EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.5.2017

COM(2017) 219 final

POROČILO KOMISIJE

TRETJE POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

o operacionalizaciji evropske mejne in obalne straže

1.EVROPSKA MEJNA IN OBALNA STRAŽA – VZPOSTAVITEV EVROPSKEGA INTEGRIRANEGA UPRAVLJANJA MEJA

Zaščita zunanjih meja Evropske unije, tudi z evropsko mejno in obalno stražo, je eden od ključnih stebrov celovite evropske migracijske politike, s katero Evropska unija obravnava kratko-, srednje- in dolgoročne potrebe, opredeljene v evropski agendi o migracijah. To poročilo vsebuje pregled napredka, doseženega od začetka marca 2017 pri operacionalizaciji evropske mejne in obalne straže, in izvajanja posameznih korakov, opredeljenih v prvem in drugem poročilu o napredku. Poročilo zlasti podaja najnovejše informacije o nedavno zaključenih fazah postopka ocenjevanja ranljivosti in o sedanjih napotitvah v države članice na prvi črti. V njem so tudi informacije o odločitvah in razpravah, ki so potekale na zadnji seji upravnega odbora 29. in 30. marca 2017.

Poleg tega je v tem poročilu opisan pomemben postopek razvijanja osrednjega koncepta uredbe o evropski mejni in obalni straži, ki je razviti strateški okvir za zagotovitev vzpostavitve evropskega integriranega upravljanja zunanjih meja. S tem bomo nadalje razvili načelo integriranega sistema upravljanja zunanjih meja iz člena 77(2)(d) PDEU.

2.OPERATIVNA PODPORA DRŽAVAM ČLANICAM

Evropska agencija za mejno in obalno stražo državam članicam pri upravljanju meja še naprej zagotavlja operativno podporo na terenu in je na različne odseke zunanjih meja EU napotila več kot 1 500 mejnih policistov in ostalega ustreznega osebja.

2.1.    Napotitev v države članice na prvi črti

Grčija

Agencija izvaja v Grčiji tri različne operacije. Skupna operacija Poseidon v Egejskem morju podpira Grčijo pri nadzoru meje, izvajanju pristopa žariščnih točk na Egejskih otokih ter izvajanju izjave EU in Turčije.

Agencija je v okviru skupne operacije Poseidon, med drugim za podporo dejavnostim ponovnega sprejema, napotila 866 uradnikov, še 280 varnostnih uradnikov, ki jih sofinancira Agencija, pa je napotila grška policija. Napotitev vključuje tudi 3 pomorska patruljna plovila, 2 obalni patruljni plovili, 9 obalnih patruljnih čolnov, 1 zrakoplov z nepremičnimi krili, 2 helikopterja, 20 patruljnih avtomobilov, 4 avtobuse in 1 vozilo, opremljeno s termovizijskimi kamerami.

Agencija podpira Grčijo pri dejavnostih nadzora meje tudi prek prožnih operativnih dejavnosti in kontaktnih točk v okviru skupne operacije, in sicer z napotitvijo skupaj 54 uradnikov na grške kopenske meje s Turčijo, Albanijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Z operativno dejavnostjo v severni Grčiji se zlasti izboljšuje varovanje meje in preprečujejo nedovoljena sekundarna gibanja, s tem pa dodatno krepi odziv EU na izzive na zahodnobalkanski poti. Trenutno je napotenih 17 uradnikov, medtem ko je v dogovorjenem operativnem načrtu predvidenih več kot 60 uradnikov, kar pomeni, da še vedno primanjkuje približno 40 uradnikov.

Italija

Agencija je v okviru skupne operacije Triton, ki se izvaja v Italiji in na osrednjem Sredozemskem morju, napotila 345 uradnikov, ki vključujejo člane posadke na napotenih prevoznih sredstvih in strokovnjake za pomoč pri izvajanju pristopa žariščnih točk. Napoteni so bili 3 zrakoplovi, 2 helikopterja, 2 pomorski patruljni plovili, 6 obalnih patruljnih plovil in 3 obalni patruljni čolni.

Bolgarija

Agencija Bolgariji še naprej pomaga pri nadzoru kopenskih meja, med drugim tudi z namenom preprečevanja nedovoljenega sekundarnega gibanja. Podpora se zagotavlja prek prožnih operativnih dejavnosti in kontaktnih točk v okviru skupne operacije na bolgarskih kopenskih mejah s Turčijo in Srbijo. Sedanja napotitev vključuje 149 uradnikov, ki imajo v podporo 11 skupin s psi, 8 vozil, opremljenih s termovizijskimi kamerami, 41 patruljnih avtomobilov, 8 detektorjev CO2 in 39 pametnih krovnih kamer.

Španija

V podporo usklajenim operativnim dejavnostim na zunanjih morskih mejah na območju zahodnega Sredozemlja se je 3. maja 2017 začela izvajati skupna operacija Indalo 2017, da bi nadzorovali tokove nedovoljenih migracij v EU in se borili proti čezmejnemu kriminalu. V maju je predvidena napotitev 61 uradnikov, ki bodo imeli v podporo 1 zrakoplov in 1 pomorsko patruljno plovilo.

