EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.3.2017

COM(2017) 204 final

POROČILO KOMISIJE

EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Peto poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije

Peto poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije

Uvod

Po skoraj letu dni izvajanja izjave EU in Turčije z dne 18. marca 2016 1 to peto poročilo 2 znova dokazuje, da so bili na podlagi izjave kljub težkim okoliščinam doseženi otipljivi rezultati. Od sprejetja izjave se število prehodov še naprej bistveno zmanjšuje, izguba življenj pa se je zajezila.

Medtem ko se prizadevanja EU in držav članic za krepitev upravljanja migracij in zmogljivosti grške uprave za obravnavo prošenj za azil nadaljujejo, se je število prihodov migrantov na grške otoke po četrtem poročilu zmanjšalo na manj kot 50 na dan. Kljub temu pa je zaenkrat število prihodov še vedno večje od števila vrnitev z grških otokov v Turčijo. Življenjske razmere v preobremenjenih sprejemnih objektih na otokih so bile še vedno zelo težke, zlasti v času izjemno težkih zimskih razmer.

Dodaten napredek je bil dosežen tudi v zvezi z drugimi elementi izjave, ki vključujejo stabilno hitrost preselitev sirskih beguncev iz Turčije ter pospešeno delo v okviru instrumenta za begunce v Turčiji. Izplačila so dosegla znesek 750 milijonov EUR (porast s 677 milijonov EUR). Iz obsega sredstev v višini 2,2 milijarde EUR, že dodeljenih za obdobje 2016–2017, so bile sedaj podpisane pogodbe za 39 projektov za povečan znesek v višini 1,5 milijarde EUR (polovica od 3 milijard EUR), ki so se že začeli izvajati. Komisija je decembra 2016 poleg tega Svetu predlagala osnutek pogajalskih direktiv za posodobitev obstoječe carinske unije med EU in Turčijo za nadaljnjo poglobitev trgovinskih in gospodarskih odnosov med EU in Turčijo.

Evropski svet je na zasedanju 15. decembra 2016 ponovno poudaril svojo zavezanost izjavi EU in Turčije, poudaril pomen celovitega in nediskriminatornega izvajanja vseh vidikov izjave ter potrdil skupni akcijski načrt o izvajanju izjave EU in Turčije, ki sta ga oblikovali Grčija in Komisija 3 . To peto poročilo opisuje nadaljnji napredek, dosežen po 8. decembru 2016, pa tudi ukrepe, ki so še potrebni za popolno izvajanje izjave.

1.Trenutno stanje

Od četrtega poročila je iz Turčije na grške otoke prispelo skupaj 3 449 oseb (8. december 2016 – 26. februar 2017), kar v povprečju pomeni 43 oseb na dan. Številke so mnogo nižje kot v istem obdobju leto prej (skoraj za 200 000 v obdobju dveh mesecev od 8. decembra 2015 do 26. februarja 2016) in en mesec pred izjavo (ko je prišlo povprečno 1 700 oseb na dan). Od začetka izvajanja izjave EU in Turčije je bilo v Egejskem morju zabeleženih 70 smrtnih žrtev in pogrešanih oseb 4 . To je še vedno velika tragedija, vendar pa pomeni znatno zmanjšanje glede na 1 100 ljudi, ki so umrli v enakem obdobju v letih 2015–2016.

Izboljšano usklajevanje in sodelovanje

Koordinator EU je tesno sodeloval z grškimi organi, agencijami EU, mednarodnimi organizacijami in državami članicami za izvajanje skupnega akcijskega načrta 5 o izvajanju izjave EU in Turčije. Koordinator EU je nadaljeval tudi z zagotavljanjem vsakodnevnega spremljanja izjave z grškimi in turškimi organi, agencijami EU, mednarodnimi organizacijami in drugimi državami članicami za pospeševanje azilnih postopkov, povečanje števila migrantov, ki se vračajo z grških otokov v Turčijo, in vzpostavitev ustreznih varnostnih ukrepov na žariščnih točkah. Posebna pozornost je bila posvečena izboljšanju življenjskih pogojev in vzpostavitvi ustreznih zatočišč, vključno z zaprtimi objekti na otokih, ter izboljšanju produktivnosti pritožbenih odborov 6 .

Evropski svet je večkrat opomnil, da je sodelovanje držav članic nepogrešljivo za učinkovitost podpore, ki jo agencije EU zagotavljajo izvajanju izjave EU in Turčije. Zaradi tveganj za humanitarni položaj in javni red, ki izhajajo iz prisotnosti velikega števila migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil na otokih z omejenimi sprejemnimi zmogljivostmi, se morajo države članice nujno odzvati na potrebe, ki sta jih opredelila Evropski azilni podporni urad ter evropska mejna in obalna straža. Učinkovitost trenutno napotenega osebja se lahko poveča tudi z odzivanjem na zahteve z opredeljenimi profili in z dolgoročnejšimi napotitvami za povečanje učinkovitosti.

Evropski azilni podporni urad je države članice pozval, naj s strokovnjaki prispevajo k intervencijski skupini za azil, da se kadar koli in v zadostnem številu podpirajo države članice na prvi črti. Poleg tega je razvil celovit poskusni program usposabljanja, tako da se lahko uradniki za obravnavo primerov z omejenimi izkušnjami na nacionalni ravni napotijo v Grčijo za pomoč tamkajšnjim organom. Vendar se pomanjkanje osebja, ugotovljeno v prejšnjih poročilih, še vedno ni v celoti obravnavalo. Evropski azilni podporni urad je od 27. Februarja v Grčijo napotil 118 tolmačev in 89 strokovnjakov iz držav članic, od katerih jih je bilo 73 napotenih na žariščne točke, 59 od teh pa je bilo uradnikov za obravnavo primerov. To pomeni, da trenutno primanjkuje 77 strokovnjakov.

Kar zadeva podporo na meji, ima evropska mejna in obalna straža v Grčiji napotenih 790 uradnikov, vključno s 70 uradniki za podporo pri dejavnostih ponovnega sprejema v okviru izvajanja izjave. Pomanjkanja ni pri uradnikih za spremstvo in ponovni sprejem, pri čemer pa je prisotno pomanjkanje uradnikov in tehnične opreme za nadzor meja. V primeru Europola se je vzpostavila skupina 116 gostujočih uradnikov za zagotavljanje podpore, kjer bo to potrebno, ki so jih napotile države članice, usposablja pa jih Europol. Od septembra 2016 se napotujejo na pet grških žariščnih točk na podlagi rotacije treh mesecev. Poleg drugega razpisa Europol zdaj izvaja izbirni postopek za povečanje nabora na približno 250 razpoložljivih gostujočih uradnikov. Število gostujočih uradnikov se lahko razlikuje iz tedna v teden; trenutno je na grške žariščne točke napotenih 12 uradnikov za opravljanje sekundarnih varnostnih pregledov. Poleg tega so trije uradniki za namene usklajevanja napoteni v regionalno skupino Evropske unije za posredovanje v Pireju. K usklajevalnim prizadevanjem pripomore tudi napotitev evropskega migracijskega uradnika za zveze v Turčijo s 1. februarjem.

Zveza NATO k mednarodnim prizadevanjem za zajezitev tihotapljenja in nedovoljenih migracij prispeva z obveščevalnimi dejavnostmi, nadzorom in izvidniškimi dejavnostmi na Egejskem morju. Dejavnosti evropske mejne in obalne straže in zveze NATO vključujejo dejavnosti zgodnjega opozarjanja in nadzora ter izmenjavo operativnih informacij z grško in turško obalno stražo. Evropska mejna in obalna straža ter pomorski štab zveze NATO si še naprej skupaj prizadevata za oblikovanje skupne slike o razmerah. Cilj je povečati znanje o primerih tihotapljenja in poteh, izboljšati izmenjavo informacij ter okrepiti odkrivanje in prijetje tihotapcev. Zveza NATO je zagotovila opremo, ki evropski mejni in obalni straži dovoljuje dostop do njenega omejenega regionalnega omrežja. Agencija pa je odprla dostop do svoje aplikacije za poročanje za izmenjavo informacij ter na zvezo NATO napotila uradnika za zveze za zagotavljanje stalnega operativnega usklajevanja 7 .

Dejavnosti obveščanja

Delovna skupina za strategijo obveščanja migrantov, ki jo je ustanovila Komisija, je postavila temelje za konzorcij vplivnih medijev za vzpostavitev večjezičnega spletnega informacijskega portala „InfoMigrants.net“. Ta naj bi dosegal milijone potencialnih migrantov po vsem svetu in jih obveščal o nevarnostih ter pravnih dejstvih; druga različica portala naj bi bila vzpostavljena marca 2017.

Grčija je na otokih Hios in Lezbos vzpostavila informacijske točke za posredovanje enotnih informacij migrantom. Podobne ukrepe namerava zdaj sprejeti na drugih žariščnih točkah. Prav tako so v sodelovanju z grškimi organi, Evropskim azilnim podpornim uradom, Mednarodno organizacijo za migracije in visokim komisarjem Združenih narodov za begunce v pripravi informativno gradivo in letaki z jasnim skupnim sporočilom. Ti se bodo sistematično razdeljevali migrantom ob prihodu.

