Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim programom reform Avstrije za leto 2017

in mnenje Sveta o programu Avstrije za stabilnost za leto 2017

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik 1 in zlasti člena 5(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije 2 ,

ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta 3 ,

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,

ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti 4 , ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja 5 , v katerem Avstrije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja. To priporočilo je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017, Svet pa ga je sprejel 21. marca 6 .

(2)Avstrija bi morala kot država, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, ki je izraženo v priporočilu 1 spodaj.

(3)Poročilo o državi za Avstrijo 7 za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Avstrije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(4)Avstrija je 21. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017, 2. maja 2017 pa program za stabilnost za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)Ustrezna priporočila za posamezne države so bila upoštevana pri programih držav članic za evropske strukturne in investicijske sklade (sklade ESI) za obdobje 2014–2020. Kot je predvideno v zakonodaji o skladih ESI 8 , lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoje programe skladov ESI in jih spremeni, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil za to državo. Komisija je zagotovila dodatne smernice o uporabi teh pravil 9 .

(6)Za Avstrijo trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga. Vlada v programu za stabilnost za leto 2017 pričakuje, da se bo nominalni primanjkljaj v letu 2017 izboljšal na 1,0 % BDP in nato v letu 2021 dosegel 0,3 % BDP. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,45 % BDP do leta 2016 in nato 0,5 % BDP, naj bi bil dosežen v letu 2019. V skladu s programom za stabilnost naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP postopno znižal s 84,6 %, kolikor je znašal leta 2016, na 71 % leta 2021. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je ugoden ob predpostavki živahne rasti naložb in izvoza v letih 2017 in 2018.

(7)Program za stabilnost kaže, da je učinek izrednega pritoka beguncev in varnostnih ukrepov na proračun znaten, ter vsebuje ustrezne podatke o obsegu in naravi teh dodatnih proračunskih stroškov. Po mnenju Komisije so upravičeni dodatni odhodki v letu 2016 znašali 0,25 % BDP za izreden pritok beguncev in 0,04 % BDP za varnostne ukrepe. Za leto 2017 je dodaten učinek z varnostjo povezanih ukrepov v primerjavi z letom 2016 trenutno ocenjen na 0,01 % BDP. Določbe členov 5(1) in 6(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 upoštevajo te dodatne odhodke, saj sta pritok beguncev in resnost teroristične grožnje izredna dogodka, njun vpliv na avstrijske javne finance je znaten in njihova vzdržnost ne bo ogrožena, če se dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti za približevanje srednjeročnemu proračunskemu cilju. Zato je bila zaradi dodatnih stroškov v zvezi z begunci in varnostjo zahtevana prilagoditev za približevanje srednjeročnemu proračunskemu cilju za leto 2016 znižana. Za leto 2017 bo končna ocena opravljena spomladi 2018, tudi glede upravičenih zneskov, in sicer na podlagi zabeleženih podatkov, ki so jih predložili avstrijski organi.

(8)Svet je 12. julija 2016 Avstriji priporočil, naj zagotovi, da bo odklon od srednjeročnega proračunskega cilja omejen na dovoljen odklon v zvezi z učinkom izrednega pritoka beguncev na proračun 10 , in v ta namen v letu 2017 doseže letno fiskalno prilagoditev v višini 0,3 % BDP, razen če srednjeročni proračunski cilj doseže z manjšim naporom. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 bi moral ostati strukturni saldo v letu 2017 stabilen ob upoštevanju dovoljenega odklona. Napoved Komisije kaže na tveganje določenega odklona od te zahteve v letu 2017. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 bi morala Avstrija v letu 2018 zagotoviti, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov 11 ne bo presegla 2,2 %, kar ustreza izboljšanju strukturnega salda v višini 0,3 % BDP 12 . Ob nespremenjenih politikah obstaja za Avstrijo v letu 2018 tveganje določenega odklona od te zahteve. Hkrati naj bi Avstrija v letih 2017 in 2018 izpolnjevala pravilo glede dolga. Svet na splošno meni, da bi morala biti Avstrija pripravljena na sprejetje dodatnih ukrepov za zagotovitev skladnosti v letih 2017 in 2018.

