EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.4.2017
COM(2017) 213 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU
Šesto mesečno poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.4.2017
COM(2017) 213 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU
Šesto mesečno poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije
I.UVOD
To je šesto mesečno poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije, ki zajema najnovejše dogodke na področju dveh glavnih stebrov: boja proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in kibernetski kriminaliteti ter sredstev, ki se uporabljajo v ta namen, in krepitve naše zaščite in odpornosti proti navedenim grožnjam.
Stockholm je 7. aprila postal zadnja žrtev terorističnih napadov, potem ko je ukradeni tovornjak namerno zapeljal v nakupovalno ulico, polno peščev, in se zaletel v veleblagovnico. Pri tem so umrli štirje ljudje, petnajst je bilo ranjenih. Ta napad se je zgodil manj kot tri tedne po londonskem napadu 22. marca, v katerem je bil tarča britanski parlament. V vsesplošnem pokolu na zelo prometni in simbolični lokaciji sta bila kot glavno orožje uporabljena vozilo in nož. V obeh napadih so bila uporabljena nizkotehnološka sredstva, podobno kot v lanskoletnih napadih v Nici in Berlinu, s čimer se je znova pokazalo, s kakšnimi izzivi se srečujejo organi držav članic pri preprečevanju takih groženj, in kako pomembno je stalno delo v okviru varnostne unije za zaščito mehkih tarč 1 .
To poročilo vključuje najnovejše informacije o napredku pri ključnih zakonodajnih in nezakonodajnih dokumentih varnostne unije. Posebej se osredotoča tudi na boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu, ki je eno od treh ključnih področij evropske agende za varnost iz leta 2015 2 . V zvezi z delom novega cikla politik EU za boj proti hudim mednarodnim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu za obdobje 2018–2021 to poročilo navaja mnenje Komisije o tem, kakšne bi morale v prihodnje biti prednostne naloge EU v boju proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu.
Organizirani kriminal bistveno vpliva na terorizem, saj teroristom omogoča, da pridobijo orožje in finančna sredstva. Prav tako je meja med kibernetsko kriminaliteto in „tradicionalnimi“ kaznivimi dejanji vedno bolj zabrisana, saj storilci kaznivih dejanj internet izkoriščajo tako za širjenje svojih dejavnosti kot za pridobivanje sredstev in iskanje novih metod za izvajanje kaznivih dejanj. Terorizem, organizirani kriminal in kibernetska kriminaliteta so torej medsebojno povezana področja, zato je podpora boju proti organiziranemu kriminalu ena ključnih prednostnih nalog za ukrepanje na ravni EU v okviru varnostne unije.
II. IZVAJANJE PREDNOSTNIH DOSJEJEV O VARNOSTI
1. Zakonodajne pobude
Direktiva (EU) 2017/541 o boju proti terorizmu je bila objavljena v Uradnem listu z dne 31. marca 3 . Nova pravila bodo v pomoč pri preprečevanju terorističnih napadov, saj inkriminirajo dejanja, kot so financiranje terorizma, sodelovanje pri usposabljanju za terorizem ali potovanje v teroristične namene ter organizacija oziroma omogočanje takšnega potovanja. Prav tako izboljšujejo pravice žrtev terorizma in vključujejo sklop storitev za posebne potrebe žrtev terorizma. Države članice morajo nova pravila prenesti v nacionalno zakonodajo do 8. septembra 2018.
Evropski parlament je na plenarnem zasedanju 14. marca 2017 odobril revizijo direktive o strelnem orožju 4 . V predlogu je nabor prepovedanega orožja (kategorija A), bistveno razširjen, saj civilnim osebam prepoveduje uporabo najnevarnejšega orožja. Na področje uporabe direktive uvršča tudi akustično in onesposobljeno orožje ter s pravili za označevanje izboljšuje sledljivost orožja in izmenjavo informacij med državami članicami. Pričakuje se, da bo Svet dokončno soglasje sprejel 25. aprila. Države članice bodo imele na voljo 15 mesecev za prenos novih predpisov v nacionalno zakonodajo in 30 mesecev za vzpostavitev zbirk podatkov za evidentiranje vseh informacij, ki so potrebne za izsleditev in prepoznavanje strelnega orožja.
