EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 5.7.2017
COM(2017) 368 final
SPOROČILO KOMISIJE
o stanju skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2018
{SWD(2017) 256 final}
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 5.7.2017
COM(2017) 368 final
SPOROČILO KOMISIJE
o stanju skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2018
{SWD(2017) 256 final}
1.Uvod
To sporočilo vsebuje pregled stanja skupne ribiške politike (SRP). Vsebuje poročilo o napredku pri doseganju trajnostnega ribištva in zlasti pri zagotavljanju, da se z izkoriščanjem živih bioloških morskih virov obnavljajo in ohranjajo populacije lovljenih vrst nad ravnmi, ki lahko ustvarijo največji trajnostni donos, kar bo prispevalo tudi k doseganju dobrega okoljskega stanja v evropskih morjih do leta 2020 1 . Proučeni so spremembe stanja staležev, stanje flote EU, postopno uvajanje obveznosti iztovarjanja in napredek pri decentralizaciji 2 . Poleg tega so v poročilu določena načela, na katerih temeljijo predlogi Komisije za ribolovne možnosti za leto 2018. Države članice, svetovalni sveti in drugi deležniki ter javnost so pozvani, naj predložijo predloge o teh usmeritvah politike.
2.Napredek pri doseganju trajnostnega ribištva
V zadnjih nekaj letih je bil pri izvajanju reforme skupne ribiške politike iz leta 2013 dosežen precejšen napredek.
-Doseganje cilja glede največjega trajnostnega donosa. Glede na najnovejšo oceno Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: STECF), ki temelji na podatkih za leto 2015 3 , je bilo 39 od 66 ocenjenih staležev v severovzhodnem Atlantiku izkoriščenih v okviru FMSY (kar pomeni zvišanje z 52 % v predhodnem letu na 59 %). Mediana ribolovne umrljivosti se je zdaj stabilizirala pri približno 1,0. V letu 2017 se je število celotnih dovoljenih ulovov (v nadaljnjem besedilu: TAC), določeno v skladu z mnenjem o največjem trajnostnem donosu (v nadaljnjem besedilu: MSY), povečalo na 44, kar pomeni 61 % vseh ulovov v severovzhodnem Atlantiku.
-Obnovitev staležev. Povprečna biomasa staleža v severovzhodnem Atlantiku se je v obdobju 2003–2015 povečala za 35 %.
-Izboljšanje splošne gospodarske uspešnosti. V letu 2014 je flota EU evidentirala neto dobiček v višini 770 milijonov EUR, kar je 50 % več kot v letu 2013, ko je znašal 500 milijonov EUR.
-Boljše usklajevanje ribolovne zmogljivosti in ribolovnih možnosti. V zadnjih letih se je ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnosti za celotno floto EU izboljšalo. V obdobju 2007–2015 se je zmogljivost ribiške flote EU postopoma zmanjševala, pri čemer se je število ribiških plovil zmanjšalo za 6 %, moč motorja za 14 % in tonaža za 24 %.
-Oblikovanje večletnih načrtov v skladu z reformirano skupno ribiško politiko. Po lanskem sprejetju načrta za Baltsko morje je Komisija predlagala večletna načrta za pridnene staleže v Severnem morju 4 in male pelagične staleže v Jadranskem morju 5 .
-Decentralizacija upravljanja. Opazen je prehod na bolj decentralizirano upravljanje SRP, ki vključuje večletne načrte in delegirane akte, sprejete na podlagi regionalizacije.
-Zaveze za Sredozemsko in Črno morje. Doseženi so bili pomembni politični dogovori za doseganje okoljske, gospodarske in socialne trajnosti, kar je bilo za Sredozemsko morje doseženo z izjavo ministrov MedFish4Ever 6 , za Črno morje pa z izjavo iz Bukarešte 7 .
Kljub temu napredku so potrebna dodatna prizadevanja, zlasti za znižanje visokih ravni prelova v Sredozemlju, zmanjšanje števila posameznih staležev, ki se v severovzhodnem Atlantiku izkoriščajo nad FMSY, in izvajanje obveznosti iztovarjanja.