Ključni izzivi in prihodnji ukrepi     Države članice nemudoma dajo na voljo osebje, ki je potrebno za odzivanje na potrebe, ki sta jih opredelila Evropski azilni podporni urad in evropska mejna in obalna straža, vključno z opredeljenimi profili ter dolgoročnejšimi napotitvami.

2.Vračanje vseh novih migrantov brez urejenega statusa iz Grčije v Turčijo

Izjava določa vračanje vseh novih migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil, katerih prošnja za azil je bila razglašena za nedopustno ali neutemeljeno in ki iz Turčije prispejo na grške otoke po 20. marcu. Ti ukrepi se izvajajo dosledno v skladu z zahtevami prava EU in mednarodnega prava ter ob polnem spoštovanju načela nevračanja 8 .

Trenutno stanje

Od predstavitve četrtega poročila do 24. februarja je bilo 151 oseb, ki so v Grčijo vstopile prek Turčije, vrnjenih v okviru izjave EU in Turčije, vključno s 64 Sirci. Med državljani drugih držav so bili Pakistanci (35), Alžirci (17), Maročani (10), državljani Bangladeša (7), Iranci (6), Nigerijci (5), Iračani (3), Afganistanci (2), Egipčani (1) in Palestinci (1). Skupno število migrantov, vrnjenih v Turčijo od izjave EU in Turčije, je 1 487. Vrnjene osebe so prejele zavrnilne odločitve o azilu (vključno z zavrnilnimi odločitvami na drugi stopnji), umaknile svoje prošnje za azil ali svoje prošnje za mednarodno zaščito ali pa za azil sploh niso zaprosile.

Čeprav se osebe z grških otokov vračajo v Turčijo, pa je število vrnjenih oseb še vedno precej nižje od števila prihodov, zaradi česar se povečuje pritisk na žariščne točke na otokih. To je posledica nakopičenih zaostankov pri obravnavi vseh vrst prošenj za azil na grških otokih ter težav pri iskanju migrantov na različnih stopnjah njihov azilnih postopkov in postopkov vračanja. Nekateri ukrepi skupnega akcijskega načrta so namenjeni obravnavanju tega vprašanja: vzpostavitev učinkovitega sistema za sledenje primerom, nadaljnje izvrševanje geografskih omejitev za migrante na otokih in ustvarjanje zadostnih zmogljivosti za sprejem, vključno z zaprtimi centri na otokih. Prizadevanja na področju teh ukrepov so v teku in bi jih bilo treba okrepiti za zagotovitev napredka na področju vračanja.

Za okrepitev sodelovanja in izboljšanje postopkov vračanja je 20. januarja 2017 v Ankari potekalo prvo tristransko srečanje med Komisijo, Grčijo in Turčijo. O operacijah vračanja je doslej potekala poglobljena razprava, da bi se opredelile težave in rešitve za prihodnost. Turčija in Grčija sta imenovali kontaktne točke, da se omogoči neposredna komunikacija, zlasti o posebnih operacijah vračanja, ter za spremljanje kakršnih koli ugotovljenih ovir, dogovorjeno pa je bilo tudi, da bodo tristranska srečanja potekala redno vsaka dva meseca.

Potrebna so nadaljnja prizadevanja, da se migrantom zagotovi možnost učinkovite prostovoljne vrnitve, in sicer v Turčijo ali v njihovo državo izvora. Prizadevanja za povečanje prostovoljnega vračanja z grških otokov se nadaljujejo, spodbuja jih tudi nedavna okrepitev programa za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovni vključitvi, tudi z vključitvijo svežnjev za ponovno vključevanje za vse udeležence. V 12 tednih od četrtega poročila se je s podporo programa Grčije z otokov v svojo državo izvora prostovoljno vrnilo približno 283 migrantov (vključno z 900 migranti s celine). To pomeni, da je od začetka leta 2016 približno 7 000 migrantov uporabilo program za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovni vključitvi. Grčijo se nadalje spodbuja, naj v celoti sodeluje v skupnih programih na področju vračanja, ki jih financira EU (zlasti evropskega okvira za ponovno vključevanje), in sicer s tesnim in proaktivnim sodelovanjem z glavnimi izvajalskimi agencijami ter z uporabo razpoložljive finančne in tehnične podpore v največji možni meri.

Nesirski begunci se vračajo z grških otokov v Turčijo z ladjo in premeščajo v center za tujce v kraju Kirklareli, kjer so poučeni o svojih pravicah, vključno z možnostjo prošnje za zaščito v Turčiji. Doslej 9 je pri turških organih vložilo prošnje 55 oseb, od katerih je bil eni osebi dodeljen status begunca, 43 prošenj je še v obravnavi, štiri pa so bile zavrnjene 10 . V izvorno državo je bilo vrnjenih 529 oseb, ki niso zaprosile za status begunca. Na nedavnem obisku so organi EU lahko preverili, ali razmere v centru izpolnjujejo zahtevane standarde. Sirci se vračajo z grških otokov z letalom in se nameščajo v begunskem taborišču v kraju Düziçi. Upravičeni so do prošnje za začasno zaščito, po hitri začetni registraciji za začasno zaščito pa so odpuščeni iz taborišča in se lahko, če tako želijo, naselijo v kateri koli provinci ali ostanejo v taborišču. Doslej je bila izvedena začetna registracija vseh vrnjenih Sircev razen desetih, ki so se odločili za prostovoljno vrnitev v Sirijo; od teh se jih je 133 odločilo za življenje zunaj taborišča, 16 pa se jih je odločilo za življenje v taborišču.

Pravni ukrepi

Grški pritožbeni organ je vzpostavil 13 pritožbenih odborov, kar je sedem pritožbenih odborov več kot v četrtem poročilu, od katerih jih je 12 operativnih in odločajo o pritožbah zoper prvostopenjske odločitve grške azilne službe, vložene od 20. julija v okviru obeh postopkov za sprejemljivost in upravičenost.

Glede zadev na grških otokih je bilo zoper 11 752 11 prvostopenjskih odločitev azilne službe o dopustnosti in o vsebini do zdaj skupaj 2 846 12 pritožb. Od teh 2 846 pritožbenih postopkov je bilo do zdaj sprejetih 1 319 drugostopenjskih odločitev (tj. v 46 % zadev). Od 439 odločitev v pritožbenih postopkih o dopustnosti je do zdaj 24 drugostopenjskih odločitev v pritožbenih postopkih potrdilo prvostopenjske odločitve o nedopustnosti, 415 drugostopenjskih odločitev v pritožbenih postopkih pa je prvostopenjske odločitve o nedopustnosti razveljavilo 13 . Kar zadeva 880 odločitev v pritožbenih postopkih o vsebini, je 876 drugostopenjskih odločitev potrdilo zavrnilne prvostopenjske odločitve, štiri 14 odločitve pa so takšne zavrnilne odločitve razveljavile.

Novi pritožbeni odbori še vedno delujejo počasi pri odločanju. Doslej so izdali 880 odločitev v skladu z izjavo EU in Turčije, in sicer 21 o dopustnosti in 859 15 o vsebini. V svoji odločitvi z dne 15. februarja 2017 v primeru dveh državljanov Sirije in grške nevladne organizacije je četrta sekcija grškega državnega sveta odločila, da bo vprašanje, ali je odločitev pritožbenega odbora, ki trdi, da je pritožnikova prošnja za azil nedopustna na podlagi koncepta varne tretje države, združljiva z zakonodajo Grčije in EU, naslovila na plenarno zasedanje državnega sveta. Zaprosilo se nanaša tudi na vprašanje, ali je imel pritožnik dostop do učinkovitega pravnega sredstva. Odločitev je v obravnavi plenarnega zasedanja državnega sveta. Datum plenarnega zasedanja je bil določen za 10. marec 2017.

Operativni ukrepi

Grški organi so ob podpori Komisije sprejeli ukrepe za obravnavo razmer na žariščnih točkah in težkih razmer za migrante, lokalno prebivalstvo, in tiste, ki delajo na otokih. Po mnenju grških organov je trenutno na otokih 14 371 16 migrantov, medtem ko je na voljo le 7 450 mest v uradnih sprejemnih objektih in dodatnih 1 564 mest v okviru programa subvencij za najem visokega komisarja Združenih narodov za begunce. Upravljanje razmer na žariščnih točkah otežuje tudi težko breme, ki ga za grške organe predstavlja prisotnost skupno približno 62 300 migrantov na celini in otokih.

Grčija je sprejela številne ukrepe za izboljšanje razmer, in sicer z nadgradnjo objektov in zagotavljanjem učinkovitejših postopkov. Sprejeti so bili ukrepi s podporo Komisije, da se za vse migrante zagotovijo zimski sprejemni objekti ter humanitarna pomoč, ki vključuje hrano, oblačila, zdravstveno oskrbo ter ustrezne storitve v zvezi z vodo in higieno. Trenutno so bili na Lezbosu vsi migranti, ki so bili nastanjeni v improviziranih individualnih šotorih, premeščeni v primernejša zatočišča, prilagojena za zimske razmere, medtem ko potekajo gradnje za nadaljnje izboljšanje življenjskih razmer v taborišču Moria in razširitev zmogljivosti v taborišču Kara Tepe. Migranti so bili zlasti premeščeni v hotele in apartmaje, v taborišče Kara Tepe, v boljše šotore za zimske razmere ter v začasne hale v bližini taborišča Moria. Dela potekajo tudi na otoku Samos s povečevanjem števila zatočišč na obstoječi žariščni točki.

