EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.6.2017
COM(2017) 326 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU RAČUNSKEMU SODIŠČU
O UPRAVLJANJU JAMSTVENEGA SKLADA EVROPSKEGA SKLADA ZA STRATEŠKE NALOŽBE V LETU 2016
{SWD(2017) 235 final}
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.6.2017
COM(2017) 326 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU RAČUNSKEMU SODIŠČU
O UPRAVLJANJU JAMSTVENEGA SKLADA EVROPSKEGA SKLADA ZA STRATEŠKE NALOŽBE V LETU 2016
{SWD(2017) 235 final}
Kazalo
1. Uvod
2. Operativni okvir
3. Računovodska poročila
3.1. Računovodski izkazi Jamstvenega sklada EFSI na dan 31. decembra 2016.
3.2. Operacije EFSI v okviru jamstva EU
3.3. Finančni tokovi in pomembne proračunske transakcije v letu 2016
4. Upravljanje Jamstvenega sklada EFSI v letu 2016
4.1. Finančno upravljanje
4.2. Razvoj trga v letu 2016
4.3. Pomembni zunanji denarni tokovi
4.4. Sestava in ključne značilnosti tveganja portfelja
4.5. Uspešnost
5. Ocena ustreznosti ciljnega zneska in ravni sredstev v Jamstvenem skladu EFSI
1.Uvod
Pravna podlaga za to poročilo je Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe 1 (v nadaljnjem besedilu: uredba o EFSI). Evropska komisija in Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: EIB) sta sporazum o upravljanju EFSI in odobritvi jamstva EU (v nadaljnjem besedilu: sporazum o EFSI) podpisali 22. julija 2015. Sprememba tega sporazuma je bila podpisana 21. julija 2016.
V členu 16(6) uredbe o EFSI je določeno, da Komisija vsako leto do 31. marca 2 Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču predloži letno poročilo o upravljanju Jamstvenega sklada EFSI v preteklem koledarskem letu, vključno z oceno o ustreznosti ciljnega zneska in ravni sredstev v Jamstvenem skladu EFSI ter o tem, ali sklad potrebuje dodatna sredstva. To letno poročilo vsebuje predstavitev finančnega položaja Jamstvenega sklada EFSI ob koncu preteklega koledarskega leta, finančnih tokov v preteklem koledarskem letu, pa tudi pomembne transakcije in vse pomembne informacije o finančnih računih. Vsebuje tudi informacije o finančnem upravljanju, uspešnosti in tveganju Jamstvenega sklada EFSI ob koncu preteklega koledarskega leta.
Komisija je leta 2016 izvedla notranjo oceno EFSI, ki je bila priložena k zakonodajnemu predlogu 3 , ki ga je sprejela 14. septembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: predlog EFSI 2.0), da bi povečala obseg EFSI in prilagodila ciljni odstotek na podlagi ugotovitev notranje ocene.
2.Operativni okvir
Jamstvo EU zajema (do višine 16 milijard EUR) operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih EIB odobri v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, in tiste, ki jih odobri Evropski investicijski sklad v okviru dela za MSP. Del skupnih operacij EFSI je kritih z jamstvom EU, pri preostalem delu pa tveganje prevzame skupina EIB (vsaj 5 milijard EUR).
V skladu s členom 12 uredbe o EFSI Jamstveni sklad EFSI predstavlja likvidnostno rezervo, iz katere se poplača EIB, če pride do unovčitve jamstva EU. V skladu s sporazumom o EFSI med EU in EIB se unovčitve jamstva izplačajo iz Jamstvenega sklada EFSI, če njihov znesek presega sredstva, ki jih ima EIB na voljo na računu EFSI. Račun EFSI, ki ga upravlja EIB, je bil vzpostavljen za zbiranje prihodkov EU iz naslova operacij EFSI v sklopu jamstva EU in izterjanih zneskov ter, odvisno od razpoložljivega stanja, za izplačilo unovčitev jamstva EU.
