1.Uvod

Komisija podpira prostovoljno uporabo standardov in vodilno vlogo industrije pri njihovem razvoju. Hkrati se ji zdi bistveno, da se v procesu standardizacije izkoristi tehnično znanje predstavnikov industrije, vlad, znanosti in drugih zainteresiranih strani ter tako zagotovi visoka stopnja sprejetosti. Regulator lahko v zakonodaji opredeli zahteve in zaprosi evropski sistem za standardizacijo, naj razvije prostovoljne evropske standarde (ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije), ki se bodo lahko uporabljali za posredno sklicevanje ter kot podlaga za domnevo o skladnosti ali varnosti. Učinkovit sistem standardizacije mora torej temeljiti na tesnem partnerstvu med regulatorjem, organi za standardizacijo in industrijo 1 .

Komisija je v sporočilu iz leta 2011 z naslovom Strateška vizija za evropske standarde: za boljšo in hitrejšo trajnostno rast evropskega gospodarstva do leta 2020 2 opredelila strateško vizijo za evropsko standardizacijo. Ta je pravno obliko dobila v Uredbi (EU) št. 1025/2012 o evropski standardizaciji, ki velja od 1. januarja 2013.

Z Uredbo se od Komisije zahteva, naj opredeli strateške prednostne naloge za evropsko standardizacijo. Te prednostne naloge, ki izražajo cilje politike Komisije, se objavijo v letnih programih dela Unije za evropsko standardizacijo. V njih je navedeno, katere standarde in standardizacijske dokumente namerava Komisija zahtevati od evropskih organizacij za standardizacijo 3 , tj. kako namerava uporabiti standardizacijo za podporo novi ali obstoječi zakonodaji in politikam ter katere formalne zahteve (mandate) za standardizacijo bi to lahko vključevalo.

Zahteve za standardizacijo so nujne za delovanje enotnega trga, saj standardi omogočajo izvajanje zakonodajnih aktov. Tako se ustvarja pravna varnost za proizvajalce ter olajšujeta razvoj in komercializacija proizvodov in storitev.

Dejavnost standardizacije, ki ima prednost v tem letnem programu dela Unije za leto 2018, izraža trenutne prednostne naloge politike Komisije ter podpira nedavno potrjene pomembnejše zakonodajne dokumente in dokumente o politiki. Med ostalimi pomembnimi elementi sta ukrepa za okrepitev prepoznavnosti evropske standardizacije v drugih državah in mednarodnih organizacijah ter za izboljšanje delovanja, učinkovitosti in izvajanja evropskega sistema za standardizacijo.

Komisija pozdravlja resolucijo Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2017 o evropskih standardih za 21. stoletje 4 (v nadaljnjem besedilu: poročilo EP o standardizaciji ) ter priznava in poudarja „mnenje, da so standardi pomembno orodje za delovanje enotnega trga, krepitev evropske konkurenčnosti, rasti in inovacij, podporo kakovosti, učinkovitosti ter varstva potrošnikov, podjetij, delavcev in okolja ter za razvoj interoperabilnosti omrežij in sistema“. V letnem programu dela Unije so zlasti obravnavani in izraženi izzivi in pomisleki v zvezi s patenti, ki so bistveni del standardov, standardizacijo IKT, mednarodno razsežnostjo standardizacije in avtonomnimi vozili. Hkrati je to poročilo ključnega pomena za podporo medinstitucionalnemu poročanju in dialogu ter je bilo pomembna referenca za ta letni program dela Unije.

V letnem programu dela Unije je izražena tudi skupna pobuda za standardizacijo, ki jo je Komisija predlagala leta 2015 (kot del strategije enotnega trga 5 ), podpisana pa je bila junija 2016. Skupna pobuda za standardizacijo določa skupno vizijo, ki podpira deset prednostnih nalog politike Komisije, in posebne ukrepe, ki morajo biti uresničeni do leta 2019, da se bo izboljšal evropski sistem za standardizacijo, ki bo spodbudil institucije EU in evropsko skupnost za standardizacijo. Splošno je priznana kot korak naprej za določanje evropskih standardov glede na tehnološki razvoj, prednostne naloge politike in svetovne trende. Doslej jo je podpisalo in potrdilo skupno 109 udeležencev, vključno z državami članicami in organizacijami EU in Efte, kar predstavlja visoko raven udejstvovanja v celotnem evropskem sistemu za standardizacijo.