Ukrepi za izboljšanje pogojev in za zmanjšanje števila migrantov na žariščnih točkah vključujejo tudi premestitev ranljivih migrantov in družin v hotele ali najete nastanitvene zmogljivosti v okviru programa subvencij za najem visokega komisarja Združenih narodov za begunce. Begunci in migranti, ki jih ni mogoče vrniti v Turčijo, kot so ranljive skupine in mladoletniki brez spremstva, so prav tako premestijo na celino 17 . Približno 5 400 takih oseb je bilo premeščenih na celino 18 .

Stalni grški koordinatorji, ki so do 20. februarja prevzeli svoje dolžnosti na vseh žariščnih točkah, so odgovorni za splošno upravljanje žariščnih točk ter zlasti obravnavajo vprašanja glede varnosti in javnega reda. Z regionalno skupino Evropske unije za posredovanje, ki vključuje tudi grško službo za sprejem in identifikacijo, so bile pripravljene smernice za nujne primere, vključno z navodili za evakuacijo. Grška policija pripravlja splošne varnostne načrte za vsako žariščno točko, ki bodo zajemali varnost osebja in migrantov ter vključevali uradne načrte evakuacij obeh skupin.

Kar zadeva učinkovitost postopkov, se skupni akcijski načrt o izvajanju izjave tega vprašanja loteva s pospeševanjem azilnih postopkov na prvi in drugi stopnji. Grška azilna služba prav tako povečuje svoje zmogljivosti, na žariščne točke na otokih pa je napotila tudi več osebja.

Čeprav so bili sprejeti ukrepi v okviru izvajanja skupnega akcijskega načrta, pa je treba storiti še več za obravnavo razmer na otokih. Služba za registracijo in identifikacijo bi morala nujno dokončati in sprejeti standardne operativne postopke za žariščne točke ter pri tem v celoti upoštevati izjavo EU in Turčije. Čas med pripravo in vložitvijo prošnje bi poleg tega moral biti skrajšan v skladu s členom 6(2) direktive o azilnih postopkih, ki določa, da mora imeti oseba, ki pripravi prošnjo za azil, dejansko možnost, da jo vloži v najkrajšem možnem času. Evropska mejna in obalna straža sicer sofinancira napotitev 280 grških policistov na žariščne točke, vendar je treba njihovo usklajeno in učinkovito uporabo dodatno olajšati in izboljšati načrtovanje, da se zagotovi najboljšo možno zaščito za območje.

Finančna pomoč EU Grčiji

Medtem ko je revizija grških nacionalnih programov za obdobje 2014–2020 v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje zaključena, revizija Sklada za notranjo varnost se trenutno zaključuje, Grčija pa je končno začela uporabljati vire iz teh programov, Komisija še naprej poziva grške organe, naj še nadalje uporabljajo svoje nacionalne programe 19 na učinkovit in uspešen način. Grški organi bi morali sprejeti vse ustrezne zakonodajne, upravne in operativne ukrepe ter izboljšati usklajevanje med zadevnimi zainteresiranimi stranmi, okrepiti operativne zmogljivosti in izboljšati mehanizme izvajanja, vključno s poenostavitvijo postopkov naročil. Nujna pomoč Grčiji v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost se je povečala na 356,8 milijona EUR, od tega gre po ocenah približno 70 milijonov EUR neposredno za podporo izvajanja izjave EU in Turčije, bodisi neposredno grškim organom bodisi prek agencij EU in mednarodnih organizacij 20 .

Poleg tega je Komisija v letu 2016 v okviru instrumenta nujne pomoči namenila 192 milijonov EUR za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in nevladnimi organizacijami, da bi obravnavali humanitarne potrebe beguncev v Grčiji. V okviru tega instrumenta bo v letu 2017 na voljo dodatnih 253,6 milijona EUR za nadaljnja prizadevanja za pomoč. Čeprav je večina teh sredstev namenjenih ljudem na celini, pa prav tako podpirajo ukrepe na otokih, kjer se pomoč zagotavlja prek večnamenske denarne pomoči in z zagotavljanjem zdravstvenega varstva, hrane, sanitarnih storitev ter drugih osnovnih storitev.

Ključni izzivi in prihodnji ukrepi Nujno je treba pospešiti obravnavo prošenj za azil in število odločitev posameznega pritožbenega odbora, prednostno obravnavati otoke in pospešiti vračanja v Turčijo v skladu z izjavo EU in Turčije; zagotoviti potrebne zmogljivosti za sprejem, vključno z zaprtimi centri na otokih; dokončati in sprejeti standardne operativne postopke za žariščne točke, pri čemer se v celoti upošteva izjava EU in Turčije; nujno vzpostaviti vse zakonodajne, upravne in operativne ukrepe, ki bodo zagotovili učinkovito in uspešno uporabo sredstev EU, ki so na voljo v okviru nacionalnih programov Grčije.

3.Program preselitev iz Turčije v EU po načelu „eden za enega“

Trenutno stanje

Na dan 27. februarja 2017 je bilo iz Turčije v EU v okviru programa „eden za enega“ preseljenih skupno 3 565 državljanov Sirije. Od četrtega poročila je bilo 954 Sircev preseljenih v devet držav članic (Belgijo, Estonijo, Finsko, Francijo, Nemčijo, Italijo, Latvijo, Luksemburg in na Nizozemsko) 21 . Trenutno na preselitev čaka skupno 965 upravičenih oseb. Kot tudi v predhodnem obdobju poročanja, je hitrost preselitev znatno višja v primerjavi z vračanjem z grških otokov, redni ritem preselitev 22 pa je treba ohraniti in še okrepiti.

Države članice dobro napredujejo pri pripravi dodatnih operacij preseljevanja, vključno z misijami v Turčijo, da bi se opravili razgovori s kandidati za preselitev. Turški organi so prav tako izpolnili svojo zavezo za zagotovitev obsežnejših seznamov predloženih zadev. Od začetka leta so visokemu komisarju Združenih narodov za begunce predložili nove sezname predloženih zadev z več kot 11 000 osebami. Hkrati države članice EU visokemu komisarju Združenih narodov za begunce sporočajo svoje kvote preseljevanja za to leto. V zvezi s tem je treba opozoriti da imajo nedavne odločitve ZDA lahko posledice za EU, in sicer tako, da se znatno zmanjšajo pravne možnosti, ki so na voljo skoraj 300 000 osebam, ki niso državljani Sirije, registriranim pri visokem komisarju Združenih narodov za begunce v Turčiji, ki so zainteresirane za preselitev.

Operativni ukrepi

Komisija je takoj po sprejetju Sklepa Sveta (EU) 2016/1754 23 prejela prve podatke iz držav članic o številu Sircev, prisotnih v Turčiji, katerim nameravajo države članice odobriti zakonit sprejem v skladu s tem sklepom. Na tej podlagi nameravajo države članice iz Turčije sprejeti več kot 34 000 Sircev, tudi po načelu preselitve „eden za enega“ iz Turčije v EU. Komisija je na podlagi teh zavez revidirala nacionalne programe ustreznih držav članic v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje, tako da vključujejo skupni znesek približno 213 milijonov EUR za sprejem sirskih državljanov, ki se nahajajo v Turčiji. Polovica teh sredstev je bila že plačana v okviru predhodnega financiranja.

Ključni izzivi in prihodnji ukrepi Ohranitev hitrosti izvajanja preselitev.

4.Preprečevanje novih pomorskih in kopenskih poti za nedovoljene migracije

Malo je dokazov, da bi prizadevanja za nadzor tokov na vzhodnosredozemski poti povzročila kakršne koli večje spremembe poti iz Turčije. Čeprav je Turčija nadaljevala z operacijo „Safe Med“ 24 , je v obdobju poročanja iz Turčije v Italijo prišlo sedem ladij s skupno 580 migranti, tri ladje pa so prišle na Ciper s skupno 123 migranti 25 , pri čemer so bili skoraj vsi sirski državljani.

Zdi se, da je število odkritih primerov nezakonitih prehodov iz Turčije na kopenskih mejah z Bolgarijo in Grčijo v zadnjih šestih mesecih ostalo nizko: povprečno je bilo dnevno registriranih približno osem primerov nezakonitih prehodov meje v Grčijo in pet v Bolgarijo. Po začetku operacije evropske mejne in obalne straže oktobra 2016 je bilo na bolgarsko–turško mejo napotenih 114 uradnikov.

5.Prostovoljni program humanitarnega sprejema

Komisija po nedavno izvedeni strokovni misiji v Turčijo pričakuje, da bo s Svetom in Turčijo čim prej dokončala standardne operativne postopke za prostovoljni program humanitarnega sprejema. Ko bo dosežen dogovor o standardnih operativnih postopkih, bi bilo treba oceniti, ali so izpolnjeni pogoji za začetek izvajanja navedenega programa. Izjava EU in Turčije določa, da bo program aktiviran, ko se bodo nezakoniti prehodi meje med Turčijo in EU prenehali ali pa vsaj bistveno in trajno zmanjšali. Čimprejšnja uvedba programa bo pospešila izvajanje izjave in Sircem zagotovila varno ter zakonito alternativo za neregularne migracije v EU.