2.1.Napredek pri doseganju FMSY
Napredek pri doseganju ravni ribjih staležev, ki so skladne z FMSY 8 , se je nadaljeval. V vseh regijah s TAC se je raven ribolova nad FMSY precej znižala. Glede na FMSY je bil ribolov leta 2015 na 99-odstotni ravni (znižanje s 158 % v letu 2003 in 129 % v letu 2008). Na splošno se je preveliko izkoriščanje izredno zmanjšalo na vseh območjih (razen v Sredozemskem in Črnem morju).
V nadaljevanju je predstavljena podrobnejša razčlenitev.
Pri staležih, o katerih potekajo posvetovanja obalnih držav, se je v letu 2016 za 14 % povečal TAC za skušo. Ribolovne možnosti v količini malo več kot en milijon ton za vse strani, ki izvajajo ribolov, so bile rezultat izvajanja dolgoročne strategije upravljanja, o kateri so se dogovorile te strani (EU, Norveška in Ferski otoki). Primerjalna analiza bo izvedena letos. TAC za sinjega mola je bil določen v skladu z FMSY in se je močno povečal na 1,3 milijona ton. Zadevne obalne države so se dogovorile o novi strategiji za sinjega mola, skladni s FMSY. V zvezi z atlantsko-skandinavskim sledom so se vse strani strinjale z omejitvijo celotnega ulova, nižjo od FMSY (v skladu s strategijo, ki velja od leta 1999). To je omogočilo precejšne povišanje TAC za severovzhodni Atlantik na skoraj 650 000 ton.
TAC za Baltsko morje za leto 2017 so bili skladni z večletnim načrtom 9 . TAC za atlantski sled in morsko ploščo so skladni s FMSY, TAC za papalino in atlantskega lososa pa so nižji od FMSY. Resno zaskrbljenost povzroča zahodni stalež trske, zato je bil TAC za leto 2017 zmanjšan za 56 %. Za obnovitev tega staleža so bili sprejeti tudi drugi spremljajoči ukrepi. V skladu s previdnostnim pristopom so bila sprejeta zmanjšanja TAC za vzhodni stalež trske (25 %) in stalež atlantskega lososa v Finskem zalivu (20 %) ter za atlantski sled v Riškem zalivu (11 %). TAC za atlantskega lososa v glavnem bazenu upošteva MSY in se v zadnjih letih ni spremenil, kar je skupaj z zmanjšanjem neprijavljenih ulovov in posebnimi nacionalnimi ukrepi za reke pomagalo povečati število rib, ki se vrnejo na drstitveno območje.
Staleži v Severnem morju se še naprej izboljšujejo, 59 % iztovorjenih rib pa je iz staležev, ki se trajnostno upravljajo. V skladu s FMSY se je TAC za morski list povečal za 21 %, TAC za škampa pa za 46 %. Ravni ribolova saja so nižje od FMSY, TAC pa je večji za 53 %.V skladu z mnenjem o FMSY se je TAC za vahnjo zmanjšal za 45 %. Vendar naj bi se stalež povečal zaradi boljšega prirasta v zadnjih nekaj letih. Ravni ribolova trske in mola so še vedno nekoliko višje od FMSY, vendar so skladne z MSY Btrigger. Raven ribolova morske plošče in morskega lista je pod FMSY.
V severozahodnih vodah se stalež severnega osliča še naprej povečuje, TAC pa se je v skladu s FMSY povečal za 10 %. Ta stalež je zdaj razširjen dlje po Severnem morju. Staleža atlantskega sleda v Keltskem morju in Irskem morju sta v okviru varnih bioloških meja, vendar sta se TAC zaradi trendov v zvezi s staležema zmanjšala za 6 % oziroma 10 %. TAC za škampe na območju VII se je povečal za 9 %, od tega največ za Plitvino ježevcev, za katero se je povečal za 68 %. TAC za morski list v vzhodnem Rokavskem prelivu se je zmanjšal za 16 % v skladu s pristopom upravljanja industrije, ki ga je odobril STECF. Za njegov ribolov so bili določeni dodatni ohranitveni ukrepi. TAC za zahodni stalež šura se je zmanjšal za 23 %.