Ta delovni program:

·je namenjen vsem državam članicam, evropskim organizacijam za standardizacijo, nacionalnim organom za standardizacijo, organizacijam iz Priloge III (SBS, ANEC, ETUC in ECOS) 6 , ki pri standardizaciji zastopajo mala in srednja podjetja, potrošnike, delavce oziroma okoljske interese, industriji in drugim zainteresiranim stranem, ki so vključene v proces standardizacije, ter jih poziva k dejavnemu sodelovanju v prednostnih ukrepih;

·poskuša povečati učinkovitost evropskega sistema za standardizacijo, tako da razpoložljiva sredstva usmerja na sektorje, ki evropskemu sistemu za standardizacijo omogočajo uresničitev prednostnih nalog Komisije, in

·poziva evropske organizacije za standardizacijo, naj svoje delovne programe utemeljijo na izvajanju ključnih strategij, ukrepov in politik, ki so poudarjeni v tem letnem programu.

Letni delovni program Unije na proračun ne vpliva bolj, kot je predvideno v finančnem načrtu za leto 2018.

2.Strateške prednostne naloge za evropsko standardizacijo v podporo zakonodaji in politikam Unije

Proces evropske standardizacije je steber notranjega trga. Njegova vloga presega razvoj harmoniziranih standardov: neposredno prispeva k povezovanju enotnega trga ter podpira ustvarjanje delovnih mest, splošno rast gospodarstva EU, konkurenčnost, inovacije in vodilni položaj v industriji. Je torej bistven del strategije enotnega trga ter pomemben element prednostnih nalog politike Komisije in številnih večjih političnih pobud, kot je strategija za enotni digitalni trg 7 . Komisija si s podporo razvoju evropskih standardov na strateških prednostnih področjih, ki predstavljajo rastoče trge, prizadeva za ustvarjanje konkurenčne prednosti za evropska podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja.

Ta oddelek se osredotoča na ukrep za podporo ustreznim pobudam v okviru delovnega programa Komisije za leto 2017 in na potrebe po standardizaciji za leto 2018, ki izhajajo iz teh pobud. Predlogi ne predstavljajo izčrpnega seznama ukrepov, ki jih Komisija namerava izvesti na obravnavanih področjih politike. Izražajo potrebe, ki so bile ugotovljene med pripravo ali izvajanjem ustreznih zakonodajnih aktov in politik, ter so skladni s strateškimi cilji Komisije za ustvarjanje Evrope, ki „varuje, opolnomoča in ščiti“.

Posebej pomembno področje razvoja digitalnih standardov za evropsko industrijo je povezano z izdelavo in proizvodnjo. Industrija je razvila referenčni okvir (RAMI – Reference Architecture for Manufacturing in Industry (referenčna arhitektura za izdelavo v industriji)), ki se dejavno uporablja in razvija za sisteme informacijske tehnologije, ki podpirajo okolje izdelave. Nujno je potreben nadaljnji razvoj tega okvira, da se prek platform vključijo storitve in izvajanje.

2.1.Ukrep v podporo strategiji za enotni digitalni trg

Leto po objavi prednostnih nalog Komisije pri standardizaciji IKT 8 ukrepi, ki so bili opredeljeni v komunikacijskih omrežjih 5G, internetu stvari, računalništvu v oblaku, kibernetski varnosti in tehnologijah (vele)podatkov kot prednostnih področjih ter na sektorskih področjih o e-zdravju, inteligentnih prometnih sistemih ter povezanih in avtomatiziranih vozilih, pametni energiji, digitalizaciji industrije, pametnih domovih in mestih ter pametnem kmetovanju, napredujejo v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo, svetovnimi organizacijami za razvoj standardov in skupnostjo za standardizacijo. Na enak način je Komisija začela ukrepe za izboljšanje ekosistema za standardizacijo IKT, vključno z delom z evropskimi organizacijami za standardizacijo in zainteresiranimi stranmi o možnih ukrepih za izboljšanje ekosistema patentov, ki so bistveni del standardov, spodbujanje odprte kode in njenega vzajemnega delovanja s standardizacijo ter za krepitev prisotnosti EU pri mednarodni standardizaciji IKT. V vmesnem pregledu izvajanja strategije za enotni digitalni trg je bilo predstavljeno splošno izvajanje ukrepov za standardizacijo.

