EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 17.2.2017

COM(2017) 78 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o doseženem napredku in vrzelih v okviru evropskih zmogljivosti za nujni odziv

KAZALO

Povzetek

1. Uvod

2. Sredstva, ki so na voljo za misije EU

3. Potencialno precejšnje vrzeli v zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče

3.1 Letala za gašenje gozdnih požarov

3.2 Zatočišča in povezana pomoč

4. Vrste sredstev, ki jih je treba dodatno proučiti

4.1 Sredstva, potrebna v primeru kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nesreč

4.2 Evropska zdravstvena enota

4.3 Sistemi daljinsko pilotiranih zrakoplovov

4.4 Komunikacijske ekipe

5. Sklep

Priloga: Pregled sredstev in vrzeli v EERC

Povzetek

Evropske zmogljivosti za nujni odziv (EERC) so se vzpostavile, da bi bila EU pripravljena na številne morebitne nesreče. Obsegajo različna sredstva civilne zaščite, ki jih države, ki sodelujejo v mehanizmu Unije na področju civilne zaščite, dajo na voljo za operacije nujnega odziva EU.

Od vzpostavitve EERC je 16 sodelujočih držav vanje namenilo 77 sredstev (npr. ekipe za iskanje in reševanje, zdravstvene ekipe, sisteme za prečiščevanje vode itd.), ki so zdaj na voljo za operacije EU po vsem svetu. Številni cilji EERC ali „ciljne zmogljivosti“, ki so zapisani v zakonodaji EU, so torej izpolnjeni.

Kar zadeva razpoložljiva sredstva, so še vedno vrzeli ali pomanjkljivosti v zvezi z (1) letali za gašenje gozdnih požarov in (2) zatočišči. Treba bi bilo dodatno proučiti, ali je na voljo dovolj nekaterih drugih vrst sredstev. To bi veljalo za (a) sredstva, potrebna v primeru kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nesreč, (b) velike terenske bolnišnice in zmogljivosti za zdravstveno evakuacijo v okviru evropske zdravstvene enote, (c) sisteme daljinsko pilotiranih zrakoplovov in (d) komunikacijske ekipe. Morda bi bilo treba pregledati in popraviti nekatere izmed sedanjih ciljnih zmogljivosti, da bi se upoštevale spreminjajoče se ocene tveganja in operativne izkušnje.

Komisija poziva sodelujoče države, naj odpravijo preostale vrzeli v EERC in dejavno podprejo postopek pregleda ter morda prilagoditve in/ali dopolnitve sedanjih ciljnih zmogljivosti EERC v letu 2017.

1.Uvod

V svetu, v katerem so tveganja čedalje večja, mora biti EU pripravljena, da se odzove na številne morebitne nesreče. V okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite so se leta 2013 vzpostavile evropske zmogljivosti za nujni odziv (EERC), da bi se izboljšala raven pripravljenosti sistemov civilne zaščite v Uniji 1 . Države, ki sodelujejo v mehanizmu Unije na področju civilne zaščite, lahko prvič dajo na voljo raznovrstna sredstva za odzivanje v izrednih razmerah za takojšnjo uporabo v okviru operacij EU. Sodelujoče države se z registracijo nacionalnih sredstev v EERC zavežejo, da bodo ta po prejemu prošnje za pomoč prek Centra Komisije za usklajevanje nujnega odziva na voljo za odzivne operacije EU.

EERC so ena izmed glavnih novosti zadnjega pregleda zakonodaje EU na področju civilne zaščite. So rezultat prehoda z reaktivne in ad hoc koordinacije na bolj predvidljivo, vnaprej načrtovano in povezano organizacijo odzivanja EU na nesreče. V zvezi s tem je treba omeniti, da je splošno učinkovitost mehanizma Unije na področju civilne zaščite, zlasti kar zadeva usklajevanje odzivanja na nesreče, pred kratkim pohvalilo Evropsko računsko sodišče 2 .

EERC so bile dobro sprejete in so se od vzpostavitve oktobra 2014 precej povečale. Od oktobra 2016 so sredstva civilne zaščite v EERC namenile Belgija, Češka, Danska, Finska, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska (tj. 16 držav, ki sodelujejo v mehanizmu Unije na področju civilne zaščite). 3 Da bi Komisija zagotovila visoko kakovost teh sredstev, upravlja namenski postopek certificiranja. 4 Vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so kot minimum potrebne za učinkovito delovanje EERC, se imenujejo „ciljne zmogljivosti“ EERC. Določene so bile na podlagi ugotovljenih tveganj nesreč, njihovo primernost pa redno ocenjujejo Komisija in sodelujoče države. 5 Ker je treba ciljne zmogljivosti šteti za najmanjše potrebne zmogljivosti, je lahko v EERC registrirano večje število sredstev.

