EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 26.1.2017
COM(2017) 46 final
PREDLOG SPREMEMBE PRORAČUNA št. 1
K SPLOŠNEMU PRORAČUNU ZA LETO 2017
Spremni dokument k predlogu za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije za zagotovitev pomoči Združenemu kraljestvu, Cipru in Portugalski
Ob upoštevanju:
–Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 314 Pogodbe, v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti členom 106a Pogodbe Euratom,
–Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije 1 , in zlasti člena 41 Uredbe,
–splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, sprejetega 1. decembra 2016 2 ,
Evropska komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga predlog spremembe proračuna št. 1 k proračunu za leto 2017.
SPREMEMBE IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV PO ODDELKIH
Spremembe izkaza prihodkov in odhodkov po oddelkih so na voljo na portalu EUR-Lex ( http://eur-lex.europa.eu/budget/www/index-sl.htm ). Temu dokumentu je za ponazoritev priložena angleška različica sprememb izkaza kot priloga v proračunskem formatu.
KAZALO
1. Uvod
2. Uporaba sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije
2.1Združeno kraljestvo – poplave leta 2016
2.2Ciper – suša in požari leta 2016
2.3Portugalska – požari na Madeiri leta 2016
3. Financiranje
4. Zaključek
1.Uvod
Predlog spremembe proračuna št. 1 za leto 2017 zajema uporabo sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije (EU) v znesku 71 524 810 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil. Uporaba sredstev se nanaša na poplave v Združenem kraljestvu, sušo in požare na Cipru ter požare na Portugalskem.
2.Uporaba sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije
Komisija je septembra 2016 prejela končno vlogo za finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada EU v zvezi s poplavami v Združenem kraljestvu po sprva predloženi nepopolni vlogi, prejeti februarja 2016. Septembra 2016 je Komisija prav tako prejela dve vlogi za finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada EU v zvezi s sušo in požari na Cipru ter požari na Portugalskem.
Službe Komisije so temeljito proučile vloge v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 3 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada EU (v nadaljnjem besedilu: Uredba), zlasti v skladu s členi 2, 3 in 4 Uredbe.
Sledi povzetek najpomembnejših elementov ocen.
2.1Združeno kraljestvo – poplave leta 2016
(1)Med decembrom 2015 in januarjem 2016 so obilne padavine in močni vetrovi povzročili poplave in škodo na infrastrukturi ter uničenje javne in zasebne infrastrukture, domov ter kmetijskih površin. V Združenem kraljestvu je bilo prizadetih skupno 11 regij 4 . Dogodki so zajemali tudi številna huda neurja, npr. neurje Desmond 5. in 6. decembra ter neurje Eva 24. decembra.
(2)Pri poplavah gre za naravno nesrečo, zato spadajo na glavno področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.
(3)Komisija je vlogo Združenega kraljestva prvotno prejela 26. februarja 2016, tj. v roku 12 tednov od nastanka prve škode, ki je bila zabeležena 5. decembra 2016. Organi Združenega kraljestva so v svoji vlogi poudarili, da je bila ocena škode nepopolna in da so ti podatki le začasni. Končna vloga je bila dopolnjena šele 22. septembra 2016, potem ko je Komisija organom Združenega kraljestva poslala uradni dopis in določila rok do konca septembra 2016.
(4)Združeno kraljestvo ni zaprosilo za plačilo predplačila.
(5)Organi Združenega kraljestva so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, prvotno ocenili na 2 300 milijonov EUR. V njihovi končni vlogi z dne 22. septembra je bila ta številka posodobljena na 2 412,042 milijona EUR. Ta znesek predstavlja 73 % praga za „večjo nesrečo“ za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU, ki je veljal za Združeno kraljestvo v letu 2016 in je znašal 3 312,242 milijona EUR (tj. 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2011).
(6)Ker skupna neposredna škoda ni presegla praga za večjo nesrečo za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU, je bila vloga predložena in proučena na podlagi meril za „regionalne nesreče“, kot so določena v členu 2(3) Uredbe, ki opredeljuje „regionalno nesrečo“ kot katero koli naravno nesrečo, ki v regiji na ravni NUTS 2 upravičene države povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % BDP te regije. Vloga Združenega kraljestva se nanaša na več posameznih regij na ravni NUTS 2 (glej opombo zgoraj). Sporočena neposredna škoda v višini 2 412,042 milijona EUR predstavlja 5,77 % tehtanega povprečja BDP regij, ki jih je prizadela nesreča (41 784 milijonov EUR glede na podatke iz leta 2014), in je višja od praga 1,5 % iz člena 2(3) Uredbe. Vloga Združenega kraljestva je zato upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU.