V Jamstvenem skladu EFSI so rezervacije oblikovane progresivno, pri čemer se upošteva povečanje izpostavljenosti jamstva EU.
V skladu s členom 12(4) sredstva Jamstvenega sklada EFSI neposredno upravlja Komisija, vlagajo pa se v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, pri čemer se upoštevajo ustrezna bonitetna pravila.
EIB in Evropski investicijski sklad sta odgovorna za ocenjevanje in spremljanje tveganja posameznih operacij ter sta Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču marca 2017 sporočila informacije v skladu s členom 16(3) uredbe o EFSI. Komisija na podlagi teh informacij ter jasnih in preudarnih predpostavk o prihodnji dejavnosti ohranja ustreznost ciljnega zneska in ravni sredstev v Jamstvenem skladu EFSI, ki se pregleduje.
V skladu s členom 16(2) uredbe o EFSI mora letno poročilo EIB Evropskemu parlamentu in Svetu vsebovati specifične informacije o skupnem tveganju, povezanem z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami, izvedenimi v okviru EFSI, ter o unovčenjih jamstva.
3.Računovodska poročila
Finančne informacije v zvezi z EFSI so predstavljene v nadaljevanju, razdeljene pa so v tri oddelke: (1) finančni položaj Jamstvenega sklada EFSI na dan 31. decembra 2016, (2) operacije EFSI v okviru jamstva EU, ki jih je izvedla skupina EIB, na dan 31. decembra 2016 ter (3) finančni tokovi in pomembne proračunske transakcije v letu 2016.
3.1. Računovodski izkazi Jamstvenega sklada EFSI 4 na dan 31. decembra 2016.
Neto sredstva Jamstvenega sklada so na dan 31. decembra 2016 znašala 1 020 milijonov EUR. Sredstva so zajemala naložbeni portfelj, razvrščen kot razpoložljiv za prodajo (948 milijonov EUR), kratkoročne bančne vloge (45 milijonov EUR) ter denarna sredstva in njihove ustreznike (26 milijonov EUR).
Kar zadeva izkaz poslovnega izida za leto 2016, je poslovni izid Jamstvenega sklada EFSI ob koncu leta znašal 0,9 milijona EUR. 1,2 milijona EUR je bilo ustvarjenega s prihodki od obresti in realiziranimi dobički od prodaje vrednostnih papirjev s stalnim donosom. Od tega so odšteti operativni stroški v višini 0,3 milijona EUR, ki vključujejo z valutno terminsko prodajo USD, uporabljeno za varovanje valutnega tveganja tistega dela portfelja, ki je bil denominiran v USD.
3.2. Operacije EFSI v okviru jamstva EU
Izpostavljenost EU iz naslova jamstva v zvezi z izplačanimi zapadlimi operacijami EFSI skupine EIB je na dan 31. decembra 2016 znašala 4 392 milijonov EUR od proračunske obveznosti v višini 16 milijard EUR, za katero jamči EU (člen 11 uredbe o skladu EFSI). Znesek v višini 4 392 milijonov EUR je evidentiran kot pogojna obveznost v pojasnilih k računovodskim izkazom EU za leto 2016.
Operacije EFSI, ki jih je EIB upravljala v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, so leta 2016 ustvarile prihodek v višini 16,1 milijona EUR za EU. Od tega zneska je bila v računovodskih izkazih EU za leto 2016 evidentirana terjatev v višini 11 milijonov EUR, ki je bila januarja 2017 knjižena v dobro na račun EFSI. Taki zneski se nato izterjajo kot namenski prejemki, ki se vrnejo v Jamstveni sklad EFSI.
Kar zadeva operacije EFSI, ki jih je Evropski investicijski sklad upravljal v okviru dela za MSP, je EU leta 2016 za upravne pristojbine Evropskega investicijskega sklada porabila 0,945 milijona EUR. Znesek se Evropskemu investicijskemu skladu plača 30. junija 2017. Poleg tega se je leta 2016 Evropskemu investicijskemu skladu iz namenske proračunske vrstice plačala pristojbina za zagon dela za MSP v višini 5 milijonov EUR.
