EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 13.9.2017

COM(2017) 492 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Uravnotežena in napredna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije

1. Uvod

Evropska komisija si prizadeva za razvoj trgovinske politike EU, ki bo izpolnjevala splošne gospodarske in politične cilje Unije, tudi s krepitvijo skladnosti med trgovinsko politiko in drugimi zunanjimi in notranjimi politikami EU. Trgovinska politika na primer prispeva k celostnemu oblikovanju politike agende za trajnostni razvoj do leta 2030 z osredotočanjem na gospodarske vidike, pa tudi s spodbujanjem socialnih in okoljskih ciljev, ter k evropski agendi o migracijah in evropski agendi za varnost. Trdna in napredna politična agenda se mora odzivati na trenutne priložnosti in izzive, s katerimi se sooča Evropa, hkrati pa podpirati bistvene interese Evrope. Komisija danes predlaga sveženj novih pobud, ki prispevajo k obstoječi zelo intenzivni trgovinski agendi Unije in jo dopolnjujejo, in sicer za doseganje naslednjih ciljev:

– predlog za uredbo o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v EU, da bi zagotovili, da bodo tuje naložbe še naprej pomemben vir rasti v EU, in hkrati zavarovali bistvene interese EU. Zakonodajnemu predlogu je priloženo sporočilo Komisije, v katerem je natančno opredeljena strateška potreba po tovrstnem pregledu;

– priporočila za začetek pogajanj o trgovinskih sporazumih z Avstralijo in Novo Zelandijo. Sporazuma bi med drugim temeljila na nedavnih uspešnih pogajanjih s Kanado, Singapurjem, Vietnamom in Japonsko ter bi razširila zavezništvo partneric, ki se zavzemajo za progresivna pravila v zvezi s svetovno trgovino;

– priporočilo za začetek večstranskih pogajanj za vzpostavitev večstranskega sodišča za reševanje naložbenih sporov, ki je pomembna novost v globalnem upravljanju;

– Komisija se je tudi odločila, da bo svoja priporočila za pogajalske smernice za trgovinske sporazume odslej objavljala, začela pa bo danes z objavo teh treh priporočil. Priporočila se bodo tako kot doslej hkrati predložila Svetu v posvetovanje in posredovala Evropskemu parlamentu, pri čemer se bodo sedaj avtomatično posredovala tudi nacionalnim parlamentom in javno objavila, da bo od vsega začetka mogoča obsežna in vključujoča razprava o načrtovanem sporazumu;

– Komisija se je prav tako odločila, da bo v skladu s poudarkom na preglednem in vključujočem oblikovanju trgovinske politike oblikovala skupino za svetovanje o trgovinskih sporazumih EU.

Poleg tega sporočila je Komisija danes objavila tudi prvo dveletno poročilo o izvajanju strategije trgovinske politike z naslovom „Trgovina za vse“ 3 . Poročilo navaja konkretne dosežke in delo, ki poteka zadnji dve leti od sprejetja strategije, ter pri tem predstavlja pridobljene izkušnje, ki usmerjajo razvoj trgovinske politike EU. Pozneje jeseni ga bo dopolnilo Poročilo o izvajanju prostotrgovinskih sporazumov, Komisija pa vse zainteresirane strani vabi k razpravi o v prihodnost usmerjeni trgovinski politiki na podlagi obeh poročil in tega sporočila. Poleg tega bo na podlagi novega evropskega soglasja o razvoju letos revidirana strategija pomoči trgovini.

2. Sklepanje novih trgovinskih partnerstev za vzpostavitev progresivnih pravil za svetovno trgovino

EU je zavezana odprti trgovini, ki izhaja iz na pravilih temelječega multilateralnega trgovinskega sistema. Odprtost za pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala spodbuja rast, konkurenčnost in blaginjo potrošnikov v EU. V povezavi z visokimi standardi na področju varstva okolja, zaščite delavcev in potrošnikov ter socialnega varstva je podlaga za našo blaginjo, poleg tega pa je tudi najbolj primeren način za to, da se koristi globalizacije zagotovijo vsem Evropejcem. Globalizacija je več kot samo trgovina, njeni učinki pa se kombinirajo z učinki tehnoloških sprememb. Vendar ni dvoma, da ima trgovinska politika pomembno vlogo pri izkoriščanju globalizacije, da se ljudem in podjetjem v Evropi in zunaj nje zagotovijo njeni pozitivni gospodarski, socialni in okoljski učinki.