6.Liberalizacija vizumskega režima

Glede izvajanja načrta za liberalizacijo vizumskega režima še vedno ostaja sedem meril, ki jih je treba izpolniti, kot je poudarjeno v prejšnjih poročilih:

 

izdaja biometričnih potnih listin, popolnoma skladnih s standardi EU;

sprejetje ukrepa za preprečevanje korupcije iz načrta za liberalizacijo vizumskega režima;

sklenitev sporazuma o operativnem sodelovanju z Europolom;

revizija zakonodaje in praks na področju terorizma v skladu z evropskimi standardi;

uskladitev zakonodaje o varstvu osebnih podatkov s standardi EU;

zagotavljanje učinkovitega pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah z vsemi državami članicami EU;

izvajanje vseh določb sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu.    

Kot je bilo že poročano, Komisija Turčijo še naprej poziva, naj čim prej izpolni vsa preostala merila v zvezi z načrtom za liberalizacijo vizumskega režima. Komisija in Turčija nadaljujeta dejaven dialog, da bi našli rešitve, vključno z zakonodajnimi in postopkovnimi spremembami, potrebnimi za vsa neizpolnjena merila.

Kar zadeva merilo v zvezi z biometričnimi potnimi listinami: medtem ko se potni listi druge generacije začasno izdajajo od novembra 2016, naj bi se potni listi tretje generacije (ki jih sofinancira EU ter so v celoti skladni s standardi EU in merilom v zvezi z načrtom za liberalizacijo vizumskega režima) začeli izdajati v drugem četrtletju leta 2017.

Komisija še naprej poziva Turčijo, naj nadaljuje izvajanje dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu z Grčijo, Bolgarijo in Romunijo. Bolgarija in Turčija sta se septembra 2016 dogovorili o praktičnih ureditvah v zvezi s ponovnim sprejemom državljanov tretjih držav, vendar je do sedaj od 735 zahtev Bolgarije za ponovni sprejem Turčija sprejela 19 zahtev, kar je privedlo do šestih vrnitev. Kar zadeva dvostranski protokol Grčije in Turčije o ponovnem sprejemu, sta obe strani svoj vire skoncentrirali na izvajanje izjave EU in Turčije ter vrnitve z otokov.

Dne 7. decembra 2016 je bil dosežen dogovor med sozakonodajalcema glede predloga Komisije 26 o okrepitvi obstoječega mehanizma zadržanja, ki določa okoliščine, ki lahko privedejo do začasnega zadržanja režima potovanj brez vizumov za državljane vseh držav, za katere velja liberalizacija vizumskega režima. Sprememba Uredbe (ES) št. 539/2001 27 naj bi začela veljati do konca marca 2017.

7.Instrument za begunce v Turčiji

Od četrtega poročila Komisija nadaljuje svoja prizadevanja za obravnavo najbolj kritičnih potreb beguncev in gostiteljskih skupnosti v Turčiji. Skupni izplačani znesek 28 se je povečal na 750 milijonov EUR v okviru instrumenta za humanitarno in nehumanitarno pomoč. Zneski sklenjenih pogodb so se v okviru 39 projektov v rekordnem času zvišali na 1,5 milijarde EUR od 2,2 milijarde EUR že dodeljenih sredstev za obdobje 2016–2017. To je pol skupnega zneska v višini 3 milijard EUR za obdobje 2016–2017. S humanitarnimi ukrepi, o katerih naj bi se dogovorili na naslednjem zasedanju usmerjevalnega odbora marca, bodo skupna dodeljena sredstva dosegla približno 3 milijard EUR.

Na zadnji seji 12. januarja 2017 je usmerjevalni odbor potrdil, da ima financiranje, ki ga usklajuje instrument, še naprej pomemben neposreden učinek na terenu. Številni dosežki kažejo pozitivne učinke projektov: več kot 250 000 beguncev je že prejelo pomoč prek mreže socialne varnosti v sili, zaposlenih in usposobljenih je bilo 5 200 učiteljev turškega jezika, 1 800 ravnateljev pa je opravilo usposabljanje glede integracije sirskih učencev 29 . Komisija tesno sodeluje s turškimi organi in drugimi partnerji za nadaljnje pospeševanje sklepanja pogodb, izvajanja in izplačevanja.

Humanitarna pomoč

Komisija nadaljuje z izvajanjem svoje humanitarne strategije v okviru instrumenta 30 . V okviru 28 humanitarnih projektov z 19 partnerji se je obseg sklenjenih pogodb povečal na 551 milijonov EUR (od 595 milijonov EUR, dodeljenih do sedaj), ki zajemajo odzive v zvezi z osnovnimi potrebami, zaščito, izobraževanjem, zdravstvom, hrano in zatočišči. Od 551 milijonov EUR, za katere so bile podpisane pogodbe, je bilo doslej izplačanih 411 milijonov EUR.

Od četrtega poročila se je izvajanje mreže socialne varnosti v sili znatno pospešilo. Prejetih je bilo približno 200 000 vlog, kar ustreza skoraj milijonu ranljivih beguncev, ki so vložili vlogo za mesečno nakazilo gotovine v višini 100 turških lir na osebo. Od tega je bilo približno za tretjino primerov ugotovljeno, da so do nakazila upravičeni v skladu z merili mreže socialne varnosti v sili. Do konca februarja 2017 je pomoč v okviru tega programa prejelo skupno več kot 250 000 beguncev. S Svetovnim programom za hrano, turškim Rdečim polmesecem in zadevnimi turškimi ministrstvi potekajo razprave za prilagoditev ciljnih meril in po možnosti vrednosti prenosa, tako da bi se čim bolj povečal doseg in vpliv tega največjega humanitarnega programa EU do sedaj.

Na področju zaščite se je dokončal celovit načrt za odzivanje in širok nabor ukrepov za zaščito že poteka. Nazadnje je bila konec decembra 2016 podpisana pogodba z nevladno organizacijo Mercy Corps v višini 5 milijonov EUR. Namen projekta je izboljšati zaščitno okolje za 50 000 beguncev, in sicer s krepitvijo njihove zmogljivosti (samozaščita) ter vzpostavitvijo zaščitnih mrež skupnosti za olajšanje varnega dostopa do storitev, kot so zdravstvo, dokumentacija, dohodkovna podpora (npr. mreža socialne varnosti v sili), pravno svetovanje, izobraževanje, prevajanje in prevoz.

S Skladom združenih narodov za otroke je bila nedavno podpisana pogodba o pogojnem nakazilu sredstev za izobraževanje v vrednosti 34 milijonov EUR. Ta projekt bo povezan z mrežo socialne varnosti v sili in bo prispeval k povečanju vključenosti v izobraževanje in izboljšanju udeležbe za najbolj ranljive otroke.

Nehumanitarna pomoč

Obseg sklenjenih pogodb v okviru nehumanitarnega sklopa instrumenta se je povečal na 944 milijonov EUR, plačil, izplačanih izvajalskim partnerjem pa na 339 milijonov EUR. Zbrana sredstva (okrog 1,6 milijarde EUR) so bila dodeljena skoraj v celoti.

Decembra 2016 sta bili z nemško razvojno banko KfW in Svetovno banko podpisani dve dodatni pogodbi v skupni vrednosti 200 milijonov EUR, in sicer za gradnjo in opremo 70 novih šol v regijah z visoko koncentracijo sirskih beguncev. To bi koristilo 50 000 sirskim otrokom. Pogodbe bi morale povečati tudi zmogljivost ministrstva za šolstvo za izvajanje in upravljanje 31 .

Dne 2. februarja 2017 je bila podpisana dodatna pogodba v okviru regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji. Ta projekt v vrednosti 5,9 milijonov EUR izvaja nizozemska nevladna organizacija Spark, njegov cilj pa je povečanje sodelovanja in enakopravnega dostopa do nadaljnjega in visokošolskega izobraževanja ranljivih mladih Sircev. Njegovi cilji vključujejo 484 polnih štipendij za sirske študente na dodiplomski ravni, vključno s stroški prevoza in bivanja.

Na splošno je bilo kot posledica projektov dostopa do izobraževanja v okviru instrumenta za begunce osnovnošolske starosti v Turčiji kupljenih 60 000 kompletov šolskih potrebščin in ustvarjenih spodbud za skoraj 8 000 sirskih prostovoljnih učiteljev, šolskih svetovalcev ter drugega učiteljskega osebja. Cilj projektov je zagotoviti formalno izobraževanje za 500 000 otrok in šolski prevoz za 40 000 otrok.

Komisija pripravlja dodatne ukrepe v okviru instrumenta na področju socialno-ekonomske podpore ter komunalne in zdravstvene infrastrukture, ki bi morali biti podpisani v prvi polovici leta 2017. Ustrezne pogodbe bi bilo treba izvajati s pomočjo mednarodnih finančnih institucij.

Tretji posebni ukrep iz julija 2016 je predvidel tudi instrument za pripravo projektov. Cilj instrumenta s proračunom v višini največ 25 milijonov EUR je zagotavljanje pomoči pri opredeljevanju prihodnjih naložbenih projektov na prednostnih področjih (zdravstvo, izobraževanje in komunalna infrastruktura) v ciljnih provincah Turčije. Komisija z namenom podpisa pogodb do pomladi 2017 trenutno pregleduje vložene prijave v okviru instrumenta za pripravo projektov in bi morala zagotoviti nadaljnje spremljanje s strani mednarodnih finančnih institucij v posvetovanju s turškimi organi.