3.3.Finančni tokovi in pomembne proračunske transakcije v letu 2016
V letu 2016 je bila za financiranje Sklada prevzeta obveznost za proračunska sredstva v višini 2 100 milijonov EUR v zvezi z oblikovanjem rezervacij za Jamstveni sklad EFSI v skladu s Sklepom Komisije C(2016)311 5 .
V Jamstveni sklad EFSI je bil med letom efektivno vplačan skupni znesek v višini približno 1 018 milijonov EUR. Večina tega zneska je bila iz odobritev plačil splošnega proračuna EU, znesek v višini 6,3 milijona EUR pa je bil povrnjen z računa EFSI (kot namenski prejemek).
4.Upravljanje Jamstvenega sklada EFSI v letu 2016
4.1.Finančno upravljanje
Likvidna sredstva Sklada se vlagajo v skladu z načeli upravljanja iz Sklepa Komisije C(2016)165 z dne 21. januarja 2016 o odobritvi smernic za upravljanje sredstev v jamstvenem skladu za Evropski sklad za strateške naložbe.
V teh smernicah je predvideno, da se z upravljanimi sredstvi zagotovi zadostna likvidnost za morebitne unovčitve jamstva ter hkrati optimalen donos in stopnja tveganja, ki je združljiva z ohranjanjem visoke ravni varnosti in stabilnosti.
Sprejete so bile naložbene strategije in strategije obvladovanja tveganj, ki izražajo naložbene cilje in obete glede tržnih razmer. Naložbeni pristop je bil usmerjen v večjo diverzifikacijo v različnih razredih sredstev s stalnim donosom.
4.2.Razvoj trga v letu 2016
V letu 2016 je bila za evropski trg sredstev s stalnim donosom značilna večja nestanovitnost trga. Donos državnih obveznic se je do septembra še naprej zmanjševal zaradi nizke nominalne rasti in spodbujevalne denarne politike. Pomembna mejnika v letu 2016 sta bila tudi odziv trga na referendum Združenega kraljestva dne 23. junija 2016 o članstvu v Evropski uniji in na predsedniške volitve Združenih držav novembra 2016.
V fazi priprave portfelja Jamstvenega sklada EFSI v obdobju od aprila do decembra 2016 se je evropska referenčna krivulja donosnosti izrazito obrnila pri zapadlosti sedem let. Zvišale so se zlasti kratko- in srednjeročne obrestne mere, in sicer za 15 do 35 bazičnih točk (1 bazična točka = 0,01 %), zaradi česar so se zvišale tudi ravni cen obveznic (cene so obratno sorazmerne z obrestnimi merami). Po drugi strani so se dolgoročne obrestne mere zvišale za 10 bazičnih točk, zaradi česar se je spremenil naklon krivulje donosnosti, ki se je vzpenjala najbolj strmo v zadnjem letu. Poleg tega so v tem obdobju obrestne mere pri nekaterih ključnih zapadlostih precej nihale 6 .
Trg je bil nestanoviten zlasti v prvi polovici leta, ko so bila tržna pričakovanja posledica upočasnitve gospodarske rasti na Kitajskem, nekaterih šibkih točk v okrevanju ZDA in padajočih cen blaga, kar je stopnjevalo zaskrbljenost glede recesije, ter spremembe razširjenega programa odkupa vrednostnih papirjev ECB (EAPP). Tako imenovani jedrni in poljedrni referenčni donosi (DE, FR, NL itd.) so bili negativni pri zapadlostih do približno sedem let (odvisno od jurisdikcije). Ob koncu drugega četrtletja se je zaradi referenduma v Združenem kraljestvu nenadno, vendar kratkotrajno povečala nestanovitnost, ki ji je sledilo precejšnje zmanjšanje donosov. Donos za desetletne nemške državne obveznice je prvič padel pod ničlo.