Hkrati je razpoložljivost začetnih globalnih standardov 5G do konca leta 2019 eden od ciljev v Akcijskem načrtu za 5G 9 . Interoperabilnost in standardi so del izgradnje evropskega podatkovnega gospodarstva, ki si prizadeva spodbuditi najboljšo možno uporabo potenciala digitalnih podatkov v korist gospodarstva in družbe 10 . V predlogu uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah 11 se poziva k standardiziranim ikonam, da bi se omogočil enostavno viden in razumljiv pregled zbiranja informacij, ki jih oddaja terminalska oprema, njihovega namena, oseb, odgovornih zanje, ter morebitnih ukrepov, ki jih končni uporabnik terminalske opreme lahko sprejme, da bi čim bolj zmanjšal zbiranje informacij. Julija 2016 je bil v okviru sporočila z naslovom Krepitev odpornosti evropskega sistema kibernetske varnosti ter spodbujanje konkurenčne in inovativne industrije kibernetske varnosti 12 napovedan ukrep o načrtu za spopadanje s kibernetskimi incidenti velikih razsežnosti na ravni EU, v katerem so bili pomanjkanje interoperabilnih rešitev (tehnični standardi), praks (postopkovni standardi) in mehanizmov certificiranja na ravni celotne EU ugotovljeni kot pomanjkljivosti, ki vplivajo na enotni trg kibernetske varnosti. Jeseni je predvideno sporočilo o patentih, ki so bistveni del standardov, ki naj bi zagotovilo pojasnila za uravnotežen in trajnosten okvir.

Nekateri ukrepi se izvajajo prek povezanih javno-zasebnih partnerstev 13 , kot so Zveza za inovacije na področju interneta stvari (AIOTI) 14 , javno-zasebno partnerstvo za infrastrukturo 5G, Zveza za vrednost velepodatkov (BDVA), javno-zasebno partnerstvo za tovarne prihodnosti in Evropska organizacija za kibernetsko varnost (ECSO), ter prek raziskovalnih in inovacijskih projektov programa Obzorje 2020 15 .

Poleg tega so potrebe standardizacije IKT v podporo politikam EU opredeljene v različici „Tekočega načrta za standardizacijo IKT“ za leto 2017 16 , ki so ga službe Evropske komisije v sodelovanju s platformo več zainteresiranih strani določile o standardizaciji IKT, usklajen pa je bil tako, da izraža prednostne naloge, opredeljene v sporočilu o prednostnih nalogah pri standardizaciji IKT.

To delo je uporabno tudi za dostopnost proizvodov in storitev v EU. Poleg tega bi bilo treba pospešiti prizadevanje za vključevanje dostopnosti s pristopom oblikovanja za vse, da bi se v ustrezne postopke standardizacije vključili vidiki invalidnosti.

Morebitne zahteve za standardizacijo v povezavi s standardizacijo IKT so obenem opredeljene v Prilogi.

2.2.Ukrep v podporo strategiji za energetsko unijo

Hitrost in obseg digitalne preobrazbe vplivata na številne industrije, vključno z energetskim sektorjem. Prednostna naloga je raziskovanje medsebojnih vplivov med digitalizacijo in energetsko unijo. Standardizacija naj bi pripomogla k hitremu prehodu k razogljičenemu in povezanemu notranjemu trgu, zato je prednostna naloga za energetsko unijo. V ta namen je bila v sporočilu o pospeševanju inovativnosti na področju čiste energije tudi standardizacija opredeljena kot pomemben dejavnik, ki omogoča sprejem nizkoogljičnih tehnologij na trg 17 . Posebni ukrepi bi morali biti usmerjeni na medsebojno povezovanje električnih omrežij, podpirati raznovrstne tokove dobave plina in vključiti energijo iz obnovljivih virov v mešanico potrošnje. Standardizacija že podpira energijsko učinkovitost in zmanjšanje povpraševanja, saj se z novim naborom standardov o energijski učinkovitosti stavb usmerja na stavbe; nadaljnji ukrepi bi morali biti osredotočeni na izboljšano merjenje energije, ki jo porabijo naprave, in podporo pametnim mestom na podlagi zelenih javnih naročil in naročil na področju inovacij.