Na zahodu Škotske je 63 % iztovorjenih rib iz staležev, ki se trajnostno upravljajo. V Irskem morju je iz takih staležev 55 % iztovorjenih rib. Na slednjem območju še vedno ostajajo precejšni izzivi, saj so staleži trske in mola zelo izčrpani. Ribolovna umrljivost trske je precej nad FMSY. Ravni ribolova mola so zdaj precej nižje od ravni FMSY, vendar se za mola še ne kažejo znaki obnovitve.
V Keltskem morju je 37 % iztovorjenih rib znotraj trajnostnih meja. Ribolov več vrst, in sicer trske, vahnje in mola, je še vedno izziv pri določanju ribolovnih možnosti. TAC za mola in vahnjo sta se povečala za 21 % oziroma 7 %, za trsko pa se je zmanjšal za 38 %. Raven izkoriščanja mola je nižja od FMSY, raven izkoriščanja vahnje pa višja od FMSY, čeprav je stalež nad MSY Btrigger. Stalež trske v Keltskem morju je izčrpan, raven njenega ribolova pa je višja od FMSY. Težava je, da se trska lovi pri ribolovih več vrst, selektivnost v zvezi s trsko pa bo povzročila tudi manjši ulov drugih ciljnih vrst.
V vodah ob Iberskem polotoku in Biskajskem zalivu je 68 % vseh iztovorjenih rib iz staležev, ki se trajnostno upravljajo. TAC za morsko spako se je v skladu z mnenjem o FMSY povečal za 54 %. V Biskajskem zalivu se že nekaj let uporablja pristop upravljanja industrije, ki je po mnenju STECF trajnosten. Zaradi te pobude industrije je navedeni TAC ostal nespremenjen tudi za leto 2017. TAC za krilati romb (Biskajski zaliv in zahodne vode), za katerega je Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) prvič dal mnenje o FMSY, se je zmanjšal za četrtino. TAC za južni stalež osliča se je nekoliko zmanjšal, vendar so ravni ribolova staleža še vedno višje od FMSY. Ribolov sardona v Biskajskem zalivu je trajnosten, stalež šura na območju IX pa je v okviru varnih bioloških meja in se je TAC zanj povečal za 7 %.
Ribolovne možnosti za globokomorske staleže sestavljajo manj kot 1 % vseh iztovarjanj v EU. Določijo se za dvoletni cikel, tako da so bili TAC določeni za leti 2017 in 2018. TAC za okroglonosega repaka v severozahodnih vodah je bil določen v skladu s FMSY. Za vse druge staleže ni dovolj podatkov ali ocen. Nekateri so zaradi svoje majhne produktivnosti še vedno precejšen izziv.
V Sredozemskem in Črnem morju je približevanje FMSY še vedno izziv iz več razlogov:
– velikega števila malih plovil, ki sestavljajo floto in za katera so metode za nadzor, izvrševanje, spremljanje in sporočanje ulova (iztovarjanja in zavržkov) nezadostne;
– ribolova več vrst;
– deljenja ribjih staležev med državami članicami in državami nečlanicami, zato je izpolnjevanje ciljev SRP zahtevnejše, in
– število ribjih staležev, ki se ocenijo vsako leto (približno 35), naj bi bilo zelo majhno.
V Sredozemskem morju je raven prelova na splošno od dvakrat do trikrat višja od skupnega FMSY 10 . Kljub nedavnim izboljšanjem stanje številnih staležev še vedno ni znano. Za staleže, kot so oslič, progasti bradač 11 , mala morska spaka in sinji mol, je trenutna ribolovna umrljivost več kot šestkrat višja od FMSY. Komisija si prizadeva za boljše zbiranje podatkov o vseh zadevnih staležih in je STECF prosila za mnenje o novih staležih 12 .
Pri ribolovu majhnega števila ribjih staležev v Sredozemskem morju so stopnje izkoriščanja staležev skladne z doseganjem FMSY, flote pa napredujejo, zlasti pri iztovarjanju (globokomorske hladnovodne kozice in progasti bradač v južnem in osrednjem Tirenskem morju).