Zahodni Balkan

Trenutno je v drugih državah članicah 135 napotenih uradnikov za pomoč pri upravljanju meja na Zahodnem Balkanu. Najpomembnejše napotitve so izvedene v sklopu prožnih dejavnosti v okviru skupnih operacij na kopenskih mejah Hrvaške in Madžarske s Srbijo. V podporo imajo 10 skupin s psi, 4 vozila, opremljena s termovizijskimi kamerami, 33 patruljnih avtomobilov, 1 detektor CO2 in 12 pametnih krovnih kamer.

2.2.    Združevanje virov in vzpostavitev lastnih zmogljivosti Agencije za zagotavljanje operativne podpore

Upravnemu odboru Agencije je bil na seji 29. in 30. marca 2017 predstavljen osnutek letnega poročila 2017 o zavezah držav članic glede prispevka k skupinam evropske mejne in obalne straže in naboru tehnične opreme, ki bo v kratkem predložen Evropskemu parlamentu v skladu z obveznostmi Agencije glede poročanja 1 .

V poročilu je bila poudarjena precejšnja okrepitev sodelovanja držav članic pri operativnih dejavnostih Agencije v letu 2016 v primerjavi s prejšnjimi leti. Število napotenih članov skupine evropske mejne in obalne straže se je več kot podvojilo, in sicer s 3 584 leta 2015 na 8 353 leta 2016, skupno trajanje napotitev pa se je več kot potrojilo, in sicer s 128 607 delovnih dni leta 2015 na 411 939 delovnih dni leta 2016. Od leta 2015 do leta 2016 se je povečalo tudi zagotavljanje tehničnih sredstev: število ur patruljiranja se je povečalo za 14 % pri pomorskih patruljnih plovilih, za 41 % pri obalnih patruljnih plovilih in za 34 % pri patruljnih avtomobilih.

Tekoče operacije se glede na potrebe, ki jih je Agencija ocenila v skladu z analizo tveganja, še vedno soočajo z znatnimi vrzelmi na področju človeških virov in tehnične opreme. Po ocenah Agencije naj bi splošna vrzel v zvezi z napotitvami za vse njene operacije leta 2017 skupaj znašala skoraj 60 000 delovnih dni.

Da bi odpravila te vrzeli, Agencija od konca februarja 2017 tedensko obvešča države članice o potrebnih virih. Poleg tega Agencija povečuje lastne zmogljivosti za zagotavljanje podpore državam članicam na prvi črti z zakupom ali nakupom opreme ali storitev. Agencija trenutno izvaja več razpisnih postopkov za pridobitev storitev zračnega nadzora in mobilnih pisarn.

Od leta 2017 bo porabila 10 milijonov EUR na leto (skupaj 40 milijonov EUR v obdobju 2017–2020) za pridobitev lastne opreme, zlasti malih in srednje velikih prevoznih sredstev. Poleg tega že proučuje načine, kako bi lahko okrepila lastne stalne zmogljivosti in/ali vzdrževala njihovo delovanje po pridobitvi.

Agencija mora nujno pripraviti celovito strategijo o tem, kako bo v obdobju 2017–2020 razvijala/uporabljala lastne zmogljivosti, pri čemer mora upoštevati različne možnosti, ki jih ima na voljo (tj. nakup, najem, zakup, dolgoročne napotitve). To strategijo potrdi upravni odbor.

Naslednji koraki:

Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala

·v okviru dvostranskih stikov z državami članicami proaktivno spodbujati potrebne prispevke k tekočim operacijam;

·razviti celovito strategijo o tem, kako bo v obdobju 2017–2020 razvijala/uporabljala lastne zmogljivosti, in jo predložiti upravnemu odboru v potrditev do novembra 2017.

Države članice bi morale

·zagotoviti, da so dogovorjeni viri Agenciji na voljo za vodenje operacij in obvezne nabore;

·zagotoviti naslednje vire na podlagi trenutno ugotovljenih vrzeli:

3.NAPREDEK, DOSEŽEN PRI IZVAJANJU PREDNOSTNIH PODROČIJ

3.1.    Okrepitev zmogljivosti za hitro posredovanje Evropske agencije za mejno in obalno stražo, vključno z obveznim združevanjem virov

Nabor za hitri odziv

Države članice so potrdile popolno razpoložljivost več kot 1 500 mejnih policistov in drugih uradnikov, vendar na popolno pripravljenost nabora za hitri odziv v skladu z uredbo o evropski mejni in obalni straži še vedno vplivata dve težavi:

1) Imenovanje mejnih policistov

Zahteva glede imenovanja mejnih policistov je jasno opredeljena v členu 20(4) uredbe o evropski mejni in obalni straži. Za zagotavljanje kakovosti nabora Agencija potrebuje imena uradnikov, saj preverja, ali imenovani mejni policisti ustrezajo določenim profilom, in skrbi za to, da se ti pred vključitvijo v operativne dejavnosti ustrezno usposabljajo. Doslej je imena strokovnjakov v številu, ki ustreza obsegu njihovih prispevkov, predvidenem v Prilogi I k uredbi o evropski mejni in obalni straži, predložilo le omejeno število schengenskih držav (Belgija, Češka, Finska, Francija, Romunija in Švica).