V tretjem četrtletju so bili trgi obveznic mirnejši, najbolj pa je v tem obdobju pa je izstopala sprememba denarne politike japonske centralne banke v septembru (ki je nakazala omejitev donosa japonskih državnih obveznic), ki je pospešila pričakovanja udeležencev na trgu glede podpore fiskalne politike svetovnim gospodarstvom.
V zadnjem četrtletju leta 2016 se je trg obveznic spremenil zaradi večjih političnih tveganj. Nestanovitnost se je močno povečala, na splošno pa so se zvišale tudi srednje- do dolgoročne referenčne obrestne mere; zlasti je postal ponovno pozitiven referenčni donos za desetletne nemške državne obveznice. Kratkoročne obrestne mere so nasprotno ostale močno negativne. Poleg negotovosti med udeleženci na trgu glede naravnanosti denarne politike najpomembnejših centralnih bank je bila glavno gonilo politika, ki naj bi jo izvajal novoizvoljeni predsednik ZDA.
Zaradi izida predsedniških volitev ZDA so se bistveno spremenile cene številnih razredov sredstev, saj je bila posebna pozornost namenjena predsednikovim načrtom za gospodarsko politiko v zvezi s fiskalnimi spodbudami, davčno reformo in deregulacijo. V obdobju od njegove izvolitve do konca leta so bila pričakovanja glede rasti in inflacije na trgu višja, manjši pomen pa je bil pripisan morebitnim tveganjem, povezanim z nekaterimi temami njegove volilne kampanje, ki so se nanašale na njegov pristop k trgovinski in zunanji politiki. Zato so se na razvitih trgih naložbe iz obveznic močno preusmerile v lastniške vrednostne papirje.
4.3.Pomembni zunanji 7 denarni tokovi
Skladu je bil za leto 2016 prvotno zagotovljen znesek v višini 500 milijonov EUR za odobritev plačil. Ta znesek je bil v Jamstveni sklad EFSI postopno vplačan med aprilom in julijem 2016.
Decembra 2016 je bilo v Sklad vplačanih dodatnih 518 milijonov EUR, večina tega zneska pa so bile odobritve plačil, ki so bile v okviru splošnega postopka prerazporeditve prerazporejene iz drugih proračunskih vrstic.
V letu 2016 ni bilo unovčitev jamstev ali drugih odlivov iz Sklada.
V proračunu EU je trenutno predvideno, da bo v letu 2017 v Jamstveni sklad EFSI vplačane približno 2,3 milijarde EUR, s čimer bodo njegova skupna sredstva znašala pričakovane 3,3 milijarde EUR.
4.4.Sestava in ključne značilnosti tveganja portfelja
Konec decembra 2016 je bil portfelj sestavljen predvsem iz vrednostnih papirjev, ki so jih izdale države (42 % tržne vrednosti Jamstvenega sklada EFSI) ter poddržavni subjekti, naddržavni subjekti in agencije (23 %). Preostanek je bil v glavnem dodeljen za krite obveznice in nezavarovane obveznice, ki so jih izdala podjetja in finančne institucije. Približno 15 % portfelja (vključenih v 42-odstotno dodelitev za državne vrednostne papirje) je bilo vloženih v likvidne in visoko ocenjene (AAA) naložbe, izražene v USD. Izpostavljenost teh naložb valutnemu tveganju je bila zavarovana.
Trajanje portfelja 8 konec leta 2016 je bilo 3,5 leta. Povprečna bonitetna ocena je A.
Večina portfelja je naložena v likvidne vrednostne papirje, zadosten del (23 % skupne vrednosti portfelja) pa zapade v manj kot 12 mesecih.
Profil portfelja, kar zadeva trajanje, kreditno tveganje in likvidnost, je bil usklajen v skladu z napovedanimi denarnimi tokovi iz operacij EFSI v okviru jamstva EU (npr. napovedane unovčitve, prihodki).