Zaradi navedenega bo za izpolnitev cilja SRP za doseganje FMSY za vse staleže do leta 2020 potrebnih več trajnostnih prizadevanj. To pomeni sodelovanje z mednarodnimi partnerji EU prek GFCM, okrepitev prizadevanj za posodobitev nacionalnih načrtov upravljanja v skladu s cilji SRP in upoštevanje zadostne ravni ambicij pri naslednji generaciji večletnih načrtov upravljanja. Več dela je potrebnega tudi:
– za dodatno sodelovanje v okviru morskih bazenov, na primer v Lyonskem zalivu;
– za sprejetje ambicioznih prehodnih ohranitvenih ukrepov za ribolov, s katerim se staleži povsem čezmerno izkoriščajo;
– za nadgrajevanje in izvajanje ciljev, dogovorjenih z malteško izjavo ministrov MedFish4Ever iz marca 2017 o zbiranju podatkov, znanstvenem ocenjevanju, upravljanju ribištva na podlagi ekosistemov, boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, trajnostnem malem ribolovu ter usklajevanju v Sredozemskem morju;
– v Črnem morju, kjer bi se za obravnavo resnih problemov, vključno z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom, morala uporabljati izjava iz Bukarešte iz oktobra 2016.
Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (v nadaljnjem besedilu: ICCAT) 13 je leta 2017 sprejela TAC za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. V TAC se upoštevajo najboljše razpoložljive znanstvene informacije, pridobljene na podlagi revizije mnenja o staležu iz leta 2014. Visoke ravni biomase, ki so morda najvišje kadar koli izmerjene ravni, so omogočile 25-odstotno povečanje TAC v primerjavi z letom 2016.
Novembra 2016 se je ICCAT dogovorila tudi o priporočilu o večletnem načrtu obnovitve mečarice, ki se bo izvajal od leta 2017, njegov cilj pa je z vsaj 60-odstotno verjetnostjo doseči BMSY v letu 2031. V načrtu je TAC za leto 2017 določen na 10 500 ton. To je pomemben napredek, saj je stalež mečarice eden od staležev z največjim prelovom v Sredozemskem morju.
Za ribolov romba v Črnem morju so se pogodbenice in sodelujoče nepogodbenice GFCM zavezale, da od leta 2018 ne bodo presegle ravni ribolovnih možnosti, ki so bile dodeljene v obdobju 2013–2015 14 . Države, ki ne uporabljajo sistema kvot, ne bodo presegle ravni ulova ali ravni ribolovnega napora iz obdobja 2013–2015.
2.2.Trendi na področju biomase
ICES in STECF zagotavljata informacije o trendih na področju biomase drstitvenega staleža za severovzhodni Atlantik, STECF pa tudi za Sredozemsko morje. Analiza kaže, da je bila povprečna biomasa v severovzhodnem Atlantiku leta 2015 35 % višja kot leta 2003. Manj izrazit trend naraščanja je opazen pri staležih, za katere ni veliko podatkov. Nasprotno pa se je v Sredozemskem morju povprečna biomasa v obdobju 2003–2014 zmanjšala za 20 %.
V severovzhodnem Atlantiku se povečuje tudi delež staležev v okviru varnih bioloških meja. Leta 2015 je bilo med staleže, ki so v okviru varnih bioloških meja, uvrščenih 68 % staležev. Ta vrednost znaša skoraj dvakrat toliko kot vrednost za leto 2003, ko je bilo takih staležev samo 35 %.
2.3.Gospodarska uspešnost flote EU
V najnovejšem letnem gospodarskem poročilu, ki ga je pripravil STECF, je potrjeno, da se je gospodarska uspešnost flote EU v zadnjih letih precej izboljšala. Predhodni podatki za leto 2015 kažejo nadaljnje povečevanje, gospodarske napovedi za leti 2016 in 2017 pa ostajajo optimistične. Bruto dodana vrednost flote EU, tj. prispevek ribiškega sektorja h gospodarstvu s plačami in bruto dobičkom, je leta 2014 znašala 3,7 milijarde EUR. To je precejšnje zvišanje glede na predhodna leta. V zadnjih letih so se zvišale tudi povprečne plače v floti EU, vendar pa se skupna zaposlenost še vedno zmanjšuje.