(7)Kar zadeva učinek in posledice nesreče, je bilo poplavljenih 16 143 gospodinjstev, približno 3 600 pa jih je bilo treba preseliti v nadomestna bivališča. Združeno kraljestvo je sporočilo tudi, da je bilo poplavljenih 4 985 podjetij. V obravnavanem obdobju je bilo vpoklicanih 1 700 članov vojaškega osebja za pomoč pri reševanju in obnovi, naenkrat jih je bilo na terenu približno 700. V pričakovanju poplave je bil sprožen poplavni alarm in po potrebi so bili ljudje evakuirani iz svojih domov. Povsod, kjer je to mogoče, so se ohranjale obstoječe zaščite pred poplavami in vzpostavljenih je bilo več kot 5 km začasnih zaščit pred poplavami. 43 dodatnih črpalk se je namestilo na prizadeta območja in ovire v vodotokih so bile odstranjene, da bi se zmanjšala škoda. Nesreča je imela precejšen vpliv na turizem (npr. hotelske odpovedi, manj turistov), saj je bilo že samo na severu Anglije 35 % turističnih podjetij na območjih, ki so jih prizadele poplave. Tudi kmetije so utrpele izgubo proizvodnje. Vpliv vključuje škodo ali izgubo rastočih in skladiščenih pridelkov, nezmožnost dostopa do zemljišč, stroške selitve živali in čiščenje. Najbolj pa je bila prizadeta prometna infrastruktura. Ključni mostovi so bili poškodovani ali uničeni. Na primer, poškodba viadukta Lamington pri mestu Lockerbie je onemogočila obratovanje glavne železniške povezave med Anglijo in Škotsko na zahodni obali (West Coast Mainline).
(8)Stroške bistvenih nujnih ukrepov in ukrepov za okrevanje, ki so upravičeni na podlagi člena 3(2) Uredbe, so britanski organi ocenili na 408,232 milijona EUR in so razčlenjeni po vrstah ukrepov. Največji del teh ukrepov (več kot 338 milijonov EUR) se nanaša na prometni sektor. Drugi največji del v višini 32 milijonov EUR zadeva zagotovitev preventivne infrastrukture.
(9)Prizadete regije so v skladu z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI) (2014–2020) opredeljene kot „manj razvite regije“, „regije v prehodu“ in „bolj razvite regije“. Organi Združenega kraljestva so izjavili, da se dodelitev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja uporablja za podporo kmetom pri obnovi na podlagi njihove vloge, ter da so nakazali 12,5 milijona EUR za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje, ki je bil prizadet zaradi naravnih nesreč in katastrofalnih dogodkov, in za uvedbo ustreznih preventivnih ukrepov.
(10)Kar zadeva izvajanje zakonodaje Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganj nesreč, trenutno ne poteka noben postopek ugotavljanja kršitev. Uredbe o tveganju poplav (2009) izvajajo direktivo EU o oceni in obvladovanju tveganja poplav. Direktiva zagotavlja okvir na visoki ravni za zmanjšanje tveganja škode zaradi poplav na ravni Skupnosti in državam članicam omogoča, da uporabijo svoje obstoječe ocene tveganja poplav in načrte za izpolnjevanje zahtev direktive. Evropska agencija za okolje in drugi organi za obvladovanje tveganj uporabljajo obstoječe podrobne zemljevide in načrte na področju tveganja poplav, kjer je to mogoče. Ti bodo dopolnjeni z načrti za obvladovanje tveganja poplav, ki prvič združujejo ukrepe za obravnavo vseh virov lokalnih poplav v Angliji.
(11)Združeno kraljestvo na dan predložitve vloge ni bilo v postopku za ugotavljanje kršitev v zvezi z zakonodajo Unije v povezavi z naravo nesreče.
(12)Organi Združenega kraljestva so potrdili, da za upravičene stroške ni zavarovalnega kritja.
2.2Ciper – suša in požari leta 2016
(1)V obdobju od oktobra 2015 do junija 2016 je bilo na otoku Ciper zelo malo padavin z izjemno visokimi temperaturami, kar je povzročilo hudo sušo in precejšen izpad pridelka, gozdne požare in požare vegetacije, pomanjkanje vode v kmetijstvu in za prebivalstvo, zaradi tega pa težave za sisteme oskrbe z vodo. Junija 2016 je stanje eskaliralo v dveh velikih požarih v naravi, in sicer 18. in 19. junija, pri čemer je zgorelo več kot 2 600 hektarjev državnih gozdov.