Trialog s sozakonodajalcema se je začel 21. marca 2017 na predlog Komisije za ciljno usmerjene spremembe 4. direktive o preprečevanju pranja denarja 5 , ki jih je Komisija predlagala 5. julija 2016. Predlog je zasnovan tako, da zajema nova sredstva financiranja terorizma, kot so virtualne valute in predplačniške kartice, in povečuje preglednost, kar bi pripomoglo k preprečevanju pranja denarja. Komisija poziva sozakonodajalca, naj čim prej zaključita pogajanja o tem pomembnem predlogu, ki bo pripomogel k nadaljnjemu zmanjšanju sredstev, ki so na voljo teroristom.
V zvezi s krepitvijo nadzora na mejah so 7. aprila začele veljati spremembe Zakonika o schengenskih mejah, ki se nanašajo na sistematične kontrole na zunanjih mejah, tudi državljanov EU 6 . Ta pomembni zakonodajni akt bo povečal varnost v schengenskem območju, ne da bi bil pri tem oviran pretok prometa. V nekaterih določenih okoliščinah in na podlagi predhodne ocene tveganja, da to ne bo pomenilo varnostnega tveganja, lahko države članice odločijo, da se na specifičnih kopenskih in morskih mejah s časovno omejenim odstopanjem izvajajo ciljno usmerjena preverjanja državljanov EU v podatkovnih zbirkah, kadar obstaja nesorazmeren vpliv na pretok prometa na navedenih mejah. Ocene tveganja morajo biti na voljo tudi evropski mejni in obalni straži. Glede na pobude v zvezi z upravljanjem meja se je 23. marca na podlagi predlogov Komisije začel trialog s sozakonodajalcema, da se vzpostavi evropski sistem vstopa/izstopa za izboljšanje upravljanja meja, preprečevanje nedovoljenih migracij in krepitev notranje varnosti z evidentiranjem gibanja državljanov tretjih držav prek zunanjih meja schengenskega območja 7 . Komisija poziva sozakonodajalca, naj zagotovita hiter napredek, da bi se delo na sistemu začelo še letos, s čimer bi se zagotovilo, da bi sistem začel delovati že v prvih mesecih leta 2020. Tehnične razprave v zvezi z evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 8 na strani vsakega sozakonodajalca dobro napredujejo. Komisija bo še naprej dejavno podpirala sozakonodajalca in ta napredek. Predlog za evropski sistem vstopa/izstopa ter ETIAS sta zakonodajni prednostni nalogi v skladu s skupno izjavo 9 Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Institucije so se zato dogovorile za prednostno obravnavo navedenih dosjejev v zakonodajnem postopku, da se zagotovi njihovo hitro izvajanje.
V zvezi z izvajanjem nedavno sprejetih zakonodajnih dosjejev Komisija še naprej podpira države članice pri hitrem izvajanju direktive EU o evidenci podatkov (PNR) 10 . Komisija je 8. marca organizirala četrto srečanje o izvajanju direktive o evidenci podatkov, kar kaže, da so zdaj številne države članice v postopku sprejemanja ali spreminjanja zakonodaje pred sprejetjem direktive o evidenci podatkov. Komisija bo še naprej spremljala in podpirala izvajanje.
2. Izvajanje nezakonodajnih ukrepov
Zadnja seja strokovne skupine na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost (HLEG) bo predvidoma 25. aprila. V okviru sklenitve dela skupine se je marca sestala podskupina za obstoječe sisteme, ki je preučila carinske sisteme (uporabo/dostop do informacij organov pregona) in dostop do sistemov SIS, VIS in Eurodac za namene kazenskega pregona.