Na splošno se zdi, da so razlogi za povečanje uspešnosti (a) večji prihodki in (b) manjši ali stabilni stroški ribolova. Na stroške vplivajo zlasti razmeroma nizke cene goriva ter trend zmanjševanja porabe goriva in intenzivnosti porabe goriva, ker številne flote EU zdaj učinkoviteje delujejo. Kljub temu skupnemu gospodarskemu napredku se uspešnost po regijah, državah članicah in vrstah ribolova zelo razlikuje. Flote v Severnem morju in severovzhodnem Atlantiku so načeloma uspešnejše od flot v Sredozemskem in Črnem morju. Novejše študije in znanstvene publikacije 15 kažejo, da bi lahko flota EU precej izboljšala svojo gospodarsko uspešnost, če bi se biomasa vseh izkoriščenih staležev obnovila na ravni MSY. Kažejo tudi 16 , da prej ko se bo ribolovna umrljivost znižala na FMSY, prej se bo povečal dobiček flote EU.
2.4.Decentralizacija
Z novo SRP se spodbuja decentralizacija upravljanja ribištva, ki zajema regionalne večletne načrte in delegirane akte, ki so zasnovani na podlagi regionalizacije.
2.4.1.Večletni načrti
Večletni načrti so eden od glavnih instrumentov za doseganje ciljev nove SRP. Med drugim vključujejo cilj ribolova v skladu z največjim trajnostnim donosom in rok za doseganje tega cilja, ukrepe za izvajanje obveznosti iztovarjanja in po potrebi zaščitne ukrepe za popravne ukrepe.
Pomemben korak v to smer je bilo sprejetje večletnega načrta za Baltsko morje leta 2016. Trenutno poteka zakonodajno delo v zvezi z večletnima načrtoma za pridnene vrste v Severnem morju in pelagične vrste v Jadranskem morju.
Komisija je 3. avgusta 2016 predlagala večletni načrt za pridnene staleže v Severnem morju. Cilj predloga je zagotoviti, da se staleži lovijo po trajnostnih ravneh in da se pri ribolovu upoštevajo enaka osnovna načela kot v načrtu za Baltsko morje.
Komisija je februarja 2017 sprejela tudi predlog večletnega načrta za upravljanje malih pelagičnih staležev v Jadranskem morju. Za staleža sardona in sardel v Jadranskem morju se stalno ocenjuje, da se čezmerno izkoriščata, njune ravni biomase naj bi bile na rekordno nizki ravni. Glede na najnovejše znanstveno mnenje obstaja veliko tveganje, da bosta brez hitrega ukrepanja staleža sardona in sardel propadla 17 . V predlaganem načrtu je določena ciljna ribolovna umrljivost za oba staleža. To je prehod pri upravljanju malih pelagičnih vrst na pristop, ki temelji na določenih ribolovnih možnostih.
2.4.2.Delegirani akti v okviru regionalizacije
S SRP je bila uvedena regionalizacija, da bi se oblikovali številni ukrepi, sprejeti na podlagi delegiranih aktov, zlasti ohranitveni ukrepi, ki so potrebni za izpolnjevanje obveznosti iz okoljske zakonodaje EU in načrtov za zavržke. V primeru regionalizacije lahko države članice EU z neposrednim interesom za upravljanje predložijo skupna priporočila za sprejetje delegiranih aktov Komisije.
Regionalizacija je imela pomembno vlogo pri postopnem uvajanju obveznosti iztovarjanja, pri čemer so bila skupna priporočila držav članic upoštevana pri 15 načrtih za zavržke, pri čemer so nekateri od njih pospešili postopno uvajanje obveznosti iztovarjanja glede na roke, določene v zakonodaji. Ti načrti vsebujejo podrobnosti v zvezi z izvajanjem obveznosti iztovarjanja, vključno z izvzetji, če so podprta z znanstvenim mnenjem.