Rezultat teh ciljev je med drugim nenehen razvoj standarda za lokalno in regionalno spremljanje kakovosti zraka z mobilnimi in prenosnimi napravami za spremljanje, ki izpolnjujejo cilje za kakovost podatkov iz direktiv o kakovosti zunanjega zraka (direktiv št. 2008/50/ES in št. 2004/107/ES).

V okviru ambicioznih ciljev EU za razogljičenje prometnih potreb bi morala standardizacija proizvajalcem vozil zagotoviti priložnosti za prehod na čistejše načine prevoza, ki omogočajo manjšo porabo goriva ter dodatno zmanjšujejo emisije CO2 in drugih onesnaževal.

Za zmanjšanje energijske neučinkovitosti stavb je potrebna nadaljnja podpora na podlagi standardizacije, tako da se končnim potrošnikom zagotovijo ustrezne informacije o učinkovitosti daljinskih sistemov ogrevanja in hlajenja. To bi prispevalo k prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in porabe goriv na svetovni ravni, obenem pa naj bi spodbudilo sodelovanje z regijami in državami zunaj EU.

Pri izvajanju strategije EU za zeleno infrastrukturo 18 je potrebna standardizacija v zvezi s fizičnimi gradbenimi elementi za harmonizacijo med standardi; za vključitev ali okrepitev pojma in načel zelene infrastrukture v različne kategorije standardov (učinkovitost, postopki, metodologija) ter interoperabilnost tehničnih standardov, ki se uporabljajo na različnih stopnjah projektov (načrtovanje, projektiranje in izgradnja).

2.3.Ukrep v podporo vesoljski strategiji za Evropo

Komisija izvaja tri satelitske programe (Galileo za globalno pozicioniranje, EGNOS za navigacijo in Copernicus za opazovanje). Ti programi so ključnega pomena za konkurenčnost EU glede na gospodarski potencial storitev in podatkov, ki jih bodo ponujali podjetjem in javnosti. Komisija spodbuja uporabo vesoljskih rešitev s standardizacijskimi ukrepi in časovnimi načrti ter vključevanjem vesoljske razsežnosti v prihodnje strategije, npr. o avtonomnih in povezanih avtomobilih, železniškem in letalskem sektorju ter brezpilotnih zrakoplovih.

2.4.Ukrep v podporo akcijskemu načrtu za krožno gospodarstvo

Komisija je v Poročilu o izvajanju akcijskega načrta za krožno gospodarstvo 19 evropske organizacije za standardizacijo pozvala, naj razvijejo splošne standarde za trajnost, ponovno uporabo, možnost recikliranja in dokumentiranje vidikov učinkovite rabe surovin (vključno z uporabo kritičnih surovin) pri nekaterih proizvodih.

Harmonizirani standardi bodo pomagali izboljšati varnost in učinkovitost gnojil z oznako CE. Proizvajalci se bodo lahko usmerili na širšo skupino potrošnikov in uživali morebitne cenovne premije zaradi splošno priznanega jamstva kakovosti oznake CE. Z recikliranjem bioloških odpadkov v organska gnojila bi bilo mogoče po ocenah 20 ustvariti približno 120 000 delovnih mest. Spodbujale se bodo raziskave, inovacije in naložbe v krožno gospodarstvo, ki bodo ustvarjale vrednost iz sekundarnih domačih virov, ki bi se sicer zavrgli kot odpadki.

2.5.Ukrep v podporo evropskemu obrambnemu akcijskemu načrtu

Evropski obrambni trg je razdrobljen in industrijskega sodelovanja je premalo. Komisija je v skladu z evropskim obrambnim akcijskim načrtom 21 zavezana podpreti razvoj standardov na področju obrambe, ki so jih države članice opredelile kot potrebne za sodelovalne projekte na prednostnih področjih.