Da bi bila EU pripravljena na ukrepanje ob nesrečah, mora kritično ovrednotiti svojo zmogljivost za odzivanje. To poročilo vsebuje pregled napredka pri doseganju ciljnih zmogljivosti EERC in ocenjuje pomen preostalih vrzeli v odzivnih zmogljivostih. V tem poročilu so poleg opravljene številčne primerjave ciljev in dosežkov zajete tudi izkušnje, pridobljene z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite v zadnjih dveh letih. Iz teh izkušenj je razvidno, da je treba srednjeročno pregledati in spremeniti ali prilagoditi ciljne zmogljivosti.

2.Sredstva, ki so na voljo za misije EU

Od vzpostavitve EERC oktobra 2014 in do presečnega datuma, dogovorjenega za namene tega poročila (1. oktober 2016), je 16 sodelujočih držav v EERC namenilo skupno 77 odzivnih zmogljivosti. 6 Te vključujejo module civilne zaščite, ekipe za tehnično pomoč in podporo ter druge odzivne zmogljivosti. Z naborom teh sredstev so bile izpolnjene številne ciljne zmogljivosti EERC. Podroben pregled je na voljo v prilogi (stolpca 2 in 3).

Da bi Komisija ugotovila, ali so v zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče na področjih, na katerih ciljne zmogljivosti EERC (še) niso izpolnjene, morebitne vrzeli, je sodelujoče države pozvala, naj ugotovijo, ali so zunaj EERC kakšna dodatna sredstva, ki bi lahko bila takoj na voljo za misije EU. Informacije je predložilo 27 držav 7 , podroben pregled pa je na voljo v prilogi (stolpec 4).

Kadar so za zapolnitev vrzeli v EERC na voljo sredstva zunaj EERC, to poročilo ugotavlja, da v skupni zmogljivosti EU za odzivanje ni nobene vrzeli. Treba pa je opozoriti, da je za sredstva zunaj EERC manj zagotovil glede njihove razpoložljivosti in kakovosti kot za sredstva, registrirana v EERC. Moduli, ki so registrirani v EERC, morajo biti na voljo za odhod/operacije v prizadeti državi v določenem številu ur in zanje je treba opraviti postopek certificiranja, ki vključuje preglede dokumentacije, usposabljanje in vaje. Tega ni mogoče zagotoviti za sredstva zunaj EERC.

3.Potencialno precejšnje vrzeli v zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče

EERC so se v prvih dveh letih obstoja uspešno uporabile za odziv na krizo zaradi ebole v Zahodni Afriki (2014), gozdne požare v Grčiji (2015), gozdne požare na Cipru, v Franciji in na Portugalskem (2016), potres v Ekvadorju (2016), izbruh rumene mrzlice v Demokratični republiki Kongo (2016) in orkan Matthew na Haitiju (2016). Kljub temu so postale očitne nekatere pomanjkljivosti. Komisija je ugotovila, da dve potencialno precejšnji vrzeli, in sicer v zvezi z letali za gašenje gozdnih požarov ter zatočišči in povezano pomočjo.

3.1 Letala za gašenje gozdnih požarov

Tveganje gozdnih požarov je odvisno od številnih dejavnikov, kot so podnebne razmere, rastlinstvo, prakse gospodarjenja z gozdovi itd. V EU sta na splošno najbolj ogroženi južna in jugovzhodna Evropa, čeprav so bile v zadnjih letih prizadete tudi druge regije (npr. Västmanland na Švedskem leta 2014), število in obseg gozdnih požarov pa se lahko odvisno od sezonskih meteoroloških razmer iz leta v leto močno razlikujeta.

Ciljna zmogljivost v EERC za module za gašenje gozdnih požarov z letali je bila najprej določena na dva. Francija je nato registrirala en modul. Poleg tega je Komisija sofinancirala letalo za gašenje gozdnih požarov, ki ga je Italija med sezono gozdnih požarov leta 2016 upravljala kot „zmogljivost za ublažitev posledic nesreče“. To pomeni, da je bilo poleti leta 2016 letalo del EERC in je Komisija financirala stroške za stanje pripravljenosti, da bi zagotovila njegovo razpoložljivost ob večjih nesrečah. Obe sredstvi sta se izkazali za zelo koristni.

Kljub temu so dogodki poleti 2016 in zlasti gozdni požari na Portugalskem pokazali operativno potrebo in politični pomen tega, da je v EERC na voljo več letal za gašenje gozdnih požarov. Portugalska je za pomoč prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite zaprosila v času, ko celotna francoska flota letal za gašenje gozdnih požarov (vključno z modulom, registriranim v EERC) ni bila v uporabi iz tehničnih razlogov, letalo EERC za ublažitev posledic nesreče pa je bilo napoteno na Korziko. Čeprav je bilo letalo EERC za ublažitev posledic nesreče s Korzike preusmerjeno na Portugalsko, je morala Portugalska zaradi splošnega pomanjkanja letal za gašenje požarov prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite sprejeti pomoč iz Maroka (dve letali tipa Canadair) in Rusije (dve letali tipa Beriev).