Delo se nadaljuje tudi v okviru za rezultate instrumenta 32 , ki je v zaključni fazi po zadnji seji usmerjevalnega odbora. Kot del sistema spremljanja in vrednotenja instrumenta okvir določa učinke in rezultate instrumenta ter potrjuje vpliv njegovih dosežkov. Dokončana je bila tudi komunikacijska strategija za instrument.

Prvo letno poročilo o instrumentu je predstavljeno vzporedno s tem petim poročilom in vsebuje več informacij 33 .

Ključni izzivi in prihodnji ukrepi Nadalje pospešiti sklenitve pogodb za vse načrtovane ukrepe (vključno s preostalim zneskom načrta izvajanja humanitarne pomoči za leto 2016) in njihovo učinkovito izvajanje v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja; izvajanje instrumenta za pripravo projektov spomladi 2017; objava načrta izvajanja humanitarne pomoči za leto 2017 in sklenitev prvih humanitarnih pogodb za leto 2017 v drugem četrtletju leta 2017; izvajanje sistema spremljanja in vrednotenja do poletja 2017; začetek izvajanja komunikacijskih dejavnosti v zvezi z instrumentom.

8.Nadgradnja carinske unije

Komisija je notranje priprave zaključila decembra 2016 in objavila oceno učinka 34 in s tem povezano zunanjo študijo 35 , ki je poudarila znatne gospodarske koristi razširjene in posodobljene carinske unije za EU in Turčijo. Turčija je 5. največja trgovinska partnerica EU v trgovini z blagom. Vrednost dvostranske blagovne menjave se je od leta 1996 več kot štirikrat povečala in trenutno znaša 140 milijard EUR letno. EU ima pozitivno bilanco v višini 17 milijard EUR. Vendar še vedno obstajajo neizkoriščene možnosti v trgovinskih in gospodarskih odnosih med EU in Turčijo.

Komisija je decembra 2016 36 sprejela predlog Svetu za začetek pogajanj s Turčijo o poglobljenem dvostranskem trgovinskem okviru. Namen tega je, prvič, razširitev področja uporabe dvostranskih preferencialnih trgovinskih odnosov z vključitvijo novih področij, zlasti v zvezi z nadaljnjo liberalizacijo trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi, široko pokritostjo storitev, javnimi naročili ter pravili za poslovanje in naložbe, vključno s trajnostnim razvojem. Drugič, prizadevanja za posodobitev naj bi izboljšala delovanje carinske unije z obravnavanjem, s pomočjo izboljšanih mehanizmov za svetovanje, težav Turčije pri usklajevanju svoje trgovinske politike in tehnične zakonodaje v zvezi s carinsko unijo s tistimi od EU. Dodaten cilj je carinski uniji zagotoviti sodoben mehanizem za reševanje sporov za učinkovitejše odpravljanje trgovinskih ovir in preprečevanje prihodnjih ovir. Svet je začel s preučevanjem predloga, pogajanja s Turčijo pa se bodo začela, ko bodo sprejete pogajalske smernice.

9.Pristopni proces

V okviru pristopnih pogajanj je bilo doslej odprtih 16 poglavij, eno od teh pa je bilo začasno zaprto.

Nadaljuje se tehnično delo na ključnih področjih pravosodja in temeljnih pravic ter pravice, svobode in varnosti (poglavji 23 in 24). V teh poglavjih je zajeta vrsta kritičnih vprašanj, vključno s temeljnimi pravicami, kot je svoboda izražanja, pravosodjem, protikorupcijsko politiko, migracijami in azilom, vizumskimi pravili, upravljanjem meja, policijskim sodelovanjem ter bojem proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. EU pričakuje, da bo Turčija na področju demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih svoboščin, vključno s svobodo izražanja, ravnala v skladu z najvišjimi standardi.

Že spomladi so bili brez poseganja v stališča držav članic v skladu z veljavnimi pravili Svetu predloženi pripravljalni dokumenti o energiji (poglavje 15), izobraževanju in kulturi (poglavje 26) ter zunanji, varnostni in obrambni politiki (poglavje 31).

Komisija je o splošnih razmerah v Turčiji poročala v poročilu z dne 9. novembra 2016 37 .

10.Humanitarne razmere v Siriji

Zdi se, da se sporazum o prekinitvi ognja, ki je začel veljati v Alepu, delno spoštuje, vendar pa se poroča o ponovnem izbruhu nasilja z bombardiranjem, obstreljevanjem ali kopenskimi ofenzivami v vzhodni Guti ter na območju mest Idleb, Al Waer, Hama, Wadi Barada in Dara, medtem ko se v severni Siriji nadaljujejo vojaške operacije proti skupini ISIS.

EU pozdravlja prenehanje sovražnosti; zavezo jamčiteljev prekinitve ognja, da bodo omogočili dostop na območje za humanitarno pomoč; obnovitev resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki omogoča čezmejne dejavnosti humanitarne pomoči, vključno z dejavnostmi iz Turčije, ter vsa prizadevanja za vzpostavitev miru v Siriji. Na humanitarni strani bi ti ukrepi lahko zagotovili priložnost za dostop na oblegana območja in območja, kjer potekajo spopadi, čeprav morajo prenehanje sovražnosti in obnovitev resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov še privesti do bistvene razširitve dostopa humanitarne pomoči in osebja na ta območja. To je bistvenega pomena, da se ublažijo močno poslabšane življenjske razmere za prebivalstvo na območjih, ki so pod nadzorom vlade oziroma opozicije. V vseh delih Sirije so humanitarne razmere zaskrbljujoče, škoda pa je ogromna; potrebe po osnovnih storitvah, zaščiti in infrastrukturi so ogromne ter so razširjene v mestnih in na podeželskih območjih. Glavne prednostne naloge so zagotavljanje zdravstvene pomoči, pomoči v hrani, vode, sanitarne oskrbe in higiene, nastanitev, goriva in opreme za zimo. Še vedno je ključnega pomena, da se humanitarnim akterjem omogoči dostop do ljudi v stiski v Siriji (agencijam Združenih narodov, mednarodnim organizacijam in nevladnim organizacijam).

EU in njene države članice skupaj vodijo zagotavljanje mednarodne pomoči v sirski krizi. Mobiliziranih je bilo več kot 9,4 milijarde EUR za pomoč ljudem in pomoč za obnovo v Siriji, in sicer iz katere koli vstopne točke, ter za begunce in njihove gostiteljske skupnosti v sosednjih Libanonu, Jordaniji, Iraku, Turčiji in Egiptu. Humanitarna pomoč v višini 445 milijonov EUR za krizo v Siriji za leto 2016 in 425 milijonov EUR, načrtovanih za leto 2017, obravnava potrebe znotraj Sirije in sirskih beguncev ter gostiteljskih skupnosti v sosednjih državah, in sicer s podpiranjem humanitarnih partnerjev pri zagotavljanju življenjsko pomembne pomoči, vključno s hrano in varno pitno vodo, ostalimi potrebščinami, zavetišči, oskrbo z nujno medicinsko pomočjo in zaščito najbolj ranljivih oseb.

EU se bo še naprej zavzemala za brezpogojen in neoviran dostop do vseh ljudi v stiski, spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in zaščito civilnega prebivalstva po vsej državi.

11.Sklepna ugotovitev

Skoraj leto po začetku veljave izjave EU in Turčije so se njeni rezultati utrdili in potrjen je bil trend močnega zmanjšanja števila nezakonitih in nevarnih prehodov ter smrtnih žrtev v Egejskem morju.

Napredek je bil dosežen na vseh področjih izjave EU in Turčije, vendar njeno izvajanje zahteva stalna prizadevanja in zavezanost. Uspešno izvajanje je odvisno zlasti od politične odločenosti vseh strani, da sprejmejo potrebne ukrepe.

Vpliv projektov za podporo sirskim beguncem in gostiteljskim skupnostim v okviru instrumenta za begunce v Turčiji se že občuti na terenu. Kljub temu se lahko hitrost sklepanja pogodb in izvajanja projektov še poveča. Tudi trenutno preseljevanje sirskih beguncev iz Turčije v Evropo se lahko še bolj spodbudi, in sicer s hitrim dogovorom o postopkih prostovoljnega programa humanitarnega sprejema ter odločitvijo za njegovo sprožitev.

Prizadevanja EU in držav članic za podporo upravljanja migracij in zmogljivosti grške uprave za obravnavo prošenj za azil se bodo morala nadaljevati, zlasti da se zagotovi, da se pri dnevnih operacijah dejanskega vračanja v celoti spoštujejo pravila EU in mednarodna pravila ter da se vračanje še pospeši. Za to so potrebna nenehna prizadevanja grških organov, agencij EU in držav članic, da se zagotovi hitro izboljšanje razmer na grških otokih. Skupni akcijski načrt Komisije in grških organov, kakor ga je potrdil Evropski svet, je podlaga za to delo.

Turčija bi morala čim prej sprejeti ukrepe, potrebne za izpolnitev preostalih meril za liberalizacijo vizumskega režima, da bo lahko EU odpravila vizumsko obveznost za turške državljane.