Komisija je to težavo izpostavila na zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve 27. marca 2017. Več držav članic je izrazilo pomisleke, pri čemer so navedle, da zaradi praznikov, bolniških dopustov ali drugih odsotnosti ni mogoče zagotoviti popolne razpoložljivosti vseh imenovanih mejnih policistov.

Komisija je na seji upravnega odbora Agencije 29. in 30. marca 2017 poudarila, da je treba najti praktično rešitev, ki bo popolnoma usklajena s pravno podlago. Splošni elementi take praktične rešitve 2 so bili predstavljeni na srečanju mreže združenih virov (Pooled Resources Network) 25. in 26. aprila 2017. Dodatno pa je bilo treba pojasniti več vprašanj. Agencija bo na začetku maja posredovala konceptni dokument, v katerem bo opredelila podrobnosti predlagane rešitve. Državam članicam bo zagotovljena prožnost v mejah njihovih prispevkov k rednemu delu nabora evropske mejne in obalne straže, hkrati pa lahko Agencija preveri skladnost s profili in zagotovi usposabljanje.

2) Usklajevanje profilov

Agencija mora še uskladiti število strokovnjakov za nekatere profile, ki naj bi jih zagotovile države članice, z pragovi, določenimi v ustreznem izvedbenem sklepu upravnega odbora. Medtem ko je število uradnikov za varovanje meja in več uradnikov za druge profile preseglo zaveze za 143, pa primanjkuje 167 strokovnjakov za registracijo/odvzem pristnih odtisov in 38 strokovnjakov za pregledovanje. Agencija bi morala to vprašanje proaktivno obravnavati v okviru dvostranskih stikov z državami članicami, zlasti tistimi, ki so prispevale k profilom, pri katerih so zaveze najbolj presežene, da bi svoje prispevke spremenile v nabor uradnikov za registracijo/odvzem pristnih odtisov in uradnikov za pregledovanje.

Nabor opreme za hitri odziv

Agencija je na podlagi prvega in drugega poročila o napredku ponovno pozvala k dopolnilnim prispevkom v nabor v marcu. Po zaslugi teh prizadevanj so bile do sredine aprila 2017 odpravljene vrzeli v zvezi s patruljnimi avtomobili, sprejete pa so bile dodatne zaveze v zvezi z obalnimi patruljnimi čolni, pomorskimi patruljnimi plovili in vozili, opremljenimi s termovizijskimi kamerami. Še vedno obstajajo velike vrzeli pri večini vrst opreme. Komisija obžaluje, da države članice niso sprejele novih zavez glede prispevkov v nabor, ki jih še vedno zagotavlja samo 14 držav članic (Avstrija, Bolgarija, Češka republika, Hrvaška, Finska, Italija, Madžarska, Nemčija, Latvija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija in Slovenija).

Naslednji koraki:

Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala

·takoj začeti dvostranske razprave s schengenskimi državami, zlasti tistimi, ki še niso prispevale v nabor opreme za hitri odziv (Belgija, Ciper, Danska, Estonija, Francija, Grčija, Litva, Luksemburg, Malta, Norveška, Slovaška, Španija, Švedska, Švica), da bi se odpravile ugotovljene vrzeli glede opreme;

·do konca maja 2017 poskrbeti za to, da bodo strokovnjaki, imenovani v nabor za hitri odziv, zlasti uradniki za registracijo/odvzem pristnih odtisov in uradniki za pregledovanje, zagotovljeni glede na število posebnih profilov, ki jih je določil upravni odbor;

·do konca junija 2017 preveriti razpoložljivost vseh 1 500 mejnih policistov v naboru za hitri odziv in do konca oktobra 2017 izvesti navidezno napotitev človeških in tehničnih virov iz naborov.

Države članice bi morale

·do konca maja 2017 odpraviti ugotovljene vrzeli v zvezi z naborom opreme za hitri odziv. Za to bi si morale zlasti prizadevati tiste države članice, ki še niso prispevale k naboru;

·do konca junija 2017 sporočiti imena strokovnjakov v naboru za hitri odziv.

3.2.    Izvajanje preventivnih ocen ranljivosti na podlagi skupne metodologije

Okrepitev preventivnih ocen, ki zagotavljajo uspešno delovanje schengenskega območja, ostaja glavna politična prednostna naloga Evropske unije. Agencija si intenzivno prizadeva, da bi pripravila ocene ranljivosti, ki so bistvene za schengenski postopek nadzora kakovosti, v skladu s skupno metodologijo in dogovorjenim časovnim načrtom. 