2.6.Ukrep v podporo evropski agendi za varnost

Za zaščito pred terorističnimi grožnjami so potrebna inovativna tehnološka orodja 22 . Potrebna so nadaljnja prizadevanja tako pri uporabi tehnologij za odkrivanje kot za standardizacijo njihove uporabe. Evropska industrija je v ustreznem položaju, da razume potrebe in zmogljivost organov za uvedbo rešitev, ki jih ponuja. To bi bilo mogoče podpreti z vzpostavitvijo platform, s katerimi bi povezali različne rešitve, se izognili podvajanju in gradili na inovativnih idejah. Evropska standardizacija bi morala sisteme, metode in proizvode povezati tako, da bi ponudila standarde, ki podpirajo kakovost podatkov in interoperabilnost podatkovnih sistemov, ki evidentirajo statistiko kriminala, ter določila zahteve za opremo za odkrivanje na vseh področjih, razen pri letalstvu.

2.7.Ukrep v podporo bolj povezanemu in pravičnejšemu notranjemu trgu z okrepljeno industrijsko bazo

Ostale potrebe po standardizaciji so bile opredeljene v zvezi s prednostno nalogo Komisije za Evropo, ki se zavzema za svojo industrijo.

Obstaja tržna potreba po novih harmoniziranih standardih za posebne vrste strojev za tridimenzionalne tiskalnike, robote, avtonomna vozila 23 , vetrne turbine in avtomatizirane stroje. Taki inovativni proizvodi se hitro razvijajo in s tem odzivajo na povpraševanje, poleg tega pa se hitro širijo na evropskem trgu. Da bi presegli trenutni položaj postopkov samopotrjevanja skladnosti, je zelo pomembno, da se za zagotovitev varnosti in dostopa do trga dajo na voljo evropski standardi. Poleg tega bi bilo treba upoštevati ustrezne mednarodne dejavnosti standardizacije.

Z Direktivo (EU) 2016/1629 24 je bila potrjena vloga Evropskega odbora za pripravo standardov za plovbo po celinskih plovnih poteh (CESNI) kot referenčnega organa za razvoj tehničnih standardov v sektorju plovbe po celinskih plovnih poteh EU. Odbor CESNI, ki ga sestavljajo predstavniki EU in tretjih držav, je tudi referenca za tehnične standarde plovil v okviru Revidirane konvencije o plovbi po Renu 25 . Zaradi različnih pravnih in časovnih okvirov za postopke odločanja je pomembno okrepiti delovanje odbora CESNI ter tako podpreti bolj povezan notranji trg plovbe po celinskih plovnih poteh. Standardi, ki jih razvija odbor CESNI, so ključnega pomena za konkurenčnost flote ter izpolnitev zahtev za varnost in okoljsko učinkovitost. Zato bodo razviti evropski standardi, ki bodo obsegali tehnične zahteve za plovila, namenjena plovbi po celinskih plovnih poteh.

Za izboljšanje varnosti in odpravo tehničnih ovir bo poudarek namenjen tudi določitvi novih tehničnih specifikacij za interoperabilnost v infrastrukturi železniškega sistema in podsistemih tirnih vozil.

Interoperabilnost in standardizacija sta ključna za odpravo tehničnih ovir in dodatnih stroškov v postopkih javnega naročanja. V idealnem primeru bi se morali ponudniki, vključno z malimi in srednjimi podjetji, brez težav sporazumevati in sodelovati na več trgih. Zato so morebitna interesna področja za standardizacijo registri podatkov/pogodb, elektronski enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila ter akreditiranje platform za e-naročanje, e-katalogi in e-obrazci.

Za izboljšanje prostega pretoka blaga na trgih medicinskih naprav je treba zagotoviti enotno uporabo pravnih zahtev za dajanje in vitro diagnostičnih naprav na trg ter tako izboljšati varnost in učinkovitost. Pozornost bo namenjena pregledu in/ali posodobitvi vseh obstoječih standardov ter morebitnemu razvoju novih standardov. S podporo v okviru programa Obzorje 2020 medicinskim tehnologijam in napravam, ki je namenjena ohranjanju pravočasnega dostopa do inovativnih rešitev na področju zdravstvenega varstva in podpiranju konkurenčnosti evropske industrije, se bodo industriji in uporabnikom zagotovili tudi obrati za preskušanje, ki so potrebni za razvoj in preskušanje medicinskih naprav v skladu s temi novimi predpisi in povezanimi standardi.