EU izbira partnerice, ki si želijo sodelovanja, da bi vzpostavile odprta in napredna pravila za trgovino v 21. stoletju in tako okrepile globalno upravljanje. Nedavni sporazumi EU s Kanado, Singapurjem in Vietnamom ter načelni dogovor z Japonsko ne ustvarjajo samo novih gospodarskih priložnosti za naša podjetja in državljane, ampak tudi odražajo in spodbujajo univerzalne vrednote, ki jim sledi Unija, ter ohranjajo pravico vlad do regulacije v javnem interesu.

Ustvarjanje novih gospodarskih priložnosti

Za odpiranje novih trgov Evropska komisija izvaja celovit program pogajanj na večstranski in dvostranski ravni, da bi zagotovila vzajemen dostop do trga. Večstranske obveznosti EU v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) so osnova naših trgovinskih odnosov po vsem svetu. V pripravah na ministrsko konferenco v Buenos Airesu, ki bo decembra, je EU vodilna pri preoblikovanju pogajalske agende STO in si prizadeva za posodobitev pravil o svetovni trgovini in za ponovno vzpostavitev primata STO pri oblikovanju pravil, zlasti v času vse večjega protekcionizma.

Komisija se je zavezala poglobitvi vezi EU z gospodarstvi v Aziji in Latinski Ameriki, ki bodo poganjala rast v prihodnosti. Pogajanja z Mehiko in državami Mercosurja hitro napredujejo in Komisija si prizadeva za politično sklenitev pogajanj do konca leta. Kmalu bosta predložena tudi sporazuma, ki sta rezultat pogajanj s Singapurjem in Vietnamom.

Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA) se bo začel začasno uporabljati 21. septembra. EU in Japonska sta 6. julija dosegli načelni dogovor o glavnih elementih sporazuma o gospodarskem partnerstvu, v teku pa je intenzivno delo za sklenitev končnega besedila sporazuma do konca leta. Ti obsežni sporazumi bodo na primer odpravili veliko večino dajatev, ki jih plačujejo podjetja iz EU pri trgovini s Kanado in Japonsko, ter odprli trge za izvoz iz EU, vključno s kmetijstvom, hrano in pijačo. Sporazumi bodo odstranili ovire v številnih storitvenih sektorjih in nadalje spodbujali inovativno in konkurenčno gospodarstvo, kar bo vsem podjetjem olajšalo poslovanje, zlasti malim in srednjim.

Spodbujanje univerzalnih vrednot, ki jim sledi Unija

EU ima vodilno vlogo in brezkompromisno zagotavlja visoke evropske standarde na področju varstva okolja, zaščite delavcev in potrošnikov, socialnega varstva ter temeljnih pravic. Skupaj z našimi partnericami si prizadevamo za uporabo instrumentov trgovinske politike za spodbujanje teh standardov po vsem svetu v skladu s cilji trajnostnega razvoja, ki opredeljujejo trgovino kot enega ključnih načinov izvajanja. Vsi sodobni trgovinski sporazumi EU na primer spodbujajo izvajanje mednarodnih sporazumov o varstvu okolja in delovnih standardih, pri čemer je sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko prvi mednarodni trgovinski sporazum, ki izrecno podpira Pariški sporazum o podnebnih spremembah. Sporazum s Kanado je dosegel ambiciozne rezultate pri zavezah na področju dela. To kaže, da pristop Komisije v zvezi z navedenim, kot je določen v sporočilu „Trgovina za vse“ 4 , prinaša rezultate. Komisija je trenutno vključena v obsežne razprave z Evropskim parlamentom, Svetom in zainteresiranimi stranmi, da bi se izboljšala učinkovitost izvajanja in izvrševanja določb o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih. 