Komisija je vodila delegacijo EU – v kateri so sodelovali sedanje in prihodnje predsedstvo Sveta, Evropski koordinator za boj proti terorizmu, vodja enote Europola za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin in direktor centra odličnosti mreže za ozaveščanje o radikalizaciji – ki je marca potovala v Združene države Amerike na srečanja s predstavniki glavnih družbenih medijev in internetnih podjetij, da bi poglobila prostovoljna partnerstva z EU in zagotovila nadaljnje spremljanje pobud, sprejetih decembra 2016 na internetnem forumu EU. Kot se je že poročalo, je internetni forum EU, ustanovljen decembra 2015, ključni del odziva Komisije na povečano zlorabo interneta s strani terorističnih organizacij.
Ključni dosežek je bila predstavitev delovnega prototipa skupnih podatkovnih zbirk zgoščevalnih kod, ki so jih sestavila internetna podjetja, ki podjetjem omogoča, da označijo znane teroristične vsebine, opredelijo podobne vsebine, primerjajo te vsebine s svojimi politikami ter jih hitro in nepreklicno odstranijo. Podjetja se zdaj osredotočajo na preskušanje in povečanje nadgradljivosti ter odkrivanje novih, zlasti manjših podjetij, ki bi jih lahko povabili v združenje, da bi se kar najbolj povečal vpliv in domet tega instrumenta. EU je poudarila tudi, kako pomembno je, da podjetja začnejo uporabljati avtomatsko odkrivanje neprimernih vsebin in tako postanejo bolj proaktivna.
Kot del prizadevanj Komisije za boj proti spletni radikalizaciji je bilo dodatnih 10 milijonov EUR namenjenih podpori kampanj prek spleta za razširjanje protidiskurza v okviru programa za krepitev civilne družbe, ki je ena od ključnih pobud v okviru internetnega foruma EU. Program se je začel izvajati 15. in 16. marca, v njem pa je sodelovalo 100 zainteresiranih strani.
Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN) prek svojega centra odličnosti spodbuja izmenjavo izkušenj in najboljših praks med strokovnimi delavci na terenu, ki se ukvarjajo s preprečevanjem radikalizacije in bojem proti njej. Center odličnosti mreže za ozaveščanje o radikalizaciji državam članicam zagotavlja podporo, npr. pri oblikovanju strategij za preprečevanje izvajanja terorističnih dejavnosti in programov deradikalizacije v zaporih. Kakor je bilo napovedano v Sporočilu o radikalizaciji iz leta 2016 11 , je Komisija v prvih mesecih leta 2017 vzpostavila mrežo oblikovalcev politik za razvoj politik preprečevanja, da bi uresničila dva glavna cilja: (i) okrepitev in institucionalizacija izmenjave strokovnega znanja in izkušenj v zvezi s pristopi „preprečevanja“ in politikami preprečevanja v državah članicah; in (ii) tesnejše sodelovanje držav članic z dejavnostmi mreže RAN, in sicer z zagotovitvijo obsežnejšega razširjanja ugotovitev RAN v posamezni državi članici, optimalnega sodelovanja nacionalnih, regionalnih ali lokalnih strokovnjakov na dogodkih RAN ter opredelitve potreb držav članic po usposabljanju, delavnicah in svetovanju v zvezi z RAN. Prva seja je potekala 2. februarja 2017, prihodnje seje (vsako četrtletje) pa se bodo osredotočale na prednostne teme, kot so povratniki, deradikalizacija in polarizacija.
Da bi izboljšala čezmejno sodelovanje na področju kazenskega pregona, je Komisija 27. marca organizirala delavnico, namenjeno praktičnemu izvajanju čezmejnega zasledovanja. Gre za zasledovanje (običajno z avtomobilom) osumljencev, ki ga uradniki organov kazenskega pregona ene države članice začnejo znotraj njenih obmejnih območij in nadaljujejo na ozemlju sosednje države članice. Ta prva delavnica je omogočila konstruktivno razpravo o praktičnem izvajanju zasledovanja in o načinih, ki bi olajšali to občutljivo obliko čezmejnega policijskega sodelovanja.