(2)Pri sušah in požarih gre za naravno nesrečo, zato spadajo na glavno področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.
(3)Vloga Cipra je bila prejeta 5. septembra 2016, tj. v roku 12 tednov od nastanka prve škode, ki je bila zabeležena 14. junija 2016, ko so bili sprejeti prvi uradni ukrepi proti suši. Na zahtevo Komisije so bile 21. oktobra 2016 predložene dodatne informacije o pravilnosti tega datuma. Zato je bila vloga prejeta v roku, določenem v Uredbi.
(4)V svoji vlogi je Ciper zaprosil za plačilo predplačila, kakor je določeno v členu 4a Uredbe. Dne 17. novembra 2016 je Komisija sprejela Izvedbeni sklep C(2016) 7572 o dodelitvi 10 % predujma v višini 729 876 EUR na pričakovani finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU in ga nato Cipru v celoti izplačala.
(5)Ciprski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 180,803 milijona EUR. Ta znesek predstavlja 1,78 % ciprskega BND in presega prag za „večjo nesrečo“ za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU v višini 100,412 milijona EUR, ki je za Ciper veljal v letu 2016 (tj. 0,6 % BND glede na podatke iz leta 2014). Ker ocenjena skupna neposredna škoda presega prag za „večjo nesrečo“, se nesreča opredeli kot „večja naravna nesreča“.
(6)Kar zadeva učinek in posledice nesreče, je pomanjkanje vode povzročilo veliko škodo za kmetijstvo, gospodinjstva in okolje. Prizadetih je bilo skupno 374 vasi. Veliki deli okrožij Nikozija, Larnaka in Famagusta so utrpeli 100-odstotno škodo pri pridelkih, ki jih napaja dež (kot so ječmen, pšenica in druge nenamakane krmne rastline). Dotok vode za vodne zbiralnike se je močno zmanjšal, zlasti je primanjkovalo vode v jezu „Kouris“, ki je glavni vir vode za komunalne čistilne naprave in namakanje. Glede na pretekle podatke od leta 1901 je med oktobrom 2015 in junijem 2016 padla 6. najnižja količina dežja v zadnjih 104 letih in 4. najnižja v zadnjih 50 letih. Poleg zgoraj navedenega učinka suše je sredi junija 2016 vročinski val povzročil dva večja gozdna požara na Cipru. Prvi požar v „Argaki“ je požgal površino 763 ha državnih gozdov v okolici Pafosa. Drugi požar v „Solei“ je požgal površino 1 897 ha, ki je večinoma del državnega gozda „Adelfoi“.
(7)Stroške bistvenih nujnih ukrepov in ukrepov za okrevanje, ki so upravičeni na podlagi člena 3(2) Uredbe, so ciprski organi ocenili na 49 milijonov EUR in so razčlenjeni po vrstah ukrepov. Največji del teh ukrepov (več kot 46,082 milijona EUR) so stroški intervencijskih reševalnih služb pred požari v naravi. Drugi največji delež obsega takojšnjo obnovo prizadetih naravnih predelov, da bi se preprečili takojšnji učinki zaradi erozije tal, v višini 2,484 milijona EUR.
(8)Prizadeta regija je v skladu z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (2014–2020) opredeljena kot „bolj razvita regija“. Ciprski organi Komisiji niso sporočili, da nameravajo prerazporediti sredstva iz programov skladov ESI v obnovitvene ukrepe.
(9)Kar zadeva izvajanje zakonodaje Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganj nesreč, trenutno ne poteka noben postopek ugotavljanja kršitev. Ustrezna zakonodaja Unije o gozdnih požarih je Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite, zlasti so pomembne določbe člena 6 (obvladovanje tveganja). Za uskladitev s pravom Unije je bila za Ciper v okviru sporazuma o sodelovanju št. 21283-2003-10 SOSC ISP CY med Skupnim raziskovalnim središčem (JRC) Evropske komisije in uradom za gozdarstvo Republike Ciper izdelana karta požarne ogroženosti. Obvladovanje tveganja suše v kmetijskem sektorju v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta določa vzpostavitev in uporabo instrumenta za stabilizacijo dohodkov v okviru skupne kmetijske politike. Ciper je izjavil, da ne namerava uporabiti instrumenta za stabilizacijo.