Zato se je v zvezi z moduli za gašenje gozdnih požarov z letali ugotovilo, da obstaja potencialno precejšnja vrzel, in Komisija sodelujoče države spodbuja, naj sprejmejo ukrepe za njeno odpravo.

3.2 Zatočišča in povezana pomoč

Ciljna zmogljivost EERC za zatočišča sta dve začasni zatočišči ob nesrečah, 100 enot dodatne zmogljivosti zatočišča ter šest dodatnih kompletov za zatočišča. Vendar v EERC ni registrirano še nobeno začasno zatočišče ob nesrečah, registrirana pa je le ena enota dodatne zmogljivosti zatočišča. Zdi se, da tudi zunaj EERC ni na voljo veliko pomoči, povezane z zatočišči (glej prilogo).

Poleg tega je med begunsko/migracijsko krizo v Evropi hitro postalo jasno, da je težko zagotoviti zatočišča, če so hkrati obremenjene vse sodelujoče države. Vladne zaloge so bile hitro izčrpane in evropski komercialni trg je bil ob vrhuncu krize močno obremenjen, posledica česar so bile velike zamude pri dobavi zabojnikov in zvišanje cen. S sodelovanjem z vojsko se je pomoč zagotovila le delno.

Zmogljivost za hitro mobilizacijo obsežne pomoči v obliki zatočišč je zelo pomembna v številnih scenarijih iz profilov tveganja sodelujočih držav. Priložnostna prostovoljna medsebojna pomoč morda ni najbolj uspešen in stroškovno učinkovit način zagotavljanja dostopa do teh zmogljivosti, zlasti kadar jih hkrati potrebuje več sodelujočih držav.

Komisija je zato ugotovila, da v zvezi z zatočišči in povezano pomočjo obstaja potencialno precejšnja vrzel, in sodelujoče države poziva, naj začnejo razprave o najboljših načinih za njeno odpravo.

4.Vrste sredstev, ki jih je treba dodatno proučiti

V nekaterih primerih bi bilo treba dodatno proučiti, ali je na voljo dovolj nekaterih vrst sredstev. To velja za sredstva, potrebna v primeru kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nesreč, velike terenske bolnišnice in zmogljivosti za zdravstveno evakuacijo v okviru evropske zdravstvene enote, sisteme daljinsko pilotiranih zrakoplovov in komunikacijske ekipe.

4.1 Sredstva, potrebna v primeru kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nesreč

EU mora biti ustrezno opremljena za ukrepanje ob kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nesrečah. Nedavna porast terorističnih dejavnosti v Evropi in okoli nje bi lahko upravičila prihodnji pregled ciljnih zmogljivosti na področju kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nesreč.

V EERC trenutno ni registrirane dovolj zmogljivosti za izvajanje operacij iskanja in reševanja v kontaminiranem okolju niti odziv na nesreče, pri katerih je potrebna dekontaminacija pacientov, izpostavljenih kemičnim, biološkim, radiološkim in jedrskim snovem. Vendar so sodelujoče države Komisijo obvestile, da je na voljo dovolj sredstev zunaj EERC.

Komisija poziva sodelujoče države, naj te vrste sredstev dodatno registrirajo v EERC in začnejo razprave o ustreznosti sedanjih ciljnih zmogljivosti.

4.2 Evropska zdravstvena enota

Kriza zaradi ebole je opomnik, da je treba dodatno povečati evropske zmogljivosti za obravnavanje izbruhov bolezni in zdravstvenih posledic nesreč. Delo v zvezi s tem poteka v okviru evropske zdravstvene enote, ki združuje vse zdravstvene ekipe in ekipe za javno zdravje ter zadevne module v EERC.

Ciljne zmogljivosti za evropsko zdravstveno enoto še niso bile ustrezno opredeljene. Še vedno niso na primer določeni jasni cilji nujnih zdravniških ekip, saj je EU v postopku prehoda na razvrstitev Svetovne zdravstvene organizacije nujnih zdravniških ekip v tipe 1, 2 in 3. Kljub temu se zdi, da bi se lahko sodelujoče države spopadale z vrzelmi v zmogljivosti v zvezi z velikimi terenskimi bolnišnicami (tj. nujne zdravniške ekipe, tip 3).

Opozoriti je treba tudi, da lahko med dolgotrajnimi napotitvami odzivnih zmogljivosti velikega obsega, kot so nujne zdravniške ekipe (tipov 2 in 3), mobilnih laboratorijev in zmogljivosti inženirstva, ki so potrebne za podporo terenskim bolnišnicam, nastanejo precejšnji operativni stroški. Za te stroške trenutno ni upravičeno sofinanciranje EU v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, zato imajo nekatere sodelujoče države zadržke glede registracije svojih sredstev v EERC.