Ohranjanje pravice do regulacije

Sporazumi EU prav tako eksplicitno ohranjajo pravico vlad do regulacije v javnem interesu, kar je pomembno načelo za vsa prihodnja pogajanja 5 . To načelo podpira novi pristop EU k zaščiti naložb. Komisija zdaj v svojih dvostranskih sporazumih sledi popolnoma prenovljenemu pristopu k zaščiti naložb, kar pomeni veliko odstopanje od sistema za reševanje sporov med vlagateljem in državo, kot je razvidno iz sporazuma s Kanado.

Sklepanje novih partnerstev

Sporazuma z Japonsko in Kanado ter hitri napredek, ki je bil dosežen s partnericami, kot so Mehika in države Mercosurja, kažejo, da je mogoče določiti napredna in sodobna trgovinska pravila. Da bi izkoristili ta zagon, Komisija Svetu priporoča pogajanja za dva nova trgovinska sporazuma, in sicer z Avstralijo in Novo Zelandijo, kar dopolnjuje nedavno priporočilo Komisije, da se začnejo pogajanja s Čilom. Namen teh sporazumov je spodbujati trajnostno rast s povečanjem trgovine, zagotavljati trdno podlago za okrepitev gospodarskih povezav z azijsko-pacifiško regijo in razširiti zavezništvo partneric, ki so zavezane progresivnim pravilom v zvezi s svetovno trgovino.

3. Trdna trgovinska in naložbena politika za zaščito interesov EU in zagotavljanje pravičnosti

Hkrati se morajo prizadevanja EU na področju pravil globalnega upravljanja tudi prilagoditi novim izzivom svetovne konkurence, kot so vprašanja v zvezi s strateškimi sredstvi EU, ki jih prevzamejo tuji vlagatelji, zlasti subvencionirana in/ali državna podjetja. Načelna odprtost EU za neposredne tuje naložbe se ne bo spremenila. Vendar morajo to odprtost spremljati odločne in ustrezne politike, da se na eni strani odprejo druga gospodarstva in zagotovi, da vsi spoštujejo enaka pravila, ter da se na drugi strani sredstva zaščitijo pred prevzemi, ki bi škodovali bistvenim interesom EU ali njenih držav članic. Medtem ko je trgovinska in naložbena politika EU še vedno najprimernejše orodje, da se zagotovi, da bodo tretje države omogočile stopnjo odprtosti za tuje naložbe, ki bo enakovredna tisti v EU, ter se spodbudijo enaki konkurenčni pogoji za subjekte EU, pa je treba sprejeti ukrepe za zaščito bistvenih interesov EU.

V okviru današnjega svežnja ukrepov trgovinske politike Komisija predlaga okrepitev sodelovanja EU in vzpostavitev okvira za pregled tujih neposrednih naložb v EU. Tako bi preprečili prevzeme strateških sredstev, ki bi lahko ogrozili varnost ali javni red, s čimer se bodo ohranili evropski bistveni interesi, pa tudi odprtost trgov EU za naložbe kot celoto.

Današnje sporočilo o spodbujanju neposrednih tujih naložb in zaščiti bistvenih interesov tako predlaga nadaljnje konkretne ukrepe za države članice in po potrebi Komisijo, da se pregleda nekatere neposredne tuje naložbe v EU zaradi ohranjanja varnosti in javnega reda. Sporočilo je priloženo predlogu uredbe o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v EU zaradi varnosti in javnega reda, mehanizma za sodelovanje med državami članicami in okvira za pregled na ravni EU.

4. Zagotavljanje učinkovitih sporazumov s preglednim in vključujočim pogajalskim procesom

Pomembno je, kako izvajamo trgovinske politike in trgovinska pogajanja. Če naj EU doseže učinkovite sporazume, ki bodo koristili vsem državljanom, mora biti priprava teh sporazumov odgovorna, pregledna in vključujoča. To je skupna odgovornost vseh institucij EU, vseh držav članic in vseh nacionalnih parlamentov.