V zvezi z varnostjo v letalstvu je delo, ki se začelo januarja, napredovalo na področju ocene tveganja groženj in šibkih točk v zvezi z leti, ki prihajajo v EU iz tretjih držav, da se razvije matrika tveganja, ki združuje oceno groženj in podrobne elemente šibkih točk. To bo utrlo pot za prednostno razvrščanje in sodelovanje pri prizadevanjih za krepitev zunanjih zmogljivosti v ranljivih tretjih državah. Čeprav je EU oblikovala trden okvir za varnost v letalstvu, je pomembno, da se pospešijo zgoraj navedeni postopki za zapolnitev morebitnih varnostnih vrzeli. Prepoved nekaterih elektronskih naprav, ki so jo izdale Združene države Amerike in Združeno kraljestvo, kaže, da je treba razviti tesnejše sodelovanje med državami članicami, hkrati pa spoštovati njihovo pravico do odločitve, da uvedejo dodatne varnostne ukrepe na letih iz tretjih držav. V podporo takemu sodelovanju je Komisija 31. marca organizirala tajno strokovno srečanje med državami članicami, Avstralijo, Kanado in Združenimi državami Amerike.
III. PREDNOSTNE NALOGE EU V BOJU PROTI HUDIM KAZNIVIM DEJANJEM IN ORGANIZIRANEMU KRIMINALU – NOV CIKEL POLITIK EU
Cilj tako imenovanega cikla politik EU je zagotoviti učinkovito sodelovanje med organi kazenskega pregona, institucijami EU in agencijami EU, kar bi moralo privesti do skladnega in robustnega operativnega ukrepanja, usmerjenega v najbolj pereče grožnje kriminala, s katerimi se srečuje EU. Gre za proces, ki temelji na dokazih in se začne s predstavitvijo ocene ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (EU SOCTA) s strani Europola, ki poda vrsto priporočil o glavnih grožnjah kriminala, s katerimi se srečuje EU. Poročilo o EU SOCTA je podlaga za razpravo med državami članicami o prednostnih nalogah za spopadanje z grožnjami kriminala na ravni EU. Prednostne naloge, ki jih nato sprejme Svet za pravosodje in notranje zadeve, se odražajo v čezmejnih operativnih dejavnostih na ravni držav članic, zlasti s skupnim ukrepanjem držav članic in agencij EU ob podpori Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala. 12 Komisija zagotavlja in bo še naprej zagotavljala finančno podporo za izvajanje cikla politik EU, tako bo poleg 9 milijonov EUR finančnih sredstev, dodeljenih leta 2015 in 2016, za leto 2017 dodelila 4 milijone EUR finančnih sredstev.
Na splošno je bil sedanji cikel politik EU (2013–2017) uspešno izveden. V neodvisni oceni 13 , ki jo je naročila Komisija, je bilo ugotovljeno, da je dosegel svoj glavni cilj, ki je bil izboljšanje sodelovanja med državami članicami v boju proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu. 14 Cikel politik EU je izboljšal izmenjavo informacij, izmenjavo dobrih praks ter začetek več skupnih preiskav in operacij s strani držav članic. Prispeval je tudi k vzpostavljanju odnosov in zaupanja, vključno s tretjimi državami.
Novi cikel politik se je začel 9. marca 2017 s predstavitvijo Poročila o EU SOCTA iz leta 2017 s strani Europola 15 . Poročilo preučuje, kakšne so morebitne povezave med hudimi kaznivimi dejanji in organiziranim kriminalom ter terorizmom, in sicer kako lahko organizirani kriminal vpliva na terorizem prek dejavnosti, kot so trgovanje s strelnim orožjem, ponarejanje dokumentov ali dobiček od tihotapljenja drog. Ta pristop je bil predlagan v evropski agendi za varnost 16 , ki ji je sledilo Sporočilo „Izvajanje evropske agende za varnost z namenom boja proti terorizmu ter utiranja poti k učinkoviti in pravi varnostni uniji“ 17 .