Komisija bo še naprej skrbela za nadaljevanje prizadevanj in junija 2017 predstavila svoje šesto poročilo o napredku.

(1)

     http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/03/18-eu-turkey-statement/

(2)

     V skladu s poročili COM(2016) 231 final z dne 20. aprila 2016 (v nadaljnjem besedilu: prvo poročilo), COM(2016) 349 final z dne 15. junija 2016 (v nadaljnjem besedilu: drugo poročilo), COM(2016) 634 final z dne 28. septembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: tretje poročilo) in COM(2016) 792 final z dne 8. decembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: četrto poročilo).

(3)

     http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/12/15-euco-conclusions-final/

(4)

     Podatke zagotavlja Mednarodna organizacije za migracije, zajemajo pa obdobje od 1. aprila 2016 do 23. februarja 2017.

(5)

     Operativni koraki, ki sta jih opredelili Grčija in Komisija v skupnem akcijskem načrtu, vključujejo ukrepe za: hitrejšo obravnavo prošenj za azil, vključno s pritožbami; izboljšanje usklajevanja, upravljanja, varnosti in zaščite na otokih; povečanje stopnje vračanja prosilcev za azil, katerih prošnja za azil je bila razglašena za nedopustno ali pa je bila zavrnjena, v Turčijo ali v njihove države izvora s pomočjo boljše spodbude za pomoč pri prostovoljnem vračanju; ustvarjanje dodatnih zmogljivosti za sprejem in pridržanje na otokih ter izboljšanje njihove infrastrukture ter predajo migrantov iz rednega azilnega postopka, vključno z ranljivimi skupinami, v namenske objekte v celinski Grčiji. Glavni izvedbeni partnerji v okviru skupnega akcijskega načrta so grška azilna služba, služba za sprejem in identifikacijo, pritožbeni organ, grška policija, Evropski azilni podporni urad ter evropska mejna in obalna straža. Koordinator EU tesno spremlja izvajanje, pripravi dvotedensko poročilo o spremljanju (glej Prilogo 1) in zagotavlja podporo, če je ta potrebna, da se zagotovi izvajanje v predpisanih rokih.

(6)

     Dejavnosti so se še naprej usklajevale prek dvotedenskih sestankov usmerjevalnega odbora, dvotedenskih medagencijskih sestankov in tedenskih sestankov regionalne skupine Evropske unije za posredovanje. Regionalna skupina EU za posredovanje krepi svojo vlogo operativnega usklajevanja, da bi postala glavna platforma za razpravo o izbranih ključnih migracijskih in varnostnih vprašanjih ter operativnih izzivih, ki se pojavljajo na žariščnih točkah. V zvezi s tem se bodo v prihodnje medagencijski sestanki sklicevali ad hoc, da bi se razpravljalo o ukrepih, ki vključujejo poseben seznam zainteresiranih strani.

(7)

     Poleg tega se poveljstvo evropske mejne in obalne straž ter pomorski štab zveze NATO redno srečujeta na strateško operativnih sejah.

(8)

     Vsakdo, ki je prispel na grške otoke po 20. marcu, ima pravico zaprositi za azil. Vsaka prošnja se obdela posebej glede na prosilčeve posebne okoliščine v skladu z direktivo o azilnih postopkih. To izključuje kakršen koli skupinski izgon. Prosilci imajo pravico do pritožbe in pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper negativno odločitev glede njegove prošnje za azil. Grčija in Turčija sta sprejeli ter izvajata ustrezne pravne ukrepe za zagotovitev polnega spoštovanja prava EU in mednarodnega prava.

(9)

     V skladu z informacijami, prejetimi od turških oblasti.

(10)

     Poleg tega je sedem prošenj razvrščenih kot „drugo“ (umaknjene prošnje itd.).

(11)

     Do 19. februarja je bilo od začetka izvajanja izjave na grških otokih vloženih skupno 14 259 prošenj za azil. Od teh 14 259 prošenj je grška azilna služba od 20. marca v okviru postopkov na otokih sprejela 11 752 odločitev, od tega 8 378 o dopustnosti in 3 374 o vsebini.

(12)

     Do 19. februarja 2017.

(13)

     Skupno število vključuje drugostopenjske odločitve, s katerimi so se zavrnile prvostopenjske odločitve o nedopustnosti, in odločitve o odobritvi statusa begunca.

(14)

     To skupno število ne vključuje drugostopenjskih odločitev o dodelitvi statusa begunca ter spreminjanju prvostopenjskih odločitev o nedopustnosti. To je druga metoda, kot je bila uporabljena v četrtem poročilu.

(15)

     Zavrnilne prvostopenjske odločitve so bile potrjene v 876 zadevah, razveljavljene pa so bile v štirih.

(16)

     Na dan 27. februarja 2017.

(17)

     Takšne premestitve se izvedejo le v posebnih primerih, ko je bila prošnja za azil obravnavana v postopku na prvi stopnji in se je napotila v nadaljnjo obravnavo po rednem azilnem postopku.

(18)

     Do 10. februarja 2017. Te osebe so bile vključene v program subvencij za najem visokega komisarja Združenih narodov za begunce, premeščene na nastanitvena območja na celini ali pa so si same našle nastanitev na celini. Zagotavljanje primerne nastanitve za mladoletnike brez spremstva ostaja glavna prednostna naloga Komisije, ki zagotavlja sredstva za dodatno sprejemno zmogljivost in spodbuja države članice, naj pospešijo premestitve upravičenih mladoletnikov brez spremstva iz Grčije in Italije.

(19)

     V okviru teh nacionalnih programov je za obdobje 2014–2020 na razpolago 509 milijonov EUR.

(20)

     Ta pomembna finančna pomoč EU je prek financiranja ministrstva za obrambo in visokega komisarja Združenih narodov za begunce prispevala k projektom na področju zaklonišč, nastanitve, zdravstvene oskrbe, prevoza in drugih storitev na žariščnih točkah in drugod po otokih, povečanju zmogljivosti ministrstva za notranje zadeve in reformo uprave za obravnavo prošenj za azil in zagotavljanje storitev državljanom tretjih držav, povečanju osebja v centrih za prvi sprejem ter povečanju zmogljivosti Evropskega azilnega podpornega urada za obravnavo prošenj za azil in odvzemanje prstnih odtisov.

(21)

     Podatki za obdobje do 27. februarja 2017. Poleg tega je bilo od 4. aprila iz Turčije na Norveško preseljenih 150 Sircev. Čeprav Norveška uporablja standardne operativne postopke za preselitev, dogovorjene s Turčijo v okviru programa eden za enega, se število preselitev na Norveško v okviru tega programa ne odšteje od števila vrnitev Sircev iz Grčije.

(22)

     COM(2017) 74 final z dne 8. februarja 2017 in COM(2017) 202 final z dne 2. marca 2017.

(23)

     Sklep Sveta (EU) 2016/1754 z dne 29. septembra državam članicam omogoča, da izpolnijo svoje obveznosti iz Sklepa (EU) 2015/1601, tako da uporabijo 54 000 nedodeljenih mest za premestitev prosilcev za mednarodno zaščito iz Italije in Grčije ali dovolijo vstop na svoje ozemlje sirskim državljanom, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito in se nahajajo v Turčiji, in sicer prek preselitve ali drugih oblik zakonitega sprejema.

(24)

     V skladu z informacijami, prejetimi od turških oblasti, v operaciji „Safe Med“ sodeluje 1 100 članov osebja, 21 plovil in štirje helikopterji/zrakoplovi turške obalne straže, sodelujejo pa tudi kopenska vozila z mobilnimi radarji.

(25)

     Od začetka izvajanja izjave EU in Turčije je iz Turčije na Ciper prišlo skupno 447 migrantov brez urejenega statusa.

(26)

     COM(2016) 290 final z dne 4. maja 2016.

(27)

     Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve.

(28)

     Sredstva bodo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja v celoti izplačana v obrokih, in sicer vse do zaključka projektov. Ena od dejavnosti za povečanje prepoznavnosti instrumenta je interaktivni zemljevid z neposrednim pregledom lokacij in pričakovanih rezultatov različnih projektov: http://ec.europa.eu/enlargement/news_corner/migration/index_en.htm.

(29)

     Prva usposabljanja na podlagi neposrednih nepovratnih sredstev s turškim ministrstvom za šolstvo v vrednosti 300 milijonov EUR so se začela oktobra 2016.

(30)

     Zagotavljanje humanitarne pomoči v okviru instrumenta še naprej poteka v skladu s pravom EU na področju humanitarne pomoči in načeli, določenimi v Evropskem soglasju o humanitarni pomoči.

(31)

     Ti projekti dopolnjujejo podoben projekt (v vrednosti 70 milijonov EUR) za gradnjo in opremljanje 26 dodatnih šol, vendar ta ne spada v okvir instrumenta.

(32)

     Okvir bi moral biti živ dokument, ki omogoča neprekinjeno preverjanje ustreznosti in rezultatov njegovih posredovanj. Namen sistema spremljanja in vrednotenja instrumenta bi bil tako trojen: kot mehanizem za odgovornost, orodje za spremljanje uspešnosti in orodje za upravljanje informacij.