Posodobiti je treba trenutne harmonizirane standarde o civilnih eksplozivih, da bi se upošteval najnovejši razvoj tehnologije ter izboljšali varnost in kakovost ugotavljanja skladnosti takih proizvodov. S harmoniziranimi standardi bi se podprla določitev minimalnih zahtev za izboljšanje varovanja zdravja in varnosti delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja.

3.Mednarodno sodelovanje 26

Ohranitev in izboljšanje prisotnosti industrije EU na mednarodnih trgih sta ključnega pomena za rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi. S standardi se družbam olajšuje dostop do svetovnih trgov, v tem okviru pa imata pomembno vlogo dva glavna cilja:

·utrditev konkurenčnosti in globalnega dosega evropske industrije z zmanjšanjem tehničnih ovir v trgovini ter

·krepitev svetovne interoperabilnosti s skupnimi tehnično usklajenimi standardi, ki podpirajo trgovino z blagom in storitvami.

Te cilje je mogoče doseči predvsem s prizadevanjem za največjo možno usklajenost med mednarodnimi in evropskimi standardi ter olajšanjem uporabe evropskih in/ali mednarodnih standardov zunaj EU, hkrati pa z vzpostavljanjem pravega ravnotežja med evropsko, nacionalno in mednarodno razsežnostjo 27 . Komisija bo v letu 2018 okrepila politični dialog z mednarodnimi akterji na področju standardizacije. Še naprej bo v večstranskih forumih tudi krepila poznavanje prednosti mednarodnega in evropskega sistema standardizacije in jih promovirala (npr. Svetovni trgovinski organizaciji in pristojnih odborih Združenih narodov) ter prispevala k regulativnemu/političnemu dialogu EU z gospodarsko pomembnimi partnerji in pogajanjem o poglavjih pri sporazumih o prostitrgovini, ki zadevajo tehnične ovire v trgovini.

Podobno bo Komisija financirala projekte prepoznavnosti v gospodarsko pomembnih državah, kot so trenutna shema „napotenih evropskih strokovnjakov za standardizacijo“ na Kitajskem in v Indiji ter spletne platforme za standardizacijo s Kitajsko. Splošni cilj takega ukrepa je predstaviti evropski sistem za standardizacijo kot alternativo standardizacijskim ureditvam drugih regij/držav, zagotoviti obveščevalne podatke, ki so pomembni za standardizacijo, olajšati dvostransko sodelovanje pri zadevah, povezanih s standardizacijo, in podpreti evropske družbe, ki se pri vstopanju na trge zunaj EU srečujejo z ovirami, povezanimi s standardizacijo.

Komisija bo uporabila tudi instrument zunanje politike, da bi podprla promoviranje evropskega sistema za standardizacijo na svetovni ravni, zlasti v sektorju IKT. Za okrepitev prisotnosti Evrope pri mednarodni standardizaciji IKT bosta v letu 2018 ustanovljena opazovalna skupina za mednarodne standardizacijske dejavnosti in mehanizem finančne podpore za sodelovanje ključnih strokovnjakov na mednarodnih srečanjih o standardizaciji, kjer bi ti promovirali evropske interese.

Komisija bo s programom Obzorje 2020 še naprej podpirala mednarodno sodelovanje pri standardizaciji v okviru raziskav.

4.Javno-zasebno partnerstvo

Javno-zasebno partnerstvo je temeljni kamen evropskega sistema za standardizacijo in je že leta v središču njegovega uspešnega delovanja. Za njegov nadaljnji razvoj sta potrebna zavezanost in tesno sodelovanje vseh zainteresiranih strani.

4.1.Upravljanje

Skupnost za standardizacijo potrebuje ustrezna finančna sredstva ter organizacijske in človeške vire, če želi zagotoviti nemoteno sprejetje in objavo harmoniziranih evropskih standardov.

