupno 65 leta 2016. Od teh se jih je 14 nanašalo na predlog o ciljno usmerjeni reviziji direktive o napotitvi delavcev, s čimer je bil tretjič doslej sprožen postopek na podlagi člena 7(2) Protokola št. 2 k Pogodbama. V skladu z zavezo Junckerjeve Komisije, da bo v primeru takšnega postopka sodelovala v dialogu z nacionalnimi parlamenti, je bila o trditvah, ki so jih predložili nacionalni parlamenti, opravljena široka razprava, tudi na srečanjih Konference odborov za evropske zadeve (COSAC) in odborov Evropskega parlamenta za pravne zadeve ter za zaposlovanje in socialne zadeve. Čeprav se je Komisija po teh razpravah in temeljiti proučitvi vseh prejetih mnenj na koncu odločila ohraniti prvotni predlog, priznava, da več nacionalnih parlamentov še vedno ni prepričanih o njegovih koristih Predlog je še v razpravi v Evropskem parlamentu in Svetu. Oba sozakonodajalca sta, tako kot Komisija, zavezana upoštevati pripombe nacionalnih parlamentov v celotnem zakonodajnem postopku.
V času, ko Evropska unija poskuša opredeliti vizijo svoje prihodnosti, Rimska izjava, ki so jo 25. marca 2017 ob obeležitvi 60. obletnice Rimskih pogodb podpisali voditelji 27 držav članic, Evropskega parlamenta, Evropskega Sveta in Komisije, potrjuje, da bosta načeli subsidiarnosti in sorazmernosti v naslednjih letih še naprej pomenili temelj evropskega odločanja in ga oblikovali.