4.5.Uspešnost
Ker so bili prvi prilivi v Jamstveni sklad EFSI evidentirani 11. aprila 2016, se uspešnost do danega datuma nanaša na obdobje od aprila do decembra 2016, izračunana pa je na časovno tehtani podlagi, da nanjo ne bi vplivala velikost portfelja, ki se je med letom precej povečala.
Absolutna uspešnost Sklada v letu 2016 do danega datuma je bila 0,23-odstotna. Ta manjši pozitivni donos je bil dosežen ob nestanovitnih trgih in močno negativnih obrestnih merah, zlasti za izpostavljenosti, ki jih trgi obravnavajo kot izpostavljenosti „brez kreditnega tveganja“ in „likvidne“ izpostavljenosti 9 .
5.Ocena ustreznosti ciljnega zneska in ravni sredstev v Jamstvenem skladu EFSI
Ob koncu leta 2016 so skupne kumulativne odobritve v okviru EFSI znašale 21,3 milijarde EUR v 28 državah članicah, od česar je 14,2 milijarde EUR 10 odobrila EIB (121 operacij), 7,1 milijarde EUR pa Evropski investicijski sklad (225 operacij). Na splošno je to precejšnje povečanje v primerjavi z letom 2015, ob koncu katerega so skupne odobritve znašale 1,2 milijarde EUR.
Ob koncu leta 2016 je skupna zapadla izplačana izpostavljenost, krita z jamstvom EU, znašala skoraj 4,4 milijarde EUR v primerjavi z 0,2 milijarde EUR leta 2015. Izpostavljenost proračuna EU morebitnim prihodnjim plačilom v okviru jamstva EU za odobrene operacije (izplačane in neizplačane) je znašala 11,2 milijarde EUR.
V okviru dela za infrastrukturo in inovacije je zapadla izplačana izpostavljenost, krita z jamstvom EU, znašala 4,02 milijarde EUR, od katere je bilo 3,98 milijarde namenjene dolžniškim poslom in 0,04 milijarde EUR operacijam v zvezi z lastniškim kapitalom 11 .
Če bodo pri teh operacijah nastale kakršne koli izgube, se bodo pokrile z jamstvom EU v skladu s pogoji iz sporazuma EFSI. Zlasti je jamstvo EU za infrastrukturo in inovacije zagotovljeno v obliki kritja tranše prve izgube portfelja za dolžniške operacije EIB ter v obliki polnega jamstva za lastniške in lastniškim podobne operacije, pri katerih EIB na lastno odgovornost in po načelu enakovrednosti vloži enak znesek sredstev.
Ob koncu leta 2016 je skupna zapadla izpostavljenost v okviru dela za MSP, krita z jamstvom EU, znašala 369,7 milijona EUR, od česar je bilo 364,8 milijona EUR namenjeno operacijam jamstva in 5,0 milijona EUR operacijam v zvezi z lastniškim kapitalom 12 .
Če bi pri teh operacijah nastale kakršne koli izgube, bi se pokrile zlasti s prispevki jamstvenega sklada za MSP InnovFin, jamstvene sheme za posojila v okviru programa COSME in finančnega instrumenta jamstva EaSI. V primeru lastniškega produkta dela za MSP bi se vse izgube pokrile z jamstvom EU v okviru EFSI in tranše prve izgube instrumenta InnovFin Equity (v primeru poddela 2).
Ciljni znesek Jamstvenega sklada EFSI je določen na 50 % skupnih obvez iz naslova jamstva EU, ki trenutno znašajo 16 milijard EUR. Ta cilj se je izračunal pred začetkom izvajanja EFSI. Komisija je v notranji oceni EFSI 13 sklenila, da bi se lahko rezervacije za Jamstveni sklad brez težav zmanjšale.