Razen Danske 3 so Agenciji podatke o obstoječih zmogljivostih predložile vse države članice. Popolnost podatkov je bila pri večini držav članic zadovoljiva. Osem držav (Francija, Italija, Madžarska, Malta, Norveška, Španija, Švedska, Švica) pa je predložilo le delne informacije (od 50 do 75 % zahtevanih podatkov). Države članice morajo dolgoročno nujno okrepiti nacionalne zmogljivosti za zbiranje takih podatkov.

Marca in aprila 2017 je Agencija za vse države članice (razen za Dansko in Nemčijo zaradi prepozne predložitve podatkov) pripravila tako imenovane izhodiščne ocene, tj. poglobljeno analizo obstoječih zmogljivosti držav članic v povezavi s trenutnimi kazalniki nevarnosti na podlagi več objektivnih meril. O osnutkih izhodiščnih ocen se je že posvetovala z državami članicami. Konec aprila 2017 so bila osmim državam članicam poslana končna posamezna poročila, v katerih so bile predstavljene ključne ugotovitve ocen in zlasti opredeljene najnujnejše ranljivosti. Preostale države članice so pripombe predložile prepozno, zato naj bi bila tem državam članicam končna posamezna poročila poslana na začetku maja.

Izvršni direktor Agencije se bo na podlagi poročil o izhodiščnih ocenah do konca maja 2017 odločil, ali bo za zadevne države članice sprejel morebitna priporočila. Ker je glavni cilj ocen ranljivosti opredeliti možne takojšnje posledice na zunanjih mejah in nadaljnje posledice za delovanje schengenskega območja, zlasti za tiste države članice, ki se soočajo s posebnimi in nesorazmernimi izzivi, bi morala biti priporočila prednostno osredotočena na najnujnejše ranljivosti v zvezi s sedanjimi izzivi na zunanjih mejah, ki vplivajo na uspešno delovanje schengenskega območja.

Bistveno je tudi, da so priporočila s predlaganimi ukrepi natančna, uporabna in temeljijo na podrobnih tehničnih informacijah, pridobljenih od držav članic. Le tako bo lahko Agencija učinkovito spremljala izvajanje priporočil in ukrepov v državah članicah. Če ukrepi niso izvedeni v določenem roku, mora izvršni direktor zadevo posredovati upravnemu odboru in obvestiti Komisijo.

Prav tako bo na podlagi izhodiščnih ocen opredeljenih več držav članic, v zvezi s katerimi bo Agencija izvedla tako imenovane simulacijske vaje, da bi ocenila njihove zmogljivosti za obvladovanje prihodnjih izzivov na zunanjih mejah. S temi vajami bi se proučile in preskusile zmogljivosti držav članic, zlasti njihovo načrtovanje ravnanja v nepredvidljivih razmerah, in sicer glede na tveganja in scenarije, ki se niso uresničili, vendar bi jih bilo mogoče upravičeno predvideti na podlagi analize razmer v sosednjih tretjih državah ter glavnih državah izvora in tranzita. Ko bodo do konca oktobra 2017 na voljo rezultati simulacijskih vaj, lahko izvršni direktor za zadevne države članice sprejme drugi sklop morebitnih priporočil.

Agencija naj bi aprila 2017 začela izvajati tako imenovano ocenjevanje novih nevarnosti. Na podlagi mesečnega preverjanja stanja v državah članicah z ustreznimi kazalniki lahko Agencija kadar koli izvede posebno ocenjevanje/simulacijo, da bi proučila zmogljivosti države članice za obvladovanje novih nevarnosti, in po potrebi sprejme dodatna priporočila o ranljivostih, ki niso bile upoštevane pri prejšnjih izhodiščnih ocenah ali simulacijskih vajah.

Naslednji koraki:

Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala

·dati prednost ugotavljanju najnujnejših ranljivosti na podlagi prvih rezultatov postopka ocenjevanja ranljivosti in drugih informacij;

·do poletja 2017 zagotoviti ustrezno osebje za skupino, ki se ukvarja s postopkom ocenjevanja ranljivosti;

·na podlagi rezultatov izhodiščnih ocen do konca maja 2017 sprejeti priporočila za zadevne države članice glede prednostnega obravnavanja najnujnejših ranljivosti;

·v skladu s členom 13(9) uredbe o evropski mejni in obalni straži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji do 15. junija 2017 sporočiti prve rezultate ocenjevanja ranljivosti;

·do oktobra 2017 izvesti simulacijske vaje v zvezi s prihodnjimi izzivi;

·do konca novembra 2017 na podlagi pridobljenih izkušenj sprejeti revidirano skupno metodologijo za ocenjevanje ranljivosti.