(9)Zaradi hitrega staranja prebivalstva predstavlja poraba za pokojnine in zdravstvo srednje tveganje za vzdržnost javnih financ v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Javnofinančni odhodki Avstrije za pokojnine so v primerjavi s preostalo Evropo razmeroma visoki in naj bi se do leta 2060 po pričakovanjih povečali za 0,5 odstotne točke BDP. Povprečje EU naj bi se v primerjavi s tem v istem obdobju zmanjšalo za 0,2 odstotne točke BDP. Pri visokih odhodkih za pokojnine je eden glavnih dejavnikov dejanska upokojitvena starost, ki je kljub nedavnim reformam še vedno nizka. Trenutno znaša 60 let in 3 mesece, kar je precej pod povprečjem EU v višini 63 let in 6 mesecev za moške ter 62 let in 6 mesecev za ženske (2014). Poleg tega je zakonsko določena upokojitvena starost 60 let za ženske med najnižjimi v EU in se bo začela usklajevati z upokojitveno starostjo za moške šele leta 2024. Usklajevanje zakonsko določene upokojitvene starosti s spremembami pričakovane življenjske dobe bi v razmerah starajočega prebivalstva pomagalo zagotoviti vzdržnost pokojnin, tudi ker bi prispevalo k dvigu dejanske upokojitvene starosti.

(10)Javnofinančni odhodki za zdravstvo naj bi se po pričakovanjih v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju z visokih ravni še zvišali, in sicer za 1,3 odstotne točke BDP do leta 2060 v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 0,9 odstotne točke. Glavni dejavnik za visoko porabo za zdravstvo je velik bolnišnični sektor, medtem ko se cenejša ambulantna oskrba premalo uporablja. Delež odhodkov bolnišnic v skupnih stroških zdravstva je med najvišjimi v EU. Zato je treba nedavne pobude, namenjene krepitvi zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva, temeljito izvesti, tudi s spodbujanjem novih finančnih sporazumov med zdravstvenimi ponudniki in skladi socialnega zavarovanja. Poleg tega avstrijski bolnišnični sektor premalo uporablja učinkovita javna naročila, kot so razpisi na ravni EU (0,23 % BDP v primerjavi s povprečjem EU v višini 0,62 %), združevanje naročil in merila za dodelitev, ki ne temeljijo na ceni.

(11)Zakon o finančni izravnavi iz leta 2017 je pripomogel k poenostavitvi finančnih razmerij med različnimi ravnmi uprave v Avstriji. Kljub temu je fiskalni okvir v Avstriji še vedno čezmerno zapleten v smislu pristojnosti in finančnih ureditev in zanj so še vedno značilne neusklajenosti med omejenimi pooblastili za zbiranje prihodkov in širšimi pristojnostmi za porabo lokalnih uprav in vlad zveznih dežel.

(12)Čeprav se je davčni primež z davčno reformo leta 2016 zmanjšal z 49,5 % na 46,7 %, je še vedno razmeroma visok v primerjavi s povprečjem EU v višini 40,6 % (podatki se nanašajo na povprečno gospodinjstvo z enim dohodkom brez otrok). Ker se davčni razredi ne usklajujejo z inflacijo, se bo davčni primež ponovno postopno povečal zaradi učinka letnih zaviralnih fiskalnih dejavnikov. Nasprotno se premalo uporabljajo rasti prijaznejši viri prihodkov, kot so periodični davki na nepremičnine, zlasti zaradi zastarele davčne osnove. Prihodki od periodičnih davkov na nepremičnine so v Avstriji zelo nizki, znašajo namreč 0,2 % BDP v primerjavi s povprečjem EU, ki je v letu 2014 znašalo 1,6 % BDP. Podobno je implicitna davčna stopnja za energijo v Avstriji razmeroma nizka, kar kaže na neizkoriščen potencial za okoljske davke, ki zajema tudi pozitivne spodbude za ustrezno ravnanje.

(13)Na trgu dela, ki v Avstriji deluje bolje kot v večini držav EU, vseeno ostajajo izzivi. Zlasti je premalo izkoriščen potencial žensk na trgu dela, kot je razvidno iz velike razlike v plačah med spoloma, ki je med drugim posledica velikega deleža zaposlitev za krajši delovni čas. V letu 2015 je razlika v plačah med spoloma znašala 21,7 % v primerjavi s povprečjem EU v višini 16,3 %. Visok in nadpovprečen delež žensk, zaposlenih za krajši delovni čas, je v veliki meri posledica odgovornosti žensk za nego otrok ali starejših. Število mest v predšolski vzgoji za otroke do 3 leta starosti je leta 2015 znašalo 25,5 %, kar je še vedno znatno pod barcelonskim ciljem v višini 33 %.

(14)Avstrija je že presegla svoje nacionalne cilje iz strategije Evropa 2020 na področju izobraževanja. Vendar so rezultati izobraževanja močno odvisni od socialnoekonomskega ozadja, kar potrjujejo tudi rezultati raziskave OECD „PISA 2015“. Poleg tega so rezultati izobraževanja učencev z migrantskim ozadjem precej slabši od rezultatov učencev brez migrantskega ozadja. V letu 2015 je bilo za učence, rojene v tujini, trikrat bolj verjetno, da bodo opustili šolanje pred dokončanjem višjega sekundarnega izobraževanja, kot za učence, rojene v Avstriji. Izzivi pri integraciji vplivajo tudi na otroke migrantov, rojene v Avstriji. Poleg tega se Avstrija sooča z izzivi pri integraciji številnih prosilcev za azil in beguncev v svoj izobraževalni sistem.