Komisija trenutno sodeluje z evropskimi organizacijami za standardizacijo, da bi razvila akcijski načrt s številnimi prednostnimi ukrepi za kratko-, srednje- in dolgoročno obravnavo nabora neobjavljenih harmoniziranih standardov. Pri tem gre zlasti za dajanje prednosti standardom z največjim vplivom na trg, razvoj jasnejših postopkov za pripravo in objavo standardov ter posodobitev podpornih orodij IT. Komisija bo leta 2018 ustanovila novo omrežje svetovalcev, ki bodo podpirali izdelavo harmoniziranih standardov na tehnični ravni.

Komisija bo evropskim organizacijam za standardizacijo predlagala, naj se od leta 2018 minimalni delež financiranja iz nepovratnih sredstev EU za poslovanje nameni dejavnostim v podporo tehničnim odborom, ki pripravljajo evropske standarde. Izkušnje iz prvega leta izvajanja (2018) bo uporabila pri prihodnjih nalogah.

Komisija se bo poleg tega z evropskimi organizacijami za standardizacijo posvetovala o možnosti krepitve javnozasebnega partnerstva prek svojega prihodnjega sodelovanja v njihovih strukturah upravljanja, kot je skupni odbor predsednikov Evropskega odbora za standardizacijo (CEN), Evropskega odbora za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) in Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde (ETSI), ki razpravlja o političnem in gospodarskem razvoju, ki bi lahko vplival na oblikovanje standardov.

4.2.Usposabljanje

Komisija bo organizirala medinstitucionalno usposabljanje za zakonodajalce in sozakonodajalce, da bi se izboljšalo razumevanje uporabe standardov pri izvajanju zakonodaje in politik. Organizirala ga bo v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo in mednarodnimi organi za standardizacijo, da bi tako zagotovila obravnavanje širokega sklopa tem in izboljšala znanje o vzajemnem delovanju med evropskimi in mednarodnimi dejavnostmi standardizacije.

4.3.Vključenost

Obdobje od začetka veljavnosti Uredbe je zaznamovalo prizadevanje, da bi se malim in srednjim podjetjem ter družbenim in socialnim zainteresiranim stranem omogočilo učinkovito sodelovanje v dejavnostih standardizacije. Vendar številni izzivi pri zagotavljanju ustreznega sodelovanja organizacij iz Priloge III ostajajo, kot je bilo ugotovljeno v preteklih letnih programih dela Unije. Kadar se standardi nanašajo na zakonodajo, ki ščiti javne interese, kot je dostopnost, je bistvenega pomena sodelovanje prizadetih družbenih zainteresiranih strani, v tem primeru na primer predstavnikov invalidnih oseb. Komisija bo v letu 2018 še naprej skrbno spremljala napredek pri izvajanju določb Uredbe o vključenosti evropskega sistema za standardizacijo. Še naprej bo tudi sodelovala s skupnostjo za standardizacijo v okviru skupne pobude za standardizacijo, v kateri je v več ukrepih obravnavano vprašanje vključevanja.

Komisija poziva evropske organizacije za standardizacijo, nacionalne organe za standardizacijo in organizacije iz Priloge III, naj si še naprej prizadevajo za odpravo izzivov za sodelovanje zainteresiranih strani in pospešijo sodelovanje. Hkrati vabi evropske organizacije za standardizacijo, naj nadaljujejo in okrepijo prizadevanja za olajšanje dela organizacij iz Priloge III in vseh zainteresiranih strani ter se posebej osredotočijo na notranje predpise in postopke ter delo na mednarodni ravni, zlasti v okviru Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) in Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC).

5.Uresničevanje skupne pobude za standardizacijo in naslednji cikel

Ukrep, ki je bil oblikovan v svežnju o standardizaciji iz junija 2016 28 ter skupni pobudi za standardizacijo, bi bilo treba naprej razvijati in izvajati, da bi se še izboljšal letni cikel upravljanja in bi se uresničila zaveza za posodobitev, prednostno razvrstitev in pospešitev pravočasne priprave standardov. Med ključni prednostnimi nalogami v letu 2018 bodo:

·podpora oceni vpliva standardov na ravni EU z izboljšanjem znanja o širših gospodarskih in družbenih učinkih (ukrep 1; glej tudi oddelek 5.2);

·ukrep za izboljšanje pravočasne priprave standardov in sklicevanja nanje (ukrep 8) ter

·večje vključevanje in učinkovito sodelovanje zainteresiranih strani v procesu standardizacije na različnih ravneh (ukrep 9).