Manj je bilo predloženih skupnih priporočil o ohranitvenih ukrepih za ribištvo na regionalni ravni v skladu s členom 11 SRP, vendar jih je Komisija prejela sedem za Severno in Baltsko morje. Ključno sporočilo izjave ministrov o Sredozemskem morju iz marca 2017 je zaveza, da se bodo tudi v tem morskem bazenu povečala prizadevanja za vzpostavitev zavarovanih morskih območij.
Osrednjo vlogo pri regionalizaciji imajo svetovalni sveti in organizacije deležnikov, ki jih v razmerju 60 : 40 sestavljajo predstavniki industrije in drugih interesnih skupin. Njihova naloga je Komisiji in državam članicam zagotavljati priporočila in informacije o upravljanju ribištva ter socialnoekonomskih in ohranitvenih vidikih ribištva in ribogojstva. Države članice se morajo s svetovalnimi sveti posvetovati o skupnih priporočilih, ki jih pripravijo v okviru regionalizacije. Skupaj se je število priporočil v obdobju 2013–2016 povečalo za tretjino. Poleg tega so trije od novih svetovalnih svetov, ki so bili vzpostavljeni na podlagi reformirane SKP, in sicer za Črno morje, trge in ribogojstvo, zdaj v celoti operativni ter v postopek posvetovanja in odločanja vključujejo več deležnikov.
2.5.Obveznost iztovarjanja
Danes obveznost iztovarjanja velja za ves ribolov v Baltskem in Črnem morju ter ves ribolov pelagičnih in industrijskih vrst v vseh vodah EU. Kar zadeva regionalni položaj, v Severnem morju obveznost iztovarjanja zdaj velja za 82 % vseh TAC. V severozahodnih vodah velja za 86 % vseh TAC, v jugozahodnih vodah pa za 77 % vseh TAC. Kar zadeva količino pridnenih rib, obveznost iztovarjanja velja za 28 % njihove količine v Severnem morju, 46 % v severozahodnih vodah in 27 % v jugozahodnih vodah. Čeprav je izvajanje obveznosti iztovarjanja za ribolov pridnenih vrst v severozahodnih vodah dobro napredovalo, je za ribolov pridnenih vrst v Severnem morju in jugozahodnih vodah potrebnih več usklajenih prizadevanj.
V Sredozemskem morju obveznost iztovarjanja velja za vrste, za katere se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja, in trenutno velja za 29 % vseh iztovorjenih rib. Za celotno ribištvo ta vrednost znaša 82 % za male pelagične vrste in 17 % za pridnene vrste (vključno z mehkužci). Obveznost iztovarjanja velja za večino ulova pri ribolovu malih pelagičnih vrst, za boljšo vključitev pridnenih vrst v obveznost iztovarjanja do leta 2019 pa so potrebna dodatna prizadevanja.
V Črnem morju obveznost iztovarjanja od leta 2017 vključuje ves ulov vrst, za katere se uporablja TAC, torej za papalino in romb.
Komisija mora vsako leto sporočiti specifične informacije o izvajanju obveznosti iztovarjanja 18 . Prvo poročilo je bilo sprejeto leta 2016 19 , z njim pa je bila zajeta obveznost iztovarjanja pelagičnih vrst in obveznost iztovarjanja v Baltskem morju v letu 2015. Drugo poročilo v delovnem dokumentu služb Komisije, ki spremlja to sporočilo, vsebuje posodobljene informacije o izvajanju obveznosti iztovarjanja v letu 2016, ko je bila prepoved zavržkov razširjena na ribolov nekaterih pridnenih vrst v Severnem morju in Atlantiku. Temelji na informacijah držav članic, svetovalnih svetov in Evropske agencije za nadzor ribištva (EFCA).
Na splošno so bili v poročilih držav članic izpostavljeni številni izzivi, ki jih je treba obravnavati z usklajenimi prizadevanji industrije in uprav. Komisija si bi prizadevala za razprave z državami članicami in sektorjem o tem, kako uporabiti razpoložljiva orodja za zmanjšanje učinkov vrst, ki omejujejo ribolov, in obravnavati vprašanja v zvezi s trženjem ulova podmernih rib. Tudi industrija in države članice bi morale več storiti za izboljšanje podatkov o zavržkih, da bi se ocenil praktični učinek obveznosti iztovarjanja, ter vzpostavitev potrebnih orodij za nadzor in izvrševanje.