EU SOCTA za leto 2017 navaja, da se je treba osredotočiti na pet prednostnih groženj kriminala: (1) kibernetska kriminaliteta, (2) proizvodnja in distribucija prepovedanih drog ter trgovanje z njimi, (3) tihotapljenje migrantov, (4) organizirani vlomi in kraje (organizirani premoženjski kriminal) ter (5) trgovina z ljudmi. Prav tako priporoča, naj se obravnavajo tri medsektorska vprašanja, ki omogočajo ali povečujejo vse vrste hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala: (a) ponarejanje potnih listin, (b) finančna kriminaliteta, vključno s pranjem denarja in (c) spletno trgovanje z nezakonitim blagom in storitvami.
Na podlagi EU SOCTA iz leta 2017 Komisija in predsedstvo Sveta pripravljata svoje predloge prednostnih nalog za odpravljanje kriminalitete v okviru novega cikla politik EU za obdobje 2018–2021, o katerih bo razpravljal Stalni odbor za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti, junija 2017 pa naj bi jih potrdil Svet za pravosodje in notranje zadeve.
Pri določanju prihodnjih prednostnih nalog EU v boju proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu Komisija podpira pet prednostnih groženj kriminala, kot jih je opredelil Europol (glej odstavke od 1 do 5 spodaj). Poleg tega Komisija meni, da bi bilo treba posebno pozornost in finančna sredstva nameniti tudi za reševanje naslednjih treh groženj kriminala na ravni EU: (6) trgovanje s strelnim orožjem, (7) goljufije na področju DDV in (8) okoljska kriminaliteta. Tudi ta tri prednostna področja bi morala spadati med prednostne grožnje kriminala v okviru cikla politik EU (glej odstavke od 6 do 8 spodaj).
Ključno vprašanje, ki je poudarjeno v EU SOCTA za leto 2017, je uporaba novih tehnologij s strani storilcev kaznivih dejanj. Storilci kaznivih dejanj vedno bolj vešče in vedno učinkoviteje uporabljajo in prilagajajo tehnologijo za izvajanje skoraj vseh vrst organiziranega kriminala. Zelo se je povečala uporaba interneta za vse vrste nezakonite trgovine z blagom in storitvami. To pomeni, da morajo biti organi kazenskega pregona opremljeni z ustreznim orodjem za boj proti tej vrsti spletne kriminalitete ter se hkrati skupaj usposabljati zanj in učiti. Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ima ključno vlogo, saj uradnikom kazenskega pregona na terenu zagotavlja ustrezno usposabljanje glede na prednostne naloge politike in ugotovljene grožnje.
Obstaja tudi pomembna zunanja razsežnost hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. EU SOCTA iz leta 2017 poudarja, da so v dejavnosti organiziranega kriminala znotraj EU vpleteni državljani več kot 180 različnih držav, ki prebivajo znotraj ali zunaj EU. 40 % osumljencev ni državljanov držav članic. Ključne poti trgovine z ljudmi, ki predstavljajo grožnjo organiziranega kriminala, se začenjajo zunaj EU. Pripravljajo se ukrepi za obravnavo groženj organiziranega kriminala zunaj EU 18 . Pomembno je, da se pri obravnavi grožnje hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala zagotovi ohranitev povezav med notranjo varnostjo EU in zunanjim ukrepanjem, tudi s sodelovanjem Europola s tretjimi državami.
1.Kibernetska kriminaliteta
Število kibernetskih napadov narašča po intenzivnosti, količini in kakovosti. 19 Kibernetska kriminaliteta je že po svoji naravi mednarodna: žrtve, storilci kaznivih dejanj in dokazi se pogosto nahajajo v različnih državah članicah in v različnih jurisdikcijah. Države članice so pokazale veliko zanimanje za boj proti kibernetski kriminaliteti, kar kaže število operativnih akcijskih načrtov 20 , uvedenih na področjih kibernetskih napadov, spolnega izkoriščanja otrok prek spleta in goljufij s plačilnimi karticami. Na ravni EU je k boju proti kibernetski kriminaliteti 21 pomembno prispeval Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti pri Europolu (EC3). Eurojust tesno sodeluje z EC3, in sicer prek napotitve strokovnjaka in s članstvom v odboru za program. V okviru EC3 deluje tudi projektna skupina za skupno ukrepanje na področju kibernetske kriminalitete .Njena naloga je, da s čezmejnimi preiskavami in operacijami njenih partnerjev na podlagi obveščevalnih podatkov spodbuja usklajeno delovanje proti ključnim grožnjam kibernetske kriminalitete 22 .