Kar zadeva sredstva za zdravstveno evakuacijo, so v EERC in zunaj njih na voljo številna letala in helikopterji. Vendar je tveganje dogodkov z množičnimi žrtvami dober razlog za povečanje števila razpoložljivih sredstev. Zaradi različnosti primerov, v katerih bi bila morda potrebna sredstva za zdravstveno evakuacijo, bi bilo treba pregledati in spremeniti vrste zmogljivosti za zdravstveno evakuacijo, opredeljene v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Sistem zdravstvene evakuacije za paciente, ki so zboleli za ebolo, je bil na primer razvit šele na vrhuncu izrednih razmer.

Komisija zato sodelujoče države poziva, naj podprejo pregled in spremembo zahtev in ciljnih zmogljivosti za module MEVAC 8 in sredstva za zdravstveno evakuacijo.

4.3 Sistemi daljinsko pilotiranih zrakoplovov

Tehnološke inovacije lahko povečajo uspešnost in učinkovitost operacij civilne zaščite, tudi v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Ena takih inovacij so brezpilotna zračna vozila (droni), znana tudi kot sistemi daljinsko pilotiranih zrakoplovov. Nekatere sodelujoče države sisteme daljinsko pilotiranih zrakoplovov že uporabljajo v domačih in mednarodnih operacijah civilne zaščite, vendar so bili ti sistemi v misijah mehanizma Unije na področju civilne zaščite do zdaj uporabljeni le nekajkrat, v EERC pa ni registriran noben tak sistem. Enote sistemov daljinsko pilotiranih zrakoplovov so lahko med drugim v podporo ocenjevalnim misijam, operacijam iskanja in reševanja ter pri gašenju gozdnih požarov. 9 Enote sistemov daljinsko pilotiranih zrakoplovov morajo imeti posebne zmogljivosti za vsako od teh vrst misij in izpolnjevati različne sklope meril kakovosti.

Komisija zato sodelujoče države poziva, naj podprejo pregled in spremembo vnosa „Ekipe z letali brez posadke“ ter proučijo, ali bi ga bilo ustrezno razviti v več modulov sistemov daljinsko pilotiranih zrakoplovov z različnimi ciljnimi zmogljivostmi.

4.4 Komunikacijske ekipe

Kar zadeva komunikacijske ekipe ali platforme za hitro ponovno vzpostavitev komunikacij na odročnih območjih, je v EERC številčna vrzel (–2). Vendar je bila Komisija obveščena, da nekaj sodelujočih držav ima taka sredstva, le da tega niso izrecno navedle za namene tega poročila. Zato bi bile potrebne dodatne informacije glede razpoložljivosti te vrste sredstev.

Komisija poziva sodelujoče države, naj dodatna sredstva registrirajo v EERC ali proučijo ustreznost te ciljne zmogljivosti.

5.Sklep

Pri doseganju prvotnih ciljnih zmogljivosti EERC je bil dosežen dober napredek, vendar je iz tega poročila razvidno, da zmogljivost EU za odzivanje na nesreče morda še vedno ni zadostna v zvezi z (1) letali za gašenje gozdnih požarov ter (2) zatočišči in povezano pomočjo.

Poleg tega je v nekaterih primerih potrebna bolj poglobljena analiza za presojo, ali so v zmogljivosti EU za odzivanje potencialno precejšnje vrzeli oziroma ali je treba pregledati in spremeniti nekatere ciljne zmogljivosti, kot so opredeljene v veljavni zakonodaji. To bi veljalo za naslednje vrste sredstev: (a) ekipe za iskanje in reševanje v urbanih okoljih v primeru kemične, biološke, radiološke in jedrske nevarnosti ter ekipe za dekontaminacijo kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi, (b) terenske bolnišnice in zmogljivosti za zdravstveno evakuacijo, (c) sisteme daljinsko pilotiranih zrakoplovov in (d) komunikacijske ekipe.

Da bi Komisija pomagala zagotoviti zadostno razpoložljivost ključnih sredstev, je leta 2017 objavila še en razpis za zbiranje predlogov za zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče. Ta razpis zajema odzivne zmogljivosti na področjih gašenja gozdnih požarov z letali, zmogljivosti zatočišča, kopenskih vozil brez posadke v primeru kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nesreč, nujne medicinske pomoči, sistemov daljinsko pilotiranih zrakoplovov in obvladovanja poplav 10 .

Komisija predlaga, naj sodelujoče države preostale vrzeli, za katere na nacionalni ravni ni na voljo nobenih zmogljivosti, odpravijo na več načinov, na primer:

oblikujejo konzorcij in pripravijo skupne module,

proučijo pogodbene dogovore, ki omogočajo dostop do takih sredstev,

spodbudijo dodatne tovrstne raziskave,

vrzeli zapolnijo na podlagi obstoječih nacionalnih programov in programov EU za krepitev zmogljivosti 11 , npr. v okviru strukturnih skladov EU.