3.Predlogi za celotni dovoljeni ulov za leto 2018
Pri ribolovnih možnostih za leto 2018 se bodo upoštevali cilji SRP, temeljile pa bodo na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju 20 . Če znanstveno mnenje ne bo na voljo, bo Komisija v skladu s cilji SRP uporabila previdnostni pristop.
3.1.Staleži z oceno največjega trajnostnega donosa
Za doseganje ciljev SRP je treba povečati delež staležev, ki se lovijo po ravneh, ki ustrezajo FMSY. Komisija namerava tako kot v preteklih letih predlagati TAC tako, da se naslednje leto doseže FMSY, kar je v primeru letošnjih predlogov za ribolovne možnosti leto 2018. S tem bo postopno napredovalo izpolnjevanje pravne obveznosti iz SRP. Vendar bo potrebna zavezanost Sveta, da bo svoje sklepe uskladil s tem pristopom. Za staleže z oceno FMSY namerava Komisija uporabiti razpoložljive točkovne vrednosti, razen če so že bili sprejeti večletni načrti z razponi FMSY.
Komisija si za staleže z oceno MSY, ki si jih države članice delijo s partnerskimi državami nečlanicami EU, v skladu z enakim pristopom še naprej prizadeva doseči dogovor s temi državami. Pri staležih, ki jih upravljajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, Komisija upošteva smernice za pogajanje, ki jih je določil svet za regionalne organizacije za upravljanje ribištva, pri čemer upošteva enake standarde in načela kot za staleže v EU.
3.2.Staleži, za katere se izvajajo večletni načrti
Kar zadeva večletni načrt za Baltsko morje, edini večletni načrt, sprejet od začetka veljavnosti nove SRP, so v njem določeni razponi ribolovne umrljivosti, ki so skladni z doseganjem MSY in bodo podlaga za predloge o TAC za Baltsko morje za leto 2018. Ti razponi, določeni na podlagi znanstvenega mnenja, zajemajo vso ribolovno umrljivost, ki povzroči ravni biomase, s katero bi se lahko dolgoročno dosegla MSY.
Uporabiti bi bilo treba večletne načrte, ki so bili sprejeti pred začetkom veljavnosti SRP iz leta 2014 in v letu 2018 omogočajo določitev ribolovnih možnosti v skladu s FMSY. V zvezi z načrti, ki niso več združljivi s tem ciljem, ker na primer vključujejo manj ambiciozen cilj, namerava Komisija sprejeti predloge za TAC v skladu s FMSY za leto 2018.
3.3.Drugi staleži
Za staleže brez popolne ocene MSY se upoštevajo alternativni parametri. V predlogih za TAC se bodo upoštevale morebitne spremembe razpoložljivih znanstvenih mnenj, ne da bi se ogrozilo ohranjanje staležev. Pojavijo se lahko številni različni primeri.
3.3.1.Staleži z razpoložljivimi podatki za določitev približkov največjega trajnostnega donosa
Ti staleži se ocenijo z modeli napovedovanja trendov, ICES pa zagotovi kvantitativna mnenja o ulovu 21 . Pristop bo podoben pristopu pri staležih s popolno oceno MSY.
3.3.2.Staleži s trendi, ocenjenimi v raziskavah, ali s serijami časa ulova
Če ocena FMSY ni na voljo, se omejitev ulova predlaga v znanstvenem mnenju. Komisija bo pri teh staležih upoštevala mnenje ICES in ob uporabi previdnostnega pristopa proučila stanje za vsak primer posebej.
3.3.3.Domnevno stabilni staleži
Svet se je leta 2013 odločil, da do leta 2018 ne bo spreminjal TAC za 26 staležev, razen če bo v bioloških mnenjih pozvano k prilagoditvam. Na splošno se ti staleži izkoriščajo le kot prilovi z nizko stopnjo izkoriščanja kvot, imajo majhen gospodarski pomen, informacije o njihovem stanju pa so omejene. Komisija namerava nadaljevati ta pristop, razen če bo ICES predlagala pregled, v tem primeru pa se bodo proučile prilagoditve.