Države članice bi morale

·Danska bi morala do 15. maja 2017 predložiti potrebne podatke, da bo Agencija lahko izvedla izhodiščno oceno;

·države članice, ki niso predložile popolnih podatkov o obstoječih zmogljivostih, bi morale izboljšati svoje zadevne nacionalne postopke zbiranja podatkov; 

·države članice, ki bodo na podlagi izhodiščne ocene prejele priporočila, bi morale vzpostaviti potrebne akcijske načrte in redno poročati Agenciji;

·vse države članice, izbrane za simulacijsko vajo, bi se morale hitro odzvati na zahteve Agencije po dodatnih podatkih in informacijah.

3.3    Podpora pri vrnitvah

Število operacij vračanja, ki jih podpira Agencija, se še naprej povečuje. Agencija je med 1. januarjem in 7. aprilom 2017 podprla 92 operacij vračanja državljanov tretjih držav, pri čemer je bilo vrnjenih 3 879 državljanov tretjih držav.

V tem času je 48 od teh 92 operacij zadevalo lete na Zahodni Balkan. Severno- in zahodno afriške države je vključevalo le omejeno število operacij. To je mogoče delno pojasniti z dejstvom, da več tretjih držav ne sprejema čarterskih poletov in vračanje svojih državljanov dovoli le s komercialnimi leti. Zato bi morala Agencija državam članicam hitro zagotoviti podporo pri operacijah s komercialnimi leti.

Od 7. januarja 2017 so za operacije na voljo trije novi nabori nadzornikov za prisilno vrnitev, spremljevalcev pri prisilni vrnitvi in specialistov za vrnitev. Do 7. aprila 2017 je 25 držav članic prispevalo k tem naborom, tako da so zagotovile 536 od 690 potrebnih strokovnjakov. Državi schengenskega območja, ki k naborom še nista prispevali, tj. Ciper in Švica, morata to nemudoma storiti. 

Vse države članice morajo odpraviti vrzeli, zlasti v zvezi z nabori spremljevalcev pri prisilni vrnitvi, za katere je bilo namesto zahtevanih 600 strokovnjakov ponujenih le 416 strokovnjakov. Države članice bi morale v sodelovanju z Agencijo zagotoviti, da so v naboru specialistov za vrnitev ustrezno zastopane vse spretnosti in strokovna znanja, potrebni za opravljanje dejavnosti, povezanih z vračanjem. To je zlasti pomembno zaradi vse večjega števila operacij vračanja v primerjavi s prejšnjimi leti in potrebe po posredovanju za vračanje, ki lahko nastane v prihodnjih mesecih.

Nabori za vračanje se uporabljajo v praksi. Do 7. aprila 2017 se je 19 operacij vračanja spremljalo z udeležbo nadzornika za prisilno vrnitev iz nabora. Do zdaj je bilo za operativno podporo iz nabora napotenih 10 spremljevalcev pri prisilni vrnitvi.

Zelo pomembno je, da se pojasnijo praktične podrobnosti in pravila v zvezi z napotitvijo članov nabora ter njihove operativne naloge in pravne odgovornosti. Agencija bi si morala prizadevati opredeliti te elemente ter do konca maja 2017 zagotoviti trden okvir za nabore in njihovo pripravljenost na napotitev, kot se zahteva v prejšnjem poročilu.

Da bi se Agencija uspešno soočila z dodatno delovno obremenitvijo in izpolnila vsa pričakovanja, povezana z novim mandatom, bi morala nemudoma sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovila, da bodo razpoložljiva delovna mesta zapolnjena, proračun, dodeljen dejavnostim vračanja, pa v celoti porabljen.

Komisija je v sporočilu z naslovom O učinkovitejši politiki vračanja v Evropski uniji – prenovljen akcijski načrt 4 Agenciji predlagala dodatne ukrepe za okrepitev dejavnosti vračanja. S tem povezan napredek se bo spremljal v naslednjem poročilu.

Naslednji koraki:

Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala

·opredeliti praktične podrobnosti, pravila, operativne naloge in pravne odgovornosti za napotitev članov naborov, da se najpozneje do konca maja 2017 zagotovi pripravljenost naborov na napotitev v celoti;

·do junija 2017 zapolniti razpoložljiva delovna mesta, dodeljena dejavnostim vračanja;

·zagotoviti, da bodo finančna sredstva, dodeljena dejavnostim vračanja za leto 2017, v celoti porabljena.

Države članice bi morale

·nemudoma prispevati k naborom, če tega še niso storile (Ciper in Švica);

·odpraviti preostale vrzeli v naborih;

·nemudoma začeti mesečno pošiljati informacije o okvirnem načrtovanju nacionalnih operacij vračanja, med drugim o številu povratnikov in tretjih državah vrnitve.

3.4    Vzpostavitev pritožbenega mehanizma Evropske agencije za mejno in obalno stražo

Od zadnjega poročila ni bilo vloženih novih pritožb. Agencija mora še vedno izboljšati razširjanje informacij o mehanizmu, vključno z dostopnostjo obrazcev za pritožbe na svojem spletišču. Agencija bo lahko bolje upravljala prihodnje pritožbe tudi zaradi sistema IT za upravljanje primerov, ki bo predvidoma končan junija 2017. Ko bo vsa potrebna infrastruktura dobro uveljavljena, bi morala Agencija začeti informacijsko kampanjo za večjo prepoznavnost pritožbenega mehanizma.