Nadaljnji ukrepi vključujejo morebitne rešitve za odstranitev ovir za kazenske preiskave kibernetske kriminalitete, in sicer z opredelitvijo posebnih pobud o dostopu do dokazov in informacij 23 . Sodelovanje v boju proti kibernetski kriminaliteti se mora še naprej osredotočati na identifikacijo in zaščito žrtev na podlagi sedanjih pravic žrtev, določenih v zakonodaji EU 24 , in obstoječih najboljših praks 25 . Sodelovanje v boju proti spolnemu izkoriščanju otrok prek spleta se mora nadaljevati in nadalje okrepiti. 26 V zvezi z goljufijami s plačilnimi karticam je treba obstoječe sodelovanje na področju kazenskega pregona razširiti na kazniva dejanja, katerih cilj so negotovinska plačilna sredstva. Kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu za krepitev boja proti financiranju terorizma, Komisija pripravlja posodobitev okvirnega sklepa iz leta 2001 o preprečevanju goljufij in ponarejanj v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi 27 .
2.Proizvodnja in distribucija prepovedanih drog ter trgovanje z njimi
Trg s prepovedanimi drogami ostaja največji hudodelski trg v EU. EU SOCTA za leto 2017 kaže, da je več kot tretjina kriminalnih združb, ki so dejavne v EU, vpletenih v proizvodnjo, trgovanje ali distribucijo različnih vrst prepovedanih drog. Ocenjeno je, da je maloprodajni trg z drogami v EU vreden vsaj 24 milijard EUR letno. Trgovanje s prepovedanimi drogami podpira tudi neformalno ekonomijo in posledično nasilje in druge nezakonite dejavnosti ter povzroča velike socialne probleme.
EU ukrepa proti trgovanju s prepovedanimi drogami v skladu s Strategijo EU na področju prepovedanih drog 2013–2020, ki zajema zmanjšanje ponudbe in povpraševanja po prepovedanih drogah. Komisija je 15. marca predlagala osnutek novega akcijskega načrta EU za boj proti drogam za obdobje 2017–2020. Da bi EU lahko hitreje in učinkoviteje ukrepala v zvezi z novimi psihoaktivnimi snovmi, je Svet decembra 2016 sprejel splošni pristop glede novega zakonodajnega svežnja, da se obravnavajo nove psihoaktivne snovi in nadzorujejo škodljive snovi na ravni EU 28 . Razprave med sozakonodajalcema so se začele 1. marca.
3.Tihotapljenje migrantov
Tihotapljenje migrantov v EU je danes ena najhitreje rastočih oblik organiziranega kriminala 29 . Tihotapljenje migrantov ne spodbuja le nedovoljenih migracij v EU – ter tako vpliva na varnost meja in ogroža upravljanje migracij – temveč predstavlja tudi hudo obliko kaznivega dejanja, zaradi katerih so migranti vedno bolj izpostavljeni nasilju, izkoriščanju in smrti. Evropska agenda o migracijah 30 in akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov 31 opozarjata, da je treba dati prednost boljšemu preprečevanju in boju proti tihotapljenju migrantov, vključno z zmanjšanjem nedovoljenih migracij in izgube človeških življenj v Sredozemlju. Povečanje podpore Europolu, tudi z ustanovitvijo Evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov, naj bi pripomoglo k obravnavanju teh izzivov. Letno poročilo o dejavnostih prikazuje celovito podporo, ki jo zagotavlja policijskim organom in organom za varnost na mejah pri usklajevanju zelo zapletenih čezmejnih operacij za preprečevanje tihotapljenja 32 . Eurojust je na žariščnih točkah v Grčiji in Italiji vzpostavil tudi pravosodna središča za stike, ki bodo zadevne informacije in primere usmerjala v nacionalne referate Eurojusta, da se zagotovi nadaljnje pravosodno ukrepanje in uskladitev na ravni EU. Pomemben je tudi ukrep proti tihotapljenju migrantov na osrednji sredozemski poti, ki je bil predlagan v Skupnem sporočilu z dne 25. januarja 2017 33 .