3.3.4.Staleži, za katere biološko mnenje ni na voljo
Če biološko mnenje ni na voljo, bi bilo treba v skladu s členom 2(2) SRP v okviru previdnostnega pristopa uporabiti ustrezne predloge za TAC. Komisija tesno sodeluje z ICES pri nadaljnjem razvoju orodij, da bi odpravila obstoječe vrzeli in omogočila bolj sistematično, vnaprej določeno in pregledno sprejemanje predlogov.
3.4.Prilagoditve celotnega dovoljenega ulova in obveznost iztovarjanja
V skladu s pravili SRP bi bilo treba ribolovne možnosti za staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja, na podlagi znanstvenega mnenja določiti glede na ulov, ne pa glede na iztovarjanja. Prilagoditve TAC so del skupnega svežnja ukrepov za izvajanje obveznosti iztovarjanja. Ne bi smele ogroziti cilja FMSY ali povečati ribolovne umrljivosti.
Komisija proučuje prilagoditve TAC za staleže, za katere od leta 2018 velja obveznost iztovarjanja, kot je to storila za leto 2017. Kjer ni na voljo potrjenih ali popolnih podatkov o zavržkih, namerava Komisija na podlagi mnenja STECF za izračun prilagoditev TAC ekstrapolirati podatke, če se bo taka metodologija izkazala za sprejemljivo.
TAC za staleže ali ulov v letu 2018, za katerega bo obveznost iztovarjanja začela veljati leta 2019, ni treba prilagoditi. Prilagoditve TAC za staleže, ki jih EU skupaj upravlja z mednarodnimi partnerji (državami nečlanicami EU in regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva), se izvedejo po posvetovanju s temi partnerji.
Po pozitivni znanstveni oceni s strani ICES 22 in na podlagi predloga Komisije se je Svet na začetku leta 2017 odločil, da bo odpravil TAC za limando in iverko v Severnem morju. Številni deležniki so pozdravili ta ukrep, s katerim je olajšano izvajanje obveznosti iztovarjanja. Ob upoštevanju navedenega je Komisija pripravljena na razprave o prihodnji odpravi drugih TAC, če ni tveganja za ohranjanje staleža in če se s tem strinja ICES.
4.Sklep
Komisija si bo še naprej prizadevala za popolno izvajanje SRP in bo v skladu s ciljnimi MSY v SRP predlagala ribolovne možnosti za leto 2018. Prvi večletni načrt v okviru SRP je vzpostavljen in vse je pripravljeno na postopno uvajanje tega prednostnega instrumenta upravljanja v drugih morskih bazenih EU za doseganje glavnih ciljev SRP.
Gospodarska uspešnost številnih flot se še naprej izboljšuje, napredek v zvezi z boljšim usklajevanjem ribolovne zmogljivosti z ribolovnimi možnostmi pa je spodbuden. Kar zadeva izkoriščanje virov, izzivi še vedno ostajajo pri doseganju ciljev MSY, zlasti v Sredozemskem in Črnem morju. EU mora več storiti na področjih, na katerih je napredek počasen. Regionalno sodelovanje bo ob tesnem sodelovanju z vsemi zadevnimi deležniki, kot je določeno v SRP, imelo ključno vlogo pri uresničevanju navedenega.
Časovni razpored
Načrtovani časovni razpored dela je prikazan v nadaljevanju.
|
Kdaj |
Kaj |
|
Julij–september |
javno posvetovanje o sporočilu |
|
Maj/junij/oktober |
Mnenje ICES o staležu |
|
26. september |
seminar o stanju staležev z deležniki sprejetje predlogov za TAC za Baltsko morje |
|
Oktober |
Svet o TAC za Baltsko morje |
|
November |
sprejetje predlogov za TAC za Atlantik/Severno morje/Črno morje |
|
December |
Svet o TAC za Atlantik/Severno morje/Črno morje |
Priporočilo ICCAT 14-04 o spremembi Priporočila 13-07 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, ki je bilo v zakonodajo EU preneseno kot Uredba (EU) 2016/1627 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009 (UL L 252, 16.9.2016, str. 1).