(33)

     COM(2017) 130 final z dne 2. marca 2017.

(34)

     http://ec.europa.eu/smart-regulation/impact/ia_carried_out/docs/ia_2016/swd_2016_0475_en.pdf

(35)

     http://ec.europa.eu/smart-regulation/impact/ia_carried_out/docs/ia_2016/turkey_anx6_en.pdf

(36)

     http://europa.eu/rapid/press-release_IP-16-4468_sl.htm

(37)

     COM(2016) 366 final.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.3.2017

COM(2017) 204 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Peto poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije

Skupni akcijski načrt o izvajanju izjave EU in Turčije

Prednostni ukrepi	Trenutno stanje in še neizpolnjeni ukrepi 1
Povečanje napotenega osebja za obravnavo prošenj za azil na otokih	Evropski azilni podporni urad (EASO) bi moral število osebja za obravnavo prošenj in tolmačev na otokih povečati na 100, grška azilna služba pa bi tudi morala število osebja na otokih povečati na 100. EASO je na otoke napotil 59 strokovnjakov. Napotenih mora biti dodatnih 41 oseb za obravnavo prošenj, od katerih je 35 oseb EASO zaposlil kot začasno osebje. Po končanem usposabljanju bodo od 6. marca naprej napoteni na otoke, da bi sodelovali z izkušenim osebjem za obravnavo prošenj iz držav članic in od njih se pričakuje, da bodo v celoti usposobljeni do sredine marca. Na otokih je napotenih 87 tolmačev EASO. Napotenih mora biti dodatnih 13 novih tolmačev. Grška azilna služba je na otoke že napotila 100 oseb za obravnavo prošenj.
Obravnava primerov ponovne združitve družine na podlagi dublinske uredbe	Grška azilna služba bi morala za vsak primer posebej in ob popolnem upoštevanju člena 7 Listine EU o temeljnih pravicah proučiti uporabo postopka nedopustnosti v primerih ponovne združitve družine na podlagi dublinske uredbe z namenom morebitne vrnitve v Turčijo, pod pogojem, da bo od EASO in držav članic prejela ustrezne informacije. EASO je pripravil poizvedbo o politikah in praksah držav članic v zvezi z združitvijo družine iz Turčije in jo predložil državam članicam. Po izteku roka za odgovore dne 17. februarja bi bilo treba zaključiti dvostranska posvetovanja z nekaterimi državami članicami za dokončanje pregleda.
Obravnava primerov ranljivih prosilcev	Grška azilna služba bi morala za vsak primer posebej in ob popolnem upoštevanju členov 6 in 7 Listine EU o temeljnih pravicah proučiti uporabo postopka nedopustnosti v primerih ranljivih prosilcev z namenom morebitne vrnitve v Turčijo, pod pogojem, da bo od EASO prejela ustrezne informacije, zlasti v zvezi z obravnavanjem ranljivih oseb v Turčiji, ki bi omogočile zgornjo proučitev. Grška služba za sprejem in identifikacijo si skupaj z EASO prizadeva za opredelitev nekaterih kategorij ranljivosti in razvoj predloge za standardni zdravniški pregled za obravnavo prošenj ranljivih oseb. Na seji dne 12. januarja so EASO, grška azilna služba ter grška služba za sprejem in identifikacijo ugotovili, kakšne so potrebe po informacijah v zvezi z obravnavo ranljivih prosilcev v Turčiji in dostopom do zdravstvenega varstva. EASO sodeluje z grško azilno službo, ki je tudi prejela odgovore držav članic, za vključitev najnovejšega informativnega sklopa o Turčiji, ki navaja tudi neozdravljive/hude bolezni.
Pospešitev razgovorov in postopkov za oceno prošenj za azil	Grška azilna služba bi morala s podporo urada EASO uvesti delitev glede na kategorije primerov ter orodja za podporo razgovorov in odločanja. Grška služba za sprejem in identifikacijo bi morala s podporo urada EASO še naprej obveščati migrante. Organi bi morali okrepiti izvrševanje posledic, določenih za nesodelovanje v azilnem postopku. Grški organi bi morali ob podpori EASO skrajšati čas med trenutkom, ko oseba izrazi namero, da bo zaprosila za azil, in vložitvijo prošnje za azil. Uvedba delitve po kategorijah primerov je v teku. Predloge o sklepnih ugotovitvah glede dopustnosti in upravičenosti so bile dokončno oblikovane in 30. januarja tudi razdeljene po vseh otokih za takojšnjo uporabo. Po novih smernicah o združitvi postopkov za presojo dopustnosti in upravičenosti prošenj je EASO za državljanstva z visoko stopnjo ugodno rešenih prošenj razvil nove predloge za razgovore in sklepne ugotovitve. Grška azilna služba je 17. februarja podala pripombe na predlogo za razgovore, še vedno pa mora uradu EASO poslati povratne informacije o predlogi za sklepne ugotovitve. Grška azilna služba je 29. januarja potrdila tudi seznam profilov držav, ki jih je predlagal EASO v zvezi s tremi državljanstvi, ki se najpogosteje pojavljajo med obravnavanimi zadevami na otokih (Irak, Afganistan in Pakistan). Po nadaljnjih preverjanjih in dodatnih informacijah predstavnikov za operacije na terenu je EASO 14. februarja za navedena državljanstva zaključil strukturirane sklice po posamezni državi izvora in jih posredoval grški azilni službi. EASO je 26. januarja dokončal gradivo za usposabljanje, ki se uporabi za krepitev zmogljivosti s tolmači in ki omogoča prožne napotitve v vseh fazah postopka. Informacije, ki se migrantom sporočijo glede pravic, obveznosti in razpoložljivih možnosti so v pripravi, zlasti z obveščanjem prek informacijskih točk in ad hoc informativnih sestankov, organiziranih prek sistema številk na Lezbosu in na Hiosu, medtem ko je treba informacijske točke na Samosu, Kosu in Lerosu še vzpostaviti. Razvijajo se orodja, ki bi omogočila nadaljnjo izvršitev posledic nesodelovanja v azilnem postopku, zlasti s spremljanjem, kje se nahajajo prosilci za azil med samim postopkom obravnave njihove vloge, pri čemer se v primeru, da se azilnega postopka ne udeležijo, ta konča. V zvezi s tem bi morala grška policija zagotoviti spremljanje seznama arhiviranih primerov, ki jim ga zagotovi grška azilna služba. EASO grški azilni službi pomaga pri upravljanju migrantskih tokov ter načrtovanju in razporeditvi razgovorov na Lezbosu in Hiosu. Kjer je to mogoče in odvisno od sodnih zaostankov, je bil čas med trenutkom, ko oseba izrazi namero, da bo zaprosila za azil, in dejansko vložitvijo vloge že občutno skrajšan.
Ohranitev in dodatna pospešitev postopka za ugotavljanje upravičenosti prosilcev iz izvornih držav z majhnim deležem odobrenih prošenj	Grška azilna služba azilne zadeve prosilcev iz izvornih držav z majhnim deležem odobrenih prošenj obravnava v okviru postopka za ugotavljanje upravičenosti s podporo urada EASO. Na Lerosu in Kosu so sodni zaostanki na prvi stopnji skoraj odpravljeni.
Izboljšanje ureditve varnosti in zaščite na otokih	Grška policija bi morala povečati število policistov, prisotnih na žariščnih točkah 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Grška služba za sprejem in identifikacijo bi morala s podporo grške policije povečati kontrole na vhodih in obhode na žariščnih točkah ter povečati varnostno infrastrukturo. Grška policija bi morala v sodelovanju z grško službo za sprejem in identifikacijo oblikovati in preskusiti načrte za evakuacijo na žariščnih točkah. Grška služba za sprejem in identifikacijo bi morala povečati varnostno infrastrukturo na žariščnih točkah. Grški organi bi morali še naprej zagotavljati varna območja za ranljive skupine. Evropska agencija za mejno in obalno stražo financira napotitev 280 grških policistov za izvajanje nalog v zvezi z varnostjo na žariščnih točkah na Lezbosu (65), Hiosu (65), Samosu (65), Kosu (45) in Lerosu (40). Nekateri od njih so že napoteni na otoke. Medtem ko bi morali okrepljene kontrole na vhodih in obhode znotraj nastanitvenih območij izvajati na vseh žariščnih točkah, se ti v celoti izvajajo le na Lezbosu. Kontrole na vhodih so zagotovljene na Hiosu, Kosu in Lerosu, medtem ko se redni obhodi na nastanitvenih območjih na teh otokih še ne izvajajo. Na Samosu grška policija le občasno opravlja varnostna preverjanja in obhode. Grška policija ali grška služba za sprejem in identifikacijo nista imenovali nobene posamezne kontaktne osebe za varnost. Grška policija je do zdaj le uradno objavila načrt za evakuacijo žariščne točke na Lezbosu. Evakuacijske vaje so uspešno potekale na nekaterih žariščnih točkah. Naslednji korak bi bil dokončna priprava načrtov za Hios, Kos, Leros in Samos, redno bi bilo treba izvajati evakuacijske vaje na vseh žariščnih točkah in grška policija ter grška služba za sprejem in identifikacijo bi morali imenovati posamezne