4.Organizirani premoženjski kriminal
Organizirani premoženjski kriminal zajema najrazličnejše kriminalne dejavnosti, ki jih izvajajo visoko specializirane mobilne kriminalne združbe, delujoče po vsej EU, zlasti prek organiziranih vlomov, tatvin, ropov in kaznivih dejanj, povezanih z motornimi vozili 34 . Vendar ta oblika kriminala še vedno ni dovolj preučena, saj so posamezni incidenti še vedno opredeljeni kot manjša kazniva dejanja. Povečanje števila vlomov v domove, ki jih povzročijo potujoče kriminalne združbe, ki izhajajo zlasti iz jugovzhodne in vzhodne Evrope, organom kazenskega pregona povzroča velike težave. Prednostna naloga v boju proti tej zelo mobilni obliki kriminala je sodelovanje med organi kazenskega pregona v EU, pa tudi z državami partnericami v sosedstvu 35 .
5.Trgovina z ljudmi
Boj proti trgovini z ljudmi je prednostna naloga na področju groženj že več kot desetletje in kot taka bi morala ostati tudi okviru naslednjega cikla politik. Gre za eno od najhujših oblik organiziranega kriminala in pomeni hudo kršitev človekovih pravic, vendar predstavlja enega od najdonosnejših hudodelskih trgov. 36 Poleg tega se tihotapci pri svojih dejavnostih trgovanja 37 z ljudmi močno zanašajo na goljufije s potnimi listinami.
EU je razvila učinkovit in celovit zakonodajni okvir ter okvir politike za obravnavanje trgovine z ljudmi, zlasti z Direktivo 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev 38 in Strategijo EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016 39 . Komisija trenutno preučuje, kateri ukrepi so potrebni za okvir politike za obdobje po letu 2016, pri čemer gradi na obstoječem okviru in na podlagi ocene njegovih rezultatov.
6.Trgovanje s strelnim orožjem
Nacionalni črni trgi so poglavitni vir oboroževanja za teroristične napade in storilce kaznivih dejanj. Ta trg se je oblikoval s krajo in preusmerjanjem pošiljk zakonitega orožja ter krajo in preusmerjanjem zakonitega orožja iz skladišč. Trgovanje z nezakonitim strelnim orožjem prek spletne platforme Darknet in dostava po običajni pošti ali prek paketnih storitev je zdaj najpogostejši način trgovanja s strelnim orožjem v EU. Število primerov v zvezi s preiskavami o trgovanju s strelnim orožjem na Darknetu narašča (2 % leta 2014, približno 6,5 % leta 2015 in 9 % leta 2016).
Obravnavanje trgovanja s strelnim orožjem kot prednostne naloge v okviru cikla politik EU je pokazalo, da se je povečala zavezanost držav članic (od 12 na 22 sodelujočih držav) in povečalo sodelovanje carinskih organov. 40 Vse boljše je tudi sodelovanje z mednarodnimi partnerji (Interpol, UNODC) in regionalno sodelovanje (zlasti na Zahodnem Balkanu), kar pomeni, da je bilo v zadnjih treh letih sprejetih približno 17 ukrepov letno 41 .
Da bi prekinila oskrbo z orožjem, ki je na voljo storilcem kaznivih dejanj in teroristom, Komisija meni, da bi bilo treba to prednostno nalogo ohraniti tudi v sedanjem ciklu 42 , da se dopolni marca sprejeti dogovor o poostritvi nadzora nad zakonito posedovanim strelnim orožjem, vključno z razširitvijo obsega prepovedi za najnevarnejše vrste orožja 43 .