Iz ocene tveganja različnih produktov, ki so podprti z jamstvom EU, je razvidno, da bi bil na splošno proračun Unije zadostno zaščiten pred morebitnimi unovčitvami jamstva EU s prilagojenim ciljnim odstotkom za rezervacije Jamstvenega sklada EFSI v višini 35 % (kot je Komisija predlagala v predlogu EFSI 2.0), ob upoštevanju povračil, prihodkov in povratnih dotokov iz operacij EIB. Računsko sodišče je potrdilo to oceno 14 .
UL L 169, 1.7.2015, str. 1.
To poročilo je drugo poročilo o Jamstvenem skladu EFSI. Za poročilo za preteklo leto glej COM(2016) 353 final z dne 31. maja 2016.
COM(2016) 597 final ter priložena SWD(2016) 297 in 298 final.
Revidirani računovodski izkazi Jamstvenega sklada EFSI so razkriti v delovnem dokumentu služb Komisije o Jamstvenem skladu EFSI iz leta 2016.
Sklep Komisije C(2016)311 z dne 27. januarja 2016 o sprejetju letnega delovnega programa GD ECFIN za leto 2016, ki se uporablja kot sklep o financiranju, vključno z javnimi naročili in nepovratnimi sredstvi, na področju ekonomskih in finančnih zadev.
Primer: donos desetletne nemške državne obveznice je v začetku aprila znašal približno 10 bazičnih točk. Nato se je zmanjšal na približno –19 bazičnih točk v začetku julija, leto pa končal pri približno +20 bazičnih točkah.
Izraz „zunanji“ je opredeljen v odnosu do Sklada. Zunanji denarni tokovi vključujejo tokove iz proračuna EU/v proračun EU ali iz/v EIB za prihodke od jamstev ali unovčenje jamstev, izključujejo pa „endogene“ denarne tokove, povezane z dejavnostmi upravljanja premoženja (npr. plačila/prejemki od nasprotnih strank ali nasprotnim strankam za nakup/prodajo vrednostnih papirjev).
Podatki o trajanju se nanašajo na „modificirano trajanje“, ki meri cenovno občutljivost obveznice na gibanja obrestnih mer. Ta podatek temelji na konceptu, po katerem so cene obveznic in obrestne mere obratno sorazmerne.
Povprečni donos nemških petletnih obveznic je bil na primer –46 bazičnih točk (od –29 do –63 bazičnih točk).
Razlika med skupnimi odobritvami in izpostavljenostjo po pogodbah je odvisna od več dejavnikov, pri slednji je na primer izključen delež EIB v operacijah v zvezi z lastniškim kapitalom, in razlik zaradi poplačil in uporabljenih deviznih tečajev.
Ob koncu leta 2016 je skupna (izplačana in neizplačana) izpostavljenost po pogodbah v portfelju za infrastrukturo in inovacije, ki je upravičena do jamstva EU, znašala 13,38 milijarde EUR, od katere je bilo 12,84 milijarde namenjene dolžniškim poslom in 0,54 milijarde EUR operacijam v zvezi z lastniškim kapitalom. Vendar so bile zaradi kritja tranše prve izgube jamstva EU morebitne izgube za proračun EU v okviru dela za infrastrukturo in inovacije omejene na 10,6 milijarde EUR.
Kot je izkazano v računovodskih izkazih EU za konec leta 2016, ki ne vključujejo pogodb za jamstva z začetkom obdobja razpoložljivosti v letu 2017, odobrenih zneskov, ki niso bili izplačani za jamstva v okviru programa COSME, in odobrenih zneskov, ki niso bili izplačani za operacije v zvezi z lastniškim kapitalom. Če bi se vključile vse navedene kategorije, bi skupna zapadla (izplačana in neizplačana) izpostavljenost, ki bi se morala potencialno kriti z jamstvom EU, znašala 701,3 milijona EUR.
SWD(2016) 297 final.
Mnenje št. 2/2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 ter priloženi oceni Komisije v skladu s členom 18(2) Uredbe (EU) 2015/1017.