Nazadnje, ugotavljanje doseženega napredka in preostalih vrzeli v EERC je dinamičen in stalen proces. Ciljne zmogljivosti EERC je treba pregledati vsaj vsako drugo leto, 12 prvi pregled pa se bo začel izvajati že leta 2017. Ko bo končan, se bodo morda opredelile nove ciljne zmogljivosti na podlagi nacionalnih ocen tveganja, izkušenj, pridobljenih v nedavnih nesrečah, splošnih gibanj in drugih ustreznih virov informacij.

Priloga: Pregled sredstev in vrzeli v EERC

V prvih dveh stolpcih preglednice so navedeni „moduli“, „ekipe za tehnično pomoč in podporo“ in „druge odzivne zmogljivosti“, prikazujeta pa ciljne zmogljivosti za začetno razporeditev EERC, kakor je opredeljena v Prilogi III k Izvedbenemu sklepu Komisije. V preglednici so navedeni tudi sestavni deli evropske zdravstvene enote, ki uradno ne spada v EERC in za katero ciljne zmogljivosti še niso bile določene. Tretji in četrti stolpec prikazujeta sredstva, ki so trenutno registrirana v EERC oziroma ki v EERC niso registrirana, vendar jih lahko sodelujoče države dajo takoj na voljo v zahtevanem obsegu, na zahtevani lokaciji, v zahtevanem časovnem okviru in za zahtevano obdobje. Zadnji stolpec prikazuje razliko med ciljno in skupno zmogljivostjo na ravni sodelujočih držav ter povzema pomembnost ugotovljenih vrzeli. Zagotavlja podlago za barvno označevanje z zeleno (cilj je dosežen), oranžno (glej posebne pripombe) in rdečo barvo (potencialno precejšnja vrzel v zmogljivosti).

– Cilj je dosežen.

– Glej posebne pripombe.

– Potencialno precejšnja vrzel v zmogljivosti.