kontaktne osebe za varnost. Kar zadeva povečano varnostno infrastrukturo trenutno potekajo obsežne priprave na Lezbosu. Dela, povezana z varnostjo, vključno s postavitvijo ograj, lučmi, zasilnimi izhodi, boljšo razmejitvijo območij in kabinami za stražo, so bila na Samosu zaključena. Migranti na Kosu in Lerosu so ločeni glede na nacionalnost in družinske razmere. Grška služba za sprejem in identifikacijo bi morala zahtevati nadgradnjo varnostne infrastrukture (zunanje ograje, dodatne policijske kabine, kamere / nadzor) za žariščno točko na Hiosu. Za zagotovitev varnih območij za ranljive skupine se mladoletniki brez spremstva na Lezbosu nahajajo v zaščitenem območju s 24-urnim spremljanjem, njihovo število pa je bilo od 25. januarja zmanjšano na sedem. Na Hiosu in Samosu se mladoletniki brez spremstva ne nahajajo v varnem prostoru in ni jim zagotovljena nobena zaščita, medtem ko se na Kosu nahajajo na varnem območju in so ponoči zaklenjeni. Na Lerosu mladoletniki brez spremstva niso nastanjeni na žariščnih točkah, ampak so namesto tega nastanjeni v posebnih prostorih (Pikpa), kjer je osebje grške službe za sprejem in identifikacijo prisotno 24 ur na dan. Kot naslednji korak bi bilo treba obravnavati pomanjkanje varnih območij za mladoletnike brez spremstva na Samosu in Hiosu ter imenovati uradne osebe za varstvo otrok za vse žariščne točke.
Imenovanje stalnih koordinatorjev za žariščne točke	Grški organi bi morali imenovati stalne koordinatorje in sprejeti standardne operativne postopke za žariščne točke. Stalni koordinatorji so bili uradno predstavljeni 18. februarja, svoje naloge pa so uradno prevzeli 20. februarja 2017. Grška služba za sprejem in identifikacijo je pripravila osnutek standardnih operativnih postopkov, za dokončanje dokumenta pa je zadevne zainteresirane strani pozvala, naj prispevajo svoja mnenja.
Povečanje števila odborov za pritožbe	Trenutno deluje 12 odborov za pritožbe, ki jih nadomešča nadomestni odbor.
Povečanje števila odločitev na odbor za pritožbe	Grškemu parlamentu je bila predložena sprememba zakonodaje, ki bo omogočila uporabo pravne pomoči pri pripravi odločitev, in pričakuje se, da bo kmalu sprejeta. Poleg tega se je odborom za pritožbe dodelilo področje specializacije.
Omejitev števila pritožbenih stopenj v okviru azilnega postopka	Grški organi bi morali preučiti možnost omejitve števila pritožbenih stopenj.
Ohranjanje napotenega osebja evropske mejne in obalne straže na potrebnih ravneh	Evropska mejna in obalna straža bi se morala hitro odzivati na zahteve po dodatnih napotitvah in prevoznih sredstvih, potrebnih zaradi povečanja števila operacij vračanja, na podlagi natančnih potreb, ki jih ocenijo grški organi. Države članice in evropska mejna in obalna straža se ustrezno odzivajo na zahteve za napotitev in prevozna sredstva za tekoče operacije vračanja. Ponovni sprejem z uporabo trajekta je tehnično mogoč z Lezbosa, Hiosa in Kosa. Uradniki iz novo ustanovljenih skupin spremljevalcev pri prisilni vrnitvi evropske mejne in obalne straže so trajno napoteni le na Lezbosu (okoli 50–60). Spremljevalci se lahko napotijo na Hios in Kos na podlagi uradne zahteve Grčije, ki je podana vsaj 21 delovnih dni pred začetkom napotitve/operacije. Da se zagotovi dobro upravljanje razpoložljivih virov, bi bilo treba natančno oceniti morebitno napotitev spremljevalcev iz držav članic za potrebe rednega izvajanja ponovnega sprejema neposredno z drugih grških otokov, in sicer v tesnem sodelovanju z grškimi organi in ob upoštevanju števila morebitnih migrantov in pričakovane pogostosti operacij.
Omejitev nevarnosti pobega	Grški organi bi morali ohraniti jasen in natančen sistem registracije in nadaljnjega spremljanja primerov vseh migrantov brez urejenega statusa, da bi tako olajšali načrtovanje in izvajanje postopkov vračanja, uvesti elektronski sistem za nadaljnje spremljanje primerov in še naprej izvajati geografsko omejitev za migrante, ki se nahajajo na žariščnih otokih. Grški organi trenutno uporabljajo geografske omejitve gibanja za novo prispele migrante in prosilce za azil, ki posledično ne smejo zapustiti otoka, na katerega so prispeli. Trenutno potekajo dela za prilagoditev veljavnih sistemov IT, ki bodo omogočili samodejno izdajanje upravnih poročil in nadaljnje spremljanje posameznih primerov, v nadaljevanju pa olajšali prenos informacij o posameznih primerih med grško azilno službo, službo za sprejem in identifikacijo ter grško policijo.
Okrepitev programa prostovoljnega vračanja in ponovnega vključevanja na otokih	Mednarodna organizacija za migracije bi morala s finančno podporo EU okrepiti kampanje za spodbujanje prostovoljnega vračanja in ponovnega vključevanja migrantov, grški organi pa bi morali odpraviti upravne ovire za hitrejše izvajanje prostovoljnih vrnitev. Prizadevanja za povečanje prostovoljnega vračanja z grških otokov se nadaljujejo, kar še dodatno spodbuja nedavna okrepitev programa za pomoč pri prostovoljnem vračanju z vključitvijo ponovne vključitve za vse udeležence. V letu 2017 je z otokov prostovoljno odšlo 212 oseb. Izvedle so se namenske kampanje za obveščanje, ki bodo še dodatno okrepljene z namenom spodbujanja in posodobitve okrepljenega programa za pomoč pri prostovoljnem vračanju z otokov.
Izdajanje odločb o vrnitvi v zgodnejši fazi postopka vračanja	Grška policija bi morala odločbe o vrnitvi izdati skupaj z obvestilom o zavrnilni prvostopenjski odločitvi o azilu. Grška policija trenutno obravnava tehnične in IT prilagoditve za izvajanje zadevnega ukrepa.
Ustvarjanje dodatnih sprejemnih zmogljivosti na otokih in nadgrajevanje obstoječih zmogljivosti	Grški organi bi morali ob podpori EU ustvariti dodatne sprejemne zmogljivosti in posodobiti obstoječe zmogljivosti v sodelovanju z lokalnimi organi, kadar je to mogoče. Na Lezbosu in Samosu potekajo dela za posodobitev nastanitvenih in sanitarnih infrastruktur. Na Samosu so bile vzpostavljene bolj kakovostne začasne nastanitve, ki nadomeščajo prejšnje šotorišče. To velja tudi za Lezbos, tako na žariščni točki kot v taborišču Karatepe, ki ga trenutno širijo. Na Hiosu sta grška služba za sprejem in identifikacijo in Visoki komisariat Združenih narodov za begunce izvedla pregled na kraju samem, da bi povečali nastanitvene zmogljivosti na žariščnih točkah. Kadar je mogoče, se migranti premestijo v hotele in apartmaje v okviru programa subvencij za najem Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, ki ga financira EU.
Ustvarjanje zadostnih zmogljivosti za pridržanje na otokih	Grški organi bi morali ob podpori EU čim prej ustvariti dodatne zmogljivosti za pridržanje na otokih, po možnosti v sodelovanju z lokalnimi organi. Grška policija je na Kosu izbrala lokacijo centra za pridržanje pred odstranitvijo z zmogljivostjo 500 oseb, ki se nahaja poleg že obstoječih žariščnih točk. Preureditvena dela so se že začela in prvih 100 do 150 mest naj bi bilo predvidoma na voljo do sredine marca. Trenutno ni nobenih konkretnih načrtov za vzpostavitev zmogljivosti za pridržanje pred odstranitvijo na Hiosu, in sicer zaradi sodne odločbe, izdane na podlagi pritožb o predlagani uporabi lokacije Mersinidi. Na Hiosu bi bilo zato treba preučiti druge možnosti. Na Lezbosu je bila zmogljivost za pridržanje na žariščnih točkah zmanjšana z 200 na 100 mest, in sicer zaradi uničenja zabojnikov v taborišču. Grška policija namerava obnoviti center za pridržanje s popravilom poškodovanih zabojnikov in s postavitvijo ograje. Dela naj bi se zaključila do 20. marca. Na Samosu grška služba za sprejem in identifikacijo ter grška policija trenutno preučujeta podrobnosti v zvezi z možnostjo izgradnje centra za pridržanje znotraj trenutnih žariščnih točk.
Dopolnitev Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost, kadar je potrebno:	Komisija bi morala Grčiji še naprej zagotavljati dodatno financiranje (nujna pomoč, humanitarna pomoč itd.) in tehnično podporo za izvajanje izjave EU in Turčije, kjer je to potrebno. Trenutna podpora Komisije poteka v skladu s finančnim načrtovanjem za leto 2017.

(1)

     Kratek povzetek zadevnih ukrepov je vključen v poševnem tisku. Za podrobnosti glej skupni akcijski načrt, priložen k četrtemu poročilu o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije (COM(2016) 792 final z dne 8. decembra 2016).