7.Čezmejne goljufije na področju DDV
Organizirane kriminalne združbe s čezmejnimi goljufijami na področju DDV povzročijo od 40 do 60 milijard EUR izgube prihodkov na leto, 2 % teh združb pa sta odgovorna za 80 % goljufij znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem. 44 Sheme goljufij so zelo zapletene in jih je težko odkriti, zato je zanje potreben usklajen pristop davčnih uprav in organov kazenskega pregona. Na ravni EU mreža davčnih uradnikov Eurofisc zagotavlja hitro in večstransko izmenjavo ciljnih informacij za boj proti hudim čezmejnim goljufijam na področju DDV. Upravlja s ključnimi obveščevalnimi podatki o goljufih in novih trendih goljufij. Zaradi finančnih izgub, ki jih organizirane kriminalne združbe povzročajo s čezmejnimi goljufijami na področju DDV, Komisija meni, da gre za vprašanje, ki ga je treba vključiti v novi cikel politik EU 45 .
Kot je bilo napovedano, bo Komisija septembra 2017 predstavila predlog za vzpostavitev enotnega območja DDV v EU in tako odpravila glavne pomanjkljivosti sistema z namenom znatnega zmanjšanja čezmejnih goljufij 46 .
Evropsko javno tožilstvo (EPPO) 47 bo po vzpostavitvi postalo ključni akter v boju proti kaznivim dejanjem, ki vplivajo na finančne interese Unije. EPPO bo pristojen za preiskovanje in pregon takih kaznivih dejanj po vsej EU, vključno s hudimi čezmejnimi goljufijami na področju DDV, ki povzročajo škodo v višini najmanj 10 milijonov EUR. To se zlasti nanaša na davčni vrtiljak in goljufije znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem, v katere so pogosto vpletene organizirane kriminalne združbe 48 .
8.Okoljska kriminaliteta
Okoljska kriminaliteta stane od 91 milijard do 258 milijard USD letno 49 in narašča dva- do trikrat hitreje od svetovnega gospodarstva. Zato je četrta največja kriminalna dejavnost na svetu, za trgovino s prepovedanimi drogami, kaznivimi dejanji ponarejanja in goljufij ter trgovine z ljudmi. 50 EU je izvor (npr. nezakonito trgovanje z odpadki) ali ciljni trg (npr. zaščitene vrste, nezakoniti les) in/ali tranzitno središče nezakonite trgovine za druge regije (npr. izdelki iz prostoživečih vrst, kot je slonovina). 51 52
Pomen okoljske kriminalitete je bil priznan na ravni EU s sprejetjem direktive o okoljski kriminaliteti 53 . Kazenski zakoniki držav članic so bili usklajeni z njenimi zahtevami za kaznovanje različnih kategorij okoljske kriminalitete, vključno za kazniva dejanja, povezana z odpadki in prostoživečimi vrstami. EU je februarja 2016 sprejela tudi akcijski načrt za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami 54 , ki se trenutno izvaja. Komisija prav tako podpira evropske mreže policistov, tožilcev, inšpektorjev in sodnikov, ki so specializirani za boj proti okoljski kriminaliteti 55 , in sodeluje z njimi. Komisija meni, da bi bilo treba tudi okoljsko kriminaliteto vključiti v novi cikel politik EU zaradi vpliva, ki ga ima na gospodarstvo, resnega ogrožanja varnosti in uničujočih posledic za naravno okolje.
IV. ZAKLJUČEK
Komisija meni, da je ocena ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala iz leta 2017 dobra osnova, da se določijo prednostne naloge za boj proti kaznivim dejanjem v EU za naslednja štiri leta. Komisija na podlagi tega poziva Svet, naj kot prednostne naloge v ciklu politik EU potrdi naslednjih osem groženj kriminala na področju mednarodnega in organiziranega kriminala za obdobje 2018–2021: kibernetska kriminaliteta, kriminal, povezan s prepovedanimi drogami, tihotapljenje migrantov, organizirani premoženjski kriminal, trgovina z ljudmi, trgovanje s strelnim orožjem, goljufije na področju DDV in okoljska kriminaliteta.
Komisija bo v naslednjem poročilu, ki bo pripravljeno 16. maja, navedla svoje ugotovitve, ki temeljijo na končnem poročilu strokovne skupine na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila konkretne zamisli, ki bodo podlaga za skupno razpravo o nadaljnjih korakih.