Za zagotovitev čim večjih potencialnih koristi naše trgovinske politike mora biti EU kredibilna pogajalska partnerica; odločanje v institucijah mora biti jasno in predvidljivo ter ustrezati svojemu namenu. Zato je treba zagotoviti, da bo naš institucionalni okvir omogočal ratifikacijo in izvajanje doseženih sporazumov na odgovoren, legitimen in učinkovit način. Mnenje Sodišča Evropske unije o prostotrgovinskem sporazumu med EU in Singapurjem 6 zagotavlja potrebno jasnost glede porazdelitve pristojnosti v trgovinskih in naložbenih sporazumih med EU in njenimi državami članicami.

Priporočilo za začetek pogajanj z Avstralijo in Novo Zelandijo vključuje širok nabor tem, ki so v celoti zajete v skupni trgovinski politiki EU, vključno z liberalizacijo trgovine z blagom in storitvami, neposrednimi tujimi naložbami, javnimi naročili, globalnimi pravili, katerih namen je zagotoviti enake konkurenčne pogoje, in ambicioznimi poglavji o trajnostnem razvoju. To omogoča hitro doseganje napredka glede na politični imperativ krepitve tržnega položaja EU v svetu. Komisija je pripravljena na pospešeno vodenje teh pogajanj, da bi se zaključila do marca 2019.

Priporočilo za začetek pogajanj z Avstralijo in Novo Zelandijo ne vključuje zaščite naložb in reševanja naložbenih sporov; razpravo o najboljši strukturi trgovinskih sporazumov in sporazumov o zaščiti naložb, ki jih sklepa EU, je treba zaključiti, Komisija pa je pripravljena o tem nadalje razpravljati s Svetom in Evropskim parlamentom. Komisija hkrati nadaljuje tekoča pogajanja o naložbah, vključno z Japonsko, Kitajsko, Mjanmarom in drugimi partnericami, za izboljšanje položaja vlagateljev iz EU v tujini ter ob spodbujanju trajnostnega razvoja in varovanju pravice vlad do regulacije. Komisija je danes sprejela tudi priporočilo za začetek pogajanj za ustanovitev sodišča za naložbe na večstranski ravni. Ta predlog je še en korak v smeri preglednejšega, bolj usklajenega in pravičnejšega pristopa k obravnavi pritožb vlagateljev na podlagi sporazumov o zaščiti.

Pravno vprašanje delitve pristojnosti nikakor ne bi smelo vplivati na legitimnost postopka sprejetja in možnost za sodelovanje pri njem. To bi bilo treba zagotoviti ne glede na to, ali se končno odločitev za sprejetje sprejme na ravni EU ali tudi na ravni držav članic. Komisija zato pozdravlja dejstvo, da vlade držav članic EU pri trgovinskih pogajanjih vse bolj sodelujejo z nacionalnimi in regionalnimi parlamenti. Nacionalni parlamenti imajo ključno vlogo pri spremljanju stališč vlade v zvezi s trgovinskimi pogajanji EU. Komisija zato države članice spodbuja, da nadaljujejo z vključevanjem nacionalnih parlamentov in, kadar je to mogoče, zagotovijo njihovo vključenost v trgovinska pogajanja na čim zgodnejši stopnji.

To je eden od glavnih razlogov za odločitev Komisije, da bo objavila svoja priporočila za pogajalske smernice za trgovinske sporazume, začenši z današnjimi priporočili glede Avstralije in Nove Zelandije ter večstranskega sodišča za naložbe, in sicer v skladu z ustaljeno prakso za pogajanja z Združenim kraljestvom na podlagi člena 50.