(10)Ciper na dan predložitve vloge ni bil v postopku za ugotavljanje kršitev v zvezi z zakonodajo Unije v povezavi z naravo nesreče.
(11)Ciprski organi so potrdili, da za upravičene stroške ni zavarovalnega kritja.
2.3Portugalska – požari na Madeiri leta 2016
(1)V obdobju med 8. in 13. avgustom 2016 so bili na portugalskem otoku Madeiri velikih požari v naravi, ki so požgali površino 6 000 hektarov. Požari so bili posledica visokih temperatur, zelo močnih vetrov in izjemno nizke vlažnosti zraka. Povzročili so uničenje osnovne javne infrastrukture, javnih zgradb, domov, poslovnih zgradb ter kmetijskih površin.
(2)Pri požarih gre za naravno nesrečo, zato spadajo na glavno področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.
(3)Komisija je vlogo Portugalske prejela 21. septembra 2016, tj. v roku 12 tednov od nastanka prve škode, ki je bila zabeležena 8. avgusta 2016. Zato je bila vloga prejeta v roku, določenem v Uredbi.
(4)V svoji vlogi je Portugalska zaprosila za plačilo predplačila, kakor je določeno v členu 4a Uredbe. Dne 9. novembra 2016 je Komisija sprejela Izvedbeni sklep C(2016) 7250 o dodelitvi 10 % predujma v višini 392 500 EUR na pričakovani finančni prispevek iz sklada in ga nato Portugalski v celoti izplačala.
(5)Portugalski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 157 milijonov EUR. Ta znesek predstavlja le 15 % praga za „večjo nesrečo“ za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU, ki je veljal za Portugalsko v letu 2016 in je znašal 1 026,714 milijona EUR (tj. 0,6 % od 171 119 milijonov glede na cene iz leta 2014).
(6)Ker skupna neposredna škoda ni presegla praga za večjo nesrečo za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU, je bila vloga predložena in proučena na podlagi meril za „regionalne nesreče“, kot so določena v členu 2(3) Uredbe, ki opredeljuje „regionalno nesrečo“ kot katero koli naravno nesrečo, ki v regiji na ravni NUTS 2 upravičene države povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % BDP te regije. Ker se portugalska vloga nanaša na otok Madeira (PT30 – Região Autónoma da Madeira) je uporabljen prag 1 % BDP, saj je to najbolj oddaljena regija v smislu člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Sporočena neposredna škoda v višini 157 milijonov EUR predstavlja 3,84 % BDP te regije (4 085 milijonov EUR glede na podatke iz leta 2014) in je tako višja od praga 1 % iz člena 2(3) Uredbe. Vloga Portugalske je zato upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU.
(7)Kar zadeva učinek in posledice nesreče, sta bila resno prizadeta glavno mesto Funchal in občina Calheta, saj je požar močno vplival na vsakdanje življenje in lastnino prebivalstva, vključno s tremi žrtvami. Požgana površina zajema 6 000 hektarov, od česar 560 hektarov zadeva zaščitena območja, ki spadajo v omrežje „Natura 2000“. Poškodovano je bilo tudi slavno zgodovinsko posestvo „Quinta do Monte“, ki je v državni lasti. Poleg tega je Portugalska sporočila škodo na 233 hišah, od katerih jih je bilo 154 popolnoma uničenih. Poškodovanih je bilo več kmetij, 24 podjetij in 5 hotelov ter lokalna šola in bolnišnica. Poleg tega je bila prizadeta osnovna infrastruktura, kot so elektroenergetski vodi, ki oskrbujejo 400 potrošnikov.
(8)Stroške bistvenih nujnih ukrepov in ukrepov za okrevanje, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) Uredbe, so portugalski organi ocenili na 7,347 milijona EUR in so razčlenjeni po vrstah ukrepov. Največji del teh ukrepov (več kot 1,816 milijona EUR) se nanaša na stroške začasne namestitve. Drugi največji del stroškov v višini 1,756 milijona EUR zadeva sanacijske ukrepe.
(9)Prizadeta regija je v skladu z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (2014–2020) opredeljena kot „manj razvita regija“. Portugalski organi so Komisiji sporočili, da nameravajo prerazporediti sredstva iz programov skladov ESI v obnovitvene ukrepe.
(10)Kar zadeva izvajanje zakonodaje Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganj nesreč, trenutno ne poteka noben postopek ugotavljanja kršitev. Portugalska vloga vsebuje podroben pregled vzpostavljenih preventivnih