Kar zadeva dodatno osebje za podporo uradniku za temeljne pravice, je bil marca zaposlen en začasni uslužbenec, ki se bo Agenciji pridružil v maju 2017. Maja 2017 se bosta začela postopka zaposlitve dveh pomočnikov (pogodbeni uslužbenci). Poleg tega se pričakuje, da bo Agencija uradniku za temeljne pravice namenila še dodatno osebje.

Naslednji koraki:

Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala

·do konca julija 2017 zaposliti dva dodatna člana osebja za podporo uradniku za temeljne pravice;

·do konca junija 2017 končati infrastrukturo IT za večjo dostopnost obrazcev za pritožbe;

·izvesti informacijsko kampanjo, namenjeno boljšemu razširjanju informacij o pritožbenem mehanizmu.

3.5    Utrjevanje poti za boljše operativno sodelovanje s prednostnimi tretjimi državami, in sicer z določitvijo vzorca sporazuma o statusu

Kar zadeva operativno sodelovanje Agencije s prednostnimi tretjimi državami, je bil upravni organ na seji 29. in 30. marca 2017 seznanjen z namero izvršnega direktorja, da ponovno začne pogajanja za delovni dogovor glede sodelovanja z Libijo.

Agencija je predstavila tudi konceptni dokument o sodelovanju med uradniki za zvezo Agencije, uradniki za zvezo držav članic in evropskimi migracijskimi uradniki za zvezo, ki so napoteni na iste lokacije.

Uradnik za zvezo, ki bo napoten v Niger, se bo Agenciji pridružil 16. maja 2017. Izbirni postopek za uradnika za zvezo za Zahodni Balkan je tudi že bil končan, izbrani kandidat pa naj bi se Agenciji pridružil 1. julija 2017. Oba kandidata bosta pred napotitvijo v Niger (junija 2017) oziroma Srbijo (poleti 2017) opravila ustrezno usposabljanje.

Svet je 8. marca 2017 sprejel ustrezne sklepe, s katerimi Komisijo pooblašča, da začne pogajanja s Srbijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo za sprejetje sporazumov o statusu, ki so potrebni za napotitev skupin evropske mejne in obalne straže na njuni ozemlji. Prvi krog pogajanj s Srbijo je potekal 7. aprila 2017, drugi krog pa bo potekal 11. in 12. maja 2017. Komisija namerava sporazume s Srbijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo skleniti čim prej.

Naslednja koraka:

Komisija bo

·začela uradna pogajanja z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, ko bo ta pripravljena začeti pogajanja o sporazumu o statusu.

Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala

·zaključiti postopke zaposlovanja ter uradnika za zvezo napotiti v Niger in Srbijo, in sicer do junija oziroma avgusta 2017.

3.6    Sporazum o sedežu

Komisija pozdravlja, da sta izvršni direktor Agencije in poljski minister za notranje zadeve 8. marca 2017 podpisala sporazum o sedežu. Sporazum bo začel veljati tri mesece po tem, ko bo zadnja od obeh strani predložila uradno obvestilo o dokončanju notranjih postopkov. Postopek Agencije se je končal z odobritvijo sporazuma s strani upravnega odbora in končnim podpisom izvršnega direktorja. Poljska mora sporazum še ratificirati.

Naslednji korak:

·Poljska bi morala čim prej ratificirati sporazum o sedežu.

3.7 Napotitev uradnikov za zvezo v države članice

Agencija bi morala redno spremljati, kako države članice upravljajo zunanje meje, ne le z analizami tveganja, izmenjavo informacij in Evropskim sistemom varovanja meja (EUROSUR), ampak tudi s prisotnostjo njenih uradnikov za zvezo v državah članicah.

Izvršni direktor je na seji upravnega odbora 29. in 30. marca 2017 predstavil osnutek sklepa, ki ga mora potrditi upravni odbor ter v katerem so opredeljeni vloga in naloge uradnikov za zvezo, njihov dostop do informacij in združevanje več držav članic v skupino, za katero bo pristojen en uradnik za zvezo. En uradnik za zvezo bi lahko pokrival največ štiri države članice, ki so geografsko blizu druga druge. Pričakuje se, da bo memorandum o soglasju, ki bo obravnaval podrobnosti o napotitvi, z vsemi državami članicami podpisan v šestih mesecih po odločitvi upravnega odbora. Do takrat bo ustrezne kandidate zaposlovala in usposabljala Agencija.

Naslednji koraki:

Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala

 

·predlagati končni osnutek ustreznega izvedbenega sklepa, ki bi ga moral upravni odbor potrditi do konca junija 2017;

·začeti ustrezen izbirni postopek za zaposlitev uradnikov za zvezo glede na njihovo morebitno zaposlitev, usposabljanje in dejansko napotitev najpozneje do konca leta 2017.