To pomeni tudi, da se bodo v skladu z običajno prakso za druge vrste predlogov Komisije ta priporočila skupaj s priloženim poročilom o oceni učinka avtomatično posredovala vsem nacionalnim parlamentom v EU in Evropskemu parlamentu, in sicer istočasno, kot bodo poslana Svetu. Nacionalni parlamenti in različne zainteresirane strani bodo lahko tako lažje izrazili svoja stališča vladam, ki jih zastopajo v razpravah Sveta, na čim zgodnejši stopnji. Komisija je pripravljena pomagati državam članicam pri vključevanju njihovih nacionalnih in regionalnih parlamentov in nadalje razpravljati o najboljšem načinu za spodbujanje sodelovanja parlamentov.

Komisija se je v okviru poudarka na preglednem in vključujočem oblikovanju trgovinske politike odločila tudi, da vzpostavi svetovalno skupino za trgovinska pogajanja EU. V skupini bodo predstavniki široke in uravnotežene skupine zainteresiranih strani, med drugim sindikatov, organizacij delodajalcev, združenj potrošnikov in drugih nevladnih organizacij. Trgovinskim pogajalcem in oblikovalcem politike pri Komisiji bodo zagotovili visoko kakovostno svetovanje na področjih, v zvezi s katerimi potekajo trgovinska pogajanja, in tako Komisiji omogočili, da upošteva različne vidike in spoznanja o trgovini.

5. Zaključek

Evropska unija mora ohranjati odprt in na pravilih temelječ večstranski trgovinski sistem ter izvajati trdno in proaktivno trgovinsko politiko na podlagi odprtosti in ne protekcionizma, ter varovati našo blaginjo in trajnostni razvoj evropskega gospodarstva.

V ta namen mora Evropska unija na globalni ravni spodbujati ambiciozno in napredno odprto trgovinsko agendo, ki temelji na vrednotah in pravilih. To pomeni trgovinsko politiko, ki prinaša nove gospodarske priložnosti za naša podjetja in državljane, hkrati pa odraža in spodbuja univerzalne vrednote Unije ter ohranja pravico vlad do regulacije v javnem interesu.

Ta Komisija bo preostanek svojega mandata posvetila prizadevanjem, ki bodo temeljila na prejšnjih uspešnih sporazumih, da bi vsem državljanom zagotovila konkretne koristi. Za to potrebuje EU trden političen pristop s soglasjem vseh institucionalnih akterjev. Ta razprava je potrebna, vendar pa se ob tem ne smemo omejevati pri naši nalogi, ki je nadaljnje spodbujanje interesov Evrope. Komisija namerava zato pospešiti vsa tekoča pogajanja in vse institucije poziva, naj se hitro vključijo v razpravo o širši strukturi trgovinskih sporazumov EU in sporazumov EU o zaščiti naložb.

Nedavna sporazuma s Kanado in Japonsko kažeta, da odprta, na pravilih temelječa in napredna trgovinska politika ni le mogoča, ampak je tudi uspešna; vzpostavlja namreč vzajemno koristne rezultate in krepi globalno upravljanje s partnericami EU. Danes predstavljeni sveženj ukrepov trgovinske politike spodbuja sodobno trgovinsko politiko EU, ki prispeva k odločenosti Komisije za izkoriščanje globalizacije.

(1)

1 Evropska komisija, „Bela knjiga o prihodnosti Evrope“, COM(2017) 2025.

(2)

Evropska komisija, „Razmislek o izkoriščanju globalizacije“, COM(2017) 240.

(3)

Evropska komisija, „Poročilo o izvajanju strategije trgovinske politike „Trgovina za vse“, COM(2017) 491.

(4)

Sporočilo COM(2015) 497 z dne 14. oktobra 2015 z naslovom „Trgovina za vse: Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“.

(5)

Skupni interpretativni instrument o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu med Kanado ter EU in njenimi državami članicami podrobneje pojasnjuje te zaveze: http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13541-2016-INIT/sl/ pdf.

(6)

Mnenje 2/15 Sodišča Evropske unije v skladu s členom 218(11) PDEU z dne 16. maja 2017.