	1	2	3	4	5
	Vrsta sredstev	Prvotni cilj EERC 13	Sredstva, ki so registrirana (ali v postopku registracije) v EERC	Sredstva, ki se lahko dajo na voljo zunaj EERC 14	Ocena potencialno precejšnjih vrzeli v odzivnih zmogljivostih
	Moduli
1	Modul velike zmogljivosti črpanja	6	BE 1, DE 3, DK 1, FR 2, IT 1, PL 2, SE 1, SK 1, RO 2.	AT 2, baltske države 1, BE 1, BG 1, CZ 1, DE 5, FR 2, HU 1, IT 1, SI 1.	Ni vrzeli (+24).
2	Modul iskanja in reševanja v mestih srednjega obsega (MUSAR) – 1 za nizke temperature	6	FI 1, GR 2, IT 1, RO 1.	AT 2, BE 1, BG 1, EE 1, ES 2, FR 5, HR 1, HU 2, IS 1, LI 1, SI 1.	Ni vrzeli (+17).
3	Modul iskanja in reševanja v mestih velikega obsega (HUSAR)	2	CZ 1, DE 1, DK 1, FR 2, NL 1, PL 1.	AT 1, ES 1, FR 2, HU 1, IT 1, NL 1.	Ni vrzeli (+8).
4	Modul čiščenja vode	2	DE 1, DK 1, FR 2.	AT 1, BE 1, DE 2.	Ni vrzeli (+6).
5	Modul gašenja gozdnih požarov z letali	2	FR 1.	FR 1, IT 1.	Številčno ni vrzeli (+1), vendar je bilo leta 2016 ugotovljeno kritično pomanjkanje med sezono gozdnih požarov, glej pripombe v oddelku 3.1 zgoraj.
6	Napredna zdravstvena postaja	2	CZ 1, RO 1.	AT 1, BE 1, ES 1, FR 8.	Ni vrzeli (+11).
7	Začasno zatočišče ob nesrečah	2		ES 1.	Vrzel je 1, kar je kritično v številnih scenarijih, glej oddelek 3.2 zgoraj.
8	Modul odkrivanja in vzorčenja kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi	2	DK 1, FR 2, IT 1.	BE 1, CZ 1, ES 1, FR 8, LU 1, PL 2.	Ni vrzeli (+16).
9	Modul gašenja gozdnih požarov s tal	2	FR 3, GR 1.	BG 1, DK 1, ES 1, FR 3.	Ni vrzeli (+8).
10	Modul gašenja gozdnih požarov z vozili	2	FR 3.	AT 3, DK 1, ES 1, FR 13, PL 3.	Ni vrzeli (+22).
11	Iskanje in reševanje v urbanih okoljih v primeru kemične, biološke, radiološke in jedrske nevarnosti (CBRNUSAR).	1		AT 2, BG 1, DK 1, ES 1, FR 2 15 .	Ni vrzeli (+6).
12	Napredna kirurška zdravstvena postaja	1	IT 1, RO 1.	EE 1, IT 3.	Ni vrzeli (+5).
13	Modul obvladovanja poplav	2	DK 1, FR 2, SE 1.	AT 2, ES 1, FR 2.	Ni vrzeli (+7).
14	Reševanje s čolni med poplavami	2	CZ 1, FR 2.	AT 3, ES 1, FR 2, LU 1, SI 1.	Ni vrzeli (+8).
15	Medicinska evakuacija žrtev nesreč po zraku (MEVAC)	1		DE 1, ES 1, FR 1, GR 1.	Številčno ni vrzeli (+4), vendar je treba pregledati točko 10 Priloge II k Izvedbenemu sklepu 2014/762/EU, glej oddelek 4.2 zgoraj.
16	Terenska bolnišnica	2		DK 1. 16	Vrzel je 1. Treba je upoštevati spremembe v okviru evropske zdravstvene enote, glej oddelek 4.2 zgoraj in vrstico 43.
17	Modul gašenja gozdnih požarov s helikopterji (FFFH)	2			Številčno je vrzel 2, vendar nima velikega strateškega pomena: helikopterji za gašenje gozdnih požarov se večinoma mobilizirajo za čezmejne napotitve na kratke razdalje na podlagi dvostranskih zahtev. Na splošno se ne uporabljajo za zagotavljanje mednarodne pomoči v nesrečah na oddaljenih lokacijah.
	Ekipe za tehnično pomoč in podporo
18	Ekipa za tehnično pomoč in podporo (TAST)	2	DK 1, DE 1, FI 1, NL 1, SE 1.	AT 1, DE 1, EE 1, IS 1, IT 1, LT/LV 1, LU 1, NO 1.	Ni vrzeli (+11).
	Druge odzivne zmogljivosti (navedene v Prilogi III k Izvedbenemu sklepu Komisije).
19	Ekipe za iskanje pogrešanih in reševanje ponesrečencev v gorah	2		AT 1, ES 1, ME 1, SI 1.	Ni vrzeli (+2).
20	Ekipe za iskanje pogrešanih v vodi in reševanje ponesrečencev iz vode	2		AT 1, DK 1, ME 1, SI 1.	Ni vrzeli (+2).
21	Ekipe za iskanje pogrešanih v jamah in reševanje ponesrečencev iz jam	2	SI 1.	AT 1, ME 1, SI 1.	Ni vrzeli (+2).
22	Ekipe s posebno opremo za iskanje pogrešanih in reševanje ponesrečencev, npr. z iskalnimi roboti	2		DK 1 17 .	Vrzel je 1, vendar glej opombo 12. Vrzel je potencialno precejšnja za zahtevne operacije iskanja in reševanja, tudi v primeru kemične, biološke, radiološke in jedrske nevarnosti, glej oddelek 4.1 zgoraj in vrstico 11.
23	Ekipe z letali brez posadke/sistemi daljinsko pilotiranih zrakoplovov	2		DK 1. 18	Vrzel je 1, potrebna je dodatna ocena, glej oddelek 4.3 zgoraj.
24	Ekipe za odziv na pomorske incidente	2	NL 1.	BE 1, FR 2.	Ni vrzeli (+2).
25	Ekipe s področja gradbene tehnike za izvedbo ocen škode in varnosti, ocen stavb, ki jih je treba porušiti/obnoviti, ocen infrastrukture, kratkotrajnega podpiranja	2	IT 1.	AT 1, ES 1, SI 1.	Ni vrzeli (+2).
26	Pomoč pri evakuaciji: vključno z ekipami za upravljanje informacij in logistiko	2		DE 1, DK 1, GR 1.	Ni vrzeli (+1).
27	Gašenje požarov: svetovalne ekipe/ekipe za oceno	2		AT 1, DK 1, GR 1.	Ni vrzeli (+1).
28	Ekipe za dekontaminacijo kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi	2	DK 1.	AT 1, FR 1.	Ni vrzeli (+1).
29	Mobilni laboratoriji za nevarnosti za okolje	2	NL 1.	BE 1, DE 1, FR 2.	Ni vrzeli (+3).
30	Komunikacijske ekipe ali platforme za hitro ponovno vzpostavitev komunikacij na odročnih območjih	2			Vrzel je 2. Treba je oceniti pomembnost vrzeli, glej oddelek 4.4 zgoraj.
31	Letala za zračne reševalne prevoze pri zdravstveni evakuaciji in helikopter za zdravstveno evakuacijo, ločeno za po Evropi in po svetu	2	LU 1, NL 1, SE 1.	Helikopterji za po Evropi: AT 1, ME 1. Helikopterji in reaktivna letala za po Evropi in zunaj nje: LU 1.	Številčno ni vrzeli (+4), vendar je potencialno precejšnje pomanjkanje za dogodke z množičnimi žrtvami v posebnih primerih. Treba je pregledati splošne zahteve ob upoštevanju zahtev za module MEVAC, glej oddelek 4.2 zgoraj in vrstico 15.
32	Dodatna zmogljivost zatočišča: enote za 250 oseb (50 šotorov), vključno s samozadostno enoto za osebje za oskrbo	100	SE 1.	AT 5, BE 1.	Potencialno precejšnja vrzel, saj na ravni sodelujočih držav ni na voljo zadostne zmogljivosti, glej oddelek 3.2 zgoraj in vrstico 7.
33	Dodatni komplet zmogljivosti za zatočišča: enote za 2 500 oseb (500 ponjav), z možnostjo lokalne nabave kompleta opreme	6		AT 1.
34	Vodne črpalke z minimalno zmogljivostjo črpanja 800 l/min	100		DK 20, ME 5, NL 19 .	Številčno je vrzel 75, vendar se šteje, da veliko število modulov z veliko zmogljivostjo črpanja in dve ekipi za zelo veliko zmogljivost črpanja v EERC nadomestijo pomanjkanje sredstev, registriranih v tej kategoriji.
35	Električni generatorji z močjo 5–150 kW	100		AT 20, DK 10, ME 5, SE 15, NL 20 .	Številčno obstaja vrzel, vendar je iz razpoložljivih informacij razvidno, da imajo sodelujoče države na voljo več sredstev, kot je bilo navedeno za namene tega poročila.
36	Električni generatorji z močjo nad 150 kW	10		AT 5, DK 1.
37	Zmogljivosti za preprečevanje onesnaževanja morja	po potrebi	SE 1. 21	DK 1.
	Druge odzivne zmogljivosti za odpravljanje ugotovljenih tveganj
38	Zelo velika zmogljivost črpanja (≥ 50 000 l/min)	Ni relevantno.	BE 1, NL 1.
39	Center za pomoč na področju IKT	Ni relevantno.	SE 1.	DK 1.
40	Stalna inženirska zmogljivost	Ni relevantno.	DE 1.
41	Nujna zdravniška ekipa (EMT) tipa 1	Ni relevantno.
42	Nujna zdravniška ekipa (EMT) tipa 2	Ni relevantno.	ES 1, FR 1, BE 1.
43	Nujna zdravniška ekipa (EMT) tipa 3	Ni relevantno.			Cilj še ni določen, glej oddelek 4.2 zgoraj.
44	Bolnišnica za izolacijo v primeru nalezljivih bolezni	Ni relevantno.	DE 1.
45	Mobilni laboratoriji za biološko varnost	Ni relevantno.	BE 1, DE 1.