(15)Gibanja v bančnem sektorju kažejo na stabilno, čeprav počasno izboljševanje. Kapitalizacija avstrijskih bank ostaja nižja od kapitalizacije podobnih bank v EU in njihova zmogljivost za ustvarjanje dobičkov na domačem trgu je pod pritiskom. Pri mednarodnem poslovanju sta se kakovost sredstev in dobičkonosnost na več trgih srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope še izboljšali, vendar še vedno obstajajo ranljiva območja. Medtem povečanje cen nepremičnin in ponovno hipotekarno posojanje poudarjata pomembnost makrobonitetnih ukrepov.

(16)Naložbe so v Avstriji v letu 2016 spet začele rasti, vendar so naložbe MSP in v storitvenem sektorju še vedno skromne. Avstrija priznava vlogo, ki jo imata ustanavljanje podjetij in njihova rast pri novih naložbah (tj. preseganje nadomestitvenih naložb) in pri povezanem ustvarjanju delovnih mest. Zato si je Avstrija zastavila ambiciozne cilje za olajšanje digitalne preobrazbe ter obravnavanje svoje tradicionalno nizke stopnje ustanavljanja podjetij (7,4 % v primerjavi s povprečjem EU v višini 10,8 %) in njihove rasti (7,3-odstotni delež podjetij z visoko rastjo v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 9,2 %). Napovedani so že nekateri specifični ukrepi, ki združujejo zmanjšanje ovir za naložbe ter izboljšane okvirne pogoje za financiranje z lastniškim kapitalom, spodbujanje podjetništva in davčne spodbude.

(17)Sektor poslovnih storitev in regulirani poklici se še vedno spopadajo z velikimi regulativnimi ovirami, ki so višje od povprečja EU, zlasti za arhitekte in inženirje. Poleg tega je pogostost odhodov v teh poklicih, tako kot pri pravnikih, računovodjih/davčnih svetovalcih, patentnih odvetnikih, nepremičninskih agentih in turističnih vodnikih precej nižja od povprečja EU, kar bi lahko kazalo na razmeroma majhno dinamiko in konkurenco v poklicnih storitvah v Avstriji. Te ovire med drugim vključujejo (1) omejitve glede lastniške strukture in pravne oblike za arhitekte, inženirje in patentne odvetnike, (2) omejitve v zvezi z večdisciplinarnostjo za arhitekte in inženirje ter (3) posebej širok obseg dejavnosti, rezerviranih za arhitekte, inženirje in turistične vodnike. Zmanjševanje takšnih ovir bi lahko ustvarilo intenzivnejšo konkurenco, kar bi omogočilo dostop do trga več podjetjem in prineslo koristi za potrošnike v smislu nižjih cen. Priporočila za rešitev te problematike je Komisija pripravila januarja 2017 v svojem sporočilu, ki je bilo del svežnja ukrepov za odpravo ovir na trgih storitev 13 .

(18)Avstrija je storila veliko na področju sprejema prosilcev za azil ter integracije beguncev in drugih priseljencev. Kljub temu ostaja vključitev oseb z migrantskim ozadjem na trg dela, zlasti žensk, rojenih zunaj EU in beguncev, ki iščejo zaposlitev, še vedno izziv.

(19)V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Avstrije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Avstrija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Evropske unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Avstriji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU.

(20)Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje 14 pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj –

PRIPOROČA, da Avstrija v letih 2017 in 2018 ukrepa tako, da:

1.Izvaja fiskalno politiko v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, kar pomeni, da v letu 2018 doseže srednjeročni proračunski cilj ob upoštevanju dovoljenega odklona, povezanega z izrednimi dogodki. Zagotovi vzdržnost zdravstvenega in pokojninskega sistema. Racionalizira pristojnosti različnih ravni uprave ter uskladi njihove odgovornosti glede financiranja in porabe.

2.Izboljša udeležbo žensk na trgu dela, tudi z zagotavljanjem storitev celodnevne oskrbe. Izboljša šolske dosežke prikrajšanih mladih, zlasti tistih z migrantskim ozadjem. Spodbuja naložbe v sektorju storitev z zmanjšanjem upravnih in regulativnih ovir, olajšanjem vstopa na trg in lajšanjem rasti podjetij.