Države članice bi morale

·do oktobra 2017 doseči dogovor z Agencijo glede memoranduma o soglasju, ki določa podrobnosti glede napotitve uradnikov za zvezo.

3.8    Povečanje osebja Agencije

V prvih 90 koledarskih dneh leta 2017 je Agencija zaposlila 91 novih uslužbencev. Trenutno poteka skoraj 100 postopkov zaposlovanja, 132 takšnih postopkov pa se bo začelo v prihodnjih mesecih. Do konca leta 2017 bo za Agencijo predvidoma delalo 655 članov osebja, kar je skoraj dvakrat toliko kot v letu 2015.

Agencija ima težave pri zagotavljanju zaposlovanja uslužbencev z najširšega možnega geografskega območja med državami članicami, kot določa člen 27 kadrovskih predpisov. Agencija se zaradi omejene odzivnosti držav članic srečuje tudi z izzivi pri zapolnjevanju novih delovnih mest, predvidenih za napotene nacionalne strokovnjake (približno 25 % vseh novih delovnih mest).

Naslednji koraki:

Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala

·do konca junija 2017 začeti postopke zaposlovanja za vsa delovna mesta, predvidena v skladu s potrjenim kadrovskim načrtom za leto 2017;

·zagotoviti učinkovito črpanje dodatnih finančnih sredstev, ki jih je potrdil proračunski organ, v skladu s prednostnimi nalogami.

Komisija bo

·skupaj z Agencijo proučila načine obravnavanja izzivov pri zaposlovanju.

Države članice bi morale

·zagotoviti boljše rezultate, kar zadeva napotitev nacionalnih strokovnjakov.

4.EVROPSKO INTEGRIRANO UPRAVLJANJE MEJA: KAKO NAPREJ

4.1 Integrirano upravljanje meja

V uredbi o evropski mejni in obalni straži so bila določena glavna načela za evropsko integrirano upravljanje meja, s čimer je bil prvič pravno uveljavljen koncept iz člena 77(2)(d) PDEU.

V tej uredbi je določen seznam 11 strateških razsežnosti, vključno z nadzorom meje, iskanjem in reševanjem v razmerah, ki lahko nastanejo med operacijami pomorskega nadzora meja, analizo tveganja, medagencijskim sodelovanjem, sodelovanjem med državami članicami, schengenskim mehanizmom nadzora kakovosti in solidarnostnimi mehanizmi, zlasti instrumenti financiranja Unije. To je podlaga, ki omogoča vzpostavitev dobro strukturiranega strateškega okvira za učinkovito izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja na nacionalni ravni in ravni Unije.

Operacionalizacijo koncepta integriranega upravljanja meja je treba izvesti s strateškim postopkom, ki zajema tri sklope, in sicer: (1) institucije EU opredelijo strategijo za evropsko integrirano upravljanje meja na politični ravni, (2) Evropska agencija za mejno in obalno stražo sprejme tehnično in operativno strategijo ter (3) v vseh državah članicah se oblikujejo nacionalne strategije za integrirano upravljanje meja, s čimer se zagotovi enotno izvajanje koncepta. To bi moralo privesti do oblikovanja interoperabilnega in enotnega strateškega okvira za evropsko integrirano upravljanje meja, katerega učinkovito izvajanje bi zagotovila evropska mejna in obalna straža.

4.2    Politični okvir institucij EU

V skladu z uredbo o evropski mejni in obalni straži so za razvoj strategije za evropsko integrirano upravljanje meja odgovorne institucije Unije.

Pri oblikovanju strategije za evropsko integrirano upravljanje meja bo sodelovanje med Komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom bistvenega pomena. Da bo institucijam omogočeno oblikovanje politične strategije, bo Komisija skupaj z Agencijo organizirala dve namenski delavnici, ki bosta potekali ob sodelovanju držav članic in Evropskega parlamenta ter vodili k zagotovitvi političnega okvira za evropsko integrirano upravljanje meja v obliki sporočila. Evropski parlament in Svet bosta pozvana, da sporočilo potrdita.

4.3    Tehnična in operativna strategija Agencije

V skladu z členom 3(2) uredbe o evropski mejni in obalni straži mora Agencija oblikovati tehnično in operativno strategijo za evropsko integrirano upravljanje meja. Agencija bi morala čim prej začeti opravljati to nalogo in se pri tem tesno usklajevati s Komisijo, upravni odbor Agencije pa bi na koncu moral operativno in tehnično strategijo sprejeti šele, ko bodo tri institucije potrdile ustrezen politični okvir.

4.4    Nacionalne strategije držav članic

Učinkovito izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja bi bilo treba zagotoviti z nacionalnimi prizadevanji. Člen 3(3) uredbe o evropski mejni in obalni straži določa, da morajo države članice oblikovati svoje nacionalne strategije za integrirano upravljanje meja v skladu s tehnično in operativno strategijo, ki jo določi Agencija.