5.1.Medinstitucionalno poročanje in dialog

Vključitev sozakonodajalcev v določanje prednostnih nalog za evropski sistem za standardizacijo je pomemben dejavnik uspeha. Komisija je svoje delo za ta delovni program utemeljila na zgoraj navedenem poročilu EP o standardizaciji ter na vzajemnem delovanju s sozakonodajalcema. Skladno z zavezami iz svežnja o standardizaciji bo pred sprejetjem naslednjega letnega programa dela Unije izšlo enotno poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju politike EU za standardizacijo. Na podlagi tega dokumenta, ki se načrtuje za oktober 2017, bo Komisija začela medinstitucionalni dialog z Evropskim parlamentom in Svetom. Poročilo EP o standardizaciji, ta letni delovni program Unije in dialog, ki jima bo sledil, se bodo uporabili kot dodatni prispevek politike k pripravi letnega programa dela Unije za leto 2019.

5.2.Študija o gospodarskih in družbenih učinkih standardizacije

Standardi imajo zelo pomembno (četudi včasih nevidno) vlogo pri podpiranju gospodarske rasti, saj spodbujajo produktivnost, konkurenčnost, inovacije in družbeno blaginjo. Manj znani so vplivi standardov znotraj podjetij in njihovih dobavnih verig ter javnega sektorja: ozaveščenost in obveščenost o tem, kako uporaba standardov vpliva na javne politike, sta včasih nezadostni.

Komisija na poziv Sveta 29 in skladno s skupno pobudo za standardizacijo pripravlja študijo o gospodarskih in družbenih učinkih standardizacije v EU. Na podlagi študije izvedljivosti iz leta 2017 jo namerava začeti v letu 2018. Struktura študije izvedljivosti bo določena v posvetovanju z evropskimi akademiki, v njej pa bo upoštevan prispevek slednjih v izmenjavi, ki je potekala maja 2017.

(1)

COM(2016) 358 final.

(2)

COM(2011) 311 final.

(3)

CEN – Evropski odbor za standardizacijo, CENELEC – Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo in ETSI – Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde.

(4)

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-2017-0278+0+DOC+XML+V0//SL.

(5)

COM(2015) 550 final.

(6)

Standardi za mala podjetja , Evropski glas potrošnikov pri standardizaciji , Evropska konfederacija sindikatov in Evropska organizacija državljanov za standardizacijo na področju varovanja okolja .

(7)

COM(2015) 192 final.

(8)

COM(2016) 176 final.

(9)

COM(2016) 588 final.

(10)

COM(2017) 9 final.

(11)

COM(2017) 10 final.

(12)

COM(2016) 410 final.

(13)

5G: https://5g-ppp.eu/ , ECSO: https://www.ecs-org.eu/cppp , Zveza za vrednost velepodatkov: .

(14)

(15)

(16)

(17)

COM(2016) 763 final.

(18)

COM(2013) 249 final.

(19)

COM(2017) 33 final.

(20)

(21)

COM(2016) 950 final.

(22)

COM(2015) 624 final.

(23)

poročilo EP o standardizaciji

(24)

Direktiva (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES.

(25)

(26)

Glej tudi poročilo EP o standardizaciji.

(27)

Glej tudi poročilo EP o standardizaciji.

(28)

   Sporočilo Evropski standardi za 21. stoletje (COM(2016) 358 final);
Izkoriščanje potenciala evropskih standardov za storitve za pomoč evropskim potrošnikom in podjetjem, posebne smernice za standarde o storitvah (SWD(2016) 186);
poročilo v skladu s členom 24 (COM(2016) 212 final); in
Letni program dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2017 (COM(2016) 357 final in SWD(2016) 185).

(29)

Svet za konkurenčnost z dne 2. marca 2015 „poziva Komisijo, naj zaključi neodvisni pregled in analizira učinek standardizacije na gospodarstvo ob upoštevanju interesa vseh strani“.