(1)

Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite, člen 11.

(2)

Glej Posebno poročilo št. 33/2016 z naslovom „Mehanizem Unije na področju civilne zaščite“, objavljeno 18. januarja 2017.

(3)

Za podrobnosti glej prilogo.

(4)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/762/EU, člen 16.

(5)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/762/EU, člen 14.

(6)

Da bi se upoštevale zamude pri dokončanju registracije sredstev, se v tem poročilu za „registrirana“ štejejo tudi tista sredstva, za katera je Komisija zahtevek za registracijo prejela v roku, vendar zanje registracijski postopek še ni končan. Predpostavlja se namreč, da bodo na koncu registrirana vsa sredstva, čeprav bodo pri nekaterih morda potrebna nepovratna sredstva za prilagoditve, da bodo v skladu z merili kakovosti iz Priloge II k Izvedbenemu sklepu Komisije 2014/762/EU. Uradno registrirana sredstva trenutno zajemajo le 20 % od 77 sredstev, navedenih v prilogi. Preostalih 80 % so sredstva, za katera se je začel postopek registracije. Sredstva, za katera so se sodelujoče države politično zavezale, da jih bodo prispevale, vendar zanje do 1. oktobra 2016 ni bil predložen prijavni obrazec, se ne upoštevajo v sedanjem postopku ugotavljanja vrzeli, saj ni na voljo nobenih informacij o njihovih tehničnih vidikih, stanju, časovnem okviru in ustreznosti.

(7)

Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Črna gora, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.

(8)

MEVAC: medicinska evakuacija žrtev nesreč po zraku.

(9)

Komisija je januarja 2016 organizirala strokovno delavnico o uporabi sistemov daljinsko pilotiranih zrakoplovov v operacijah civilne zaščite. Na tej delavnici se je ugotovilo, da bi se lahko tehnologija sistemov daljinsko pilotiranih zrakoplovov izkazala za uporabno pri podpori raznih misij za obvladovanje nesreč. Strokovna skupina za module civilne zaščite, ki jo je vzpostavil Odbor za civilno zaščito, je junija 2016 ugotovila, da bi bile za mehanizem Unije na področju civilne zaščite prednostna naloga tri vrste misij: sistemi daljinsko pilotiranih zrakoplovov za podporo ocenjevalnim misijam, sistemi daljinsko pilotiranih zrakoplovov za podporo operacijam iskanja in reševanja ter sistemi daljinsko pilotiranih zrakoplovov za podporo pri gašenju gozdnih požarov. Skupina se je dogovorila tudi o seznamu zahtev glede kakovosti, ki jih morajo enote sistemov daljinsko pilotiranih zrakoplovov izpolniti za registracijo v EERC.

(10)

Odzivna zmogljivost, ki je na voljo za obvladovanje tveganja poplav v Evropi, je na splošno dobra. Vendar je treba pri tveganju poplav upoštevati tudi geografsko lokacijo in kategorijo tveganja. Zmogljivost odzivanja na poplave kljub splošni razpoložljivosti na nekaterih območjih morda sploh ni na voljo. Poleg tega ni nobenih informacij o razpoložljivosti naprednejše ali inovativnejše opreme za obvladovanje poplav, kot so cevni in komponentni sistemi, ki bi lahko izboljšali odzivno zmogljivost EERC. Kar zadeva kategorijo tveganja, je treba opozoriti, da je odzivni čas pri nenadnih poplavah običajno krajši kot pri poplavljanju rek. Zato jih je težje predvideti ter vnaprej opozoriti prebivalce in reševalce.

(11)

Opozoriti je treba, da bo financiranje v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite za odpravo vrzeli v zmogljivosti ostalo omejeno na začetni kapital v višini največ 20 % upravičenih stroškov in je mogoče v le zelo majhnem številu primerov, glej Sklep št. 1313/2013/EU, člen 21(1)(j), in Izvedbeni sklep Komisije 2014/762/EU, člen 22.

(12)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/762/EU, člen 14(2).

(13)

Kakor je opredeljen v Prilogi III k Izvedbenemu sklepu Komisije 2014/762/EU.

(14)

Upoštevati je treba, da lahko Združeno kraljestvo da na voljo številna sredstva, za katera ni mogoče oceniti nacionalne zmogljivosti. Zato se za namene te analize navedena sredstva ne upoštevajo. To vključuje strokovno znanje s področja gašenja požarov, zmogljivosti za iskanje in reševanje v mestih velikega obsega, specializirano opremo za iskanje in reševanje, ki je na voljo prek gasilsko-reševalne službe Združenega kraljestva in njenih operativnih partnerjev, zmogljivosti MEVAC, ki so na voljo prek oboroženih sil Združenega kraljestva, številne pomorske odzivne zmogljivosti, ki so na voljo prek agencije Združenega kraljestva za pomorstvo in obalno stražo in njenih operativnih partnerjev, ter raznovrstno inženirsko strokovno znanje, ki je na voljo prek agencij javnega sektorja (kot sta izvršilni organ za zdravje in varnost ter okoljska agencija) in zasebnega sektorja. Združeno kraljestvo ima tudi veliko zalogo zmogljivosti zatočišč, ki jih ima oddelek za mednarodni razvoj.

(15)

Zmogljivosti v francoskih modulih HUSAR se lahko uporabijo tudi kot zmogljivosti v modulu CBRNUSAR. Vendar zmogljivosti v modulih HUSAR niso bile registrirane kot zmogljivosti v modulu CBRNUSAR, zato za zdaj ni mogoče zagotoviti, da so skladne z ustreznimi merili kakovosti.

(16)

Danska zmogljivost obsega eno modularno/prilagodljivo mobilno bolnišnico, ki lahko deluje kot napredna zdravstvena postaja, napredna kirurška zdravstvena postaja in terenska bolnišnica. Za namene te analize se je štela le enkrat, in sicer kot terenska bolnišnica.

(17)

Ekipe, opremljene s kamerami za iskanje, termalnimi kamerami, akustično iskalno opremo in reševalnimi psi.

(18)

Danska ekipa je opremljena z letalom brez posadke, ki lahko snema pri dnevni svetlobi in ob šibkem vetru.

(19)

Nizozemska lahko da na voljo vodne črpalke z minimalno zmogljivostjo črpanja 800 l/min za posamezne primere. Vendar nacionalne zmogljivosti ni mogoče oceniti, zato se za namene te analize ne upošteva.

(20)

Nizozemska lahko da na voljo električne generatorje z močjo 5–150 kW za posamezne primere. Vendar nacionalne zmogljivosti ni mogoče oceniti, zato se za namene te analize ne upošteva.

(21)

Odzivanje v obalnem območju.