Vsaka od držav članic bi morala čim prej začeti pripravljalni postopek, v katerem bi sodelovali vsi zadevni nacionalni organi, odgovorni za upravljanje meja in vračanje, da bi oblikovali eno nacionalno strategijo, podprto z akcijskim načrtom. V zvezi s tem bi morale države članice v celoti izkoristiti program usposabljanja, ki sta ga razvili Komisija in Agencija, ki se osredotoča na metodologijo za razvoj nacionalnih strategij za integrirano upravljanje meja. Naknadna zasedanja so načrtovana v maju, juliju, septembru in novembru 2017.

Ko bodo institucije EU potrdile politični okvir ter bo operativna in tehnična strategija Agencije določena, bodo morale države članice ustrezno oblikovati svoje nacionalne strategije.

Naslednji koraki:

Komisija bo

·v juniju in septembru 2017 organizirala namenski delavnici s predstavniki držav članic in Evropskega parlamenta, na katerih bo obravnavala razvoj političnega okvira za evropsko integrirano upravljanje meja;

·do oktobra 2017 sprejela sporočilo, v katerem bodo opredeljeni glavni elementi političnega okvira za evropsko integrirano upravljanje meja;

·vključila schengensko ocenjevanje nacionalnih strategij za integrirano upravljanje meja za leto 2018.

Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala

·v drugi polovici leta 2017 v tesnem sodelovanju s Komisijo začeti postopek za razvoj operativne in tehnične strategije za integrirano upravljanje meja;

·ko se bodo institucije EU dogovorile o politični strategiji za integrirano upravljanje meja, do februarja 2018 prek upravnega odbora sprejeti tehnično in operativno strategijo za evropsko integrirano upravljanje meja;

·v tesnem sodelovanju s Komisijo organizirati posebno usposabljanje v zvezi s schengenskim ocenjevanjem za strokovnjake za integrirano upravljanje meja.

Države članice bi morale

·med junijem in decembrom 2017 začeti nacionalne postopke za oblikovanje nacionalnih strategij za integrirano upravljanje meja;

·svoje nacionalne strategije za integrirano upravljanje meja uskladiti s politično strategijo ter tehnično in operativno strategijo v šestih mesecih po sprejetju slednje;

·biti pripravljene na schengensko ocenjevanje svojih nacionalnih strategij za integrirano upravljanje meja (z začetkom v pozni jeseni leta 2018).

5.SKLEPI

Tretje poročilo kaže, da se je nadaljevalo postopno uvajanje dejavnosti in orodij iz uredbe o evropski mejni in obalni straži, da bi se čim prej zagotovila okrepljena zmogljivost EU za zaščito zunanjih meja.

Zlasti je Agencija sprejela prve izhodiščne ocene ranljivosti za skoraj vse države članice, v kratkem pa bo sprejela še priporočila za zadevne države članice s konkretnimi ukrepi za obravnavanje ugotovljenih ranljivosti. Hitro sprejetje sklepov Sveta, s katerimi ta Komisijo pooblašča za pogajanja s Srbijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo glede sporazumov o statusu, ter takojšnji prvi krog pogajanj s Srbijo prav tako kažeta, da se operacionalizacija evropske mejne in obalne straže stalno politično prednostno obravnava.

Vendar države članice niso dovolj napredovale pri zagotavljanju popolne operativne zmogljivosti naborov za hitri odziv, zlasti pri odpravi vrzeli v zvezi z naborom opreme za hitri odziv. Potrebna so tudi nadaljnja skupna prizadevanja za odpravo stalnih vrzeli v zvezi z napotitvami na tekoče skupne operacije v podporo državam članicam na prvi črti pri učinkovitem upravljanju zunanjih meja. Te vrzeli je treba prednostno obravnavati. Države članice so pozvane še, naj bolje izkoristijo okrepljeno zmogljivost Agencije, kar zadeva pomoč na področju operacij vračanja.

Komisija se veseli sodelovanja z Evropskim parlamentom, Svetom in Agencijo pri pripravi strateškega okvira za evropsko integrirano upravljanje meja.

Da bi Komisija pospešila napredek pri operacionalizaciji evropske mejne in obalne straže, poziva Svet, naj oceni dosedanji napredek in sprejme predlagane ukrepe.

Komisija bo o napredku na področju krepitve zunanjih meja ponovno poročala poleti.

(1)

   Člena 20(12) in 39(13) uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(2)

2    Imenovanih (registriranih po imenu) bo vseh 5 000 uradnikov v rednem naboru evropske mejne in obalne straže, države članice pa bodo določile, kateri od teh 5 000 uradnikov bodo vključeni v nabor 1 500 oseb za hitri odziv. Ta določitev se lahko prilagodi kadar koli med letom ali v primeru aktivacije skupine za hitro posredovanje na mejah, katere člani se nadomestijo s člani enakih profilov iz rednega dela nabora evropske mejne in obalne straže. 

(3)

     Danska je v skladu s členom 4 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, sporočila, da bo uredbo o evropski mejni in obalni straži začela izvajati 14. marca 2017.

(4)

     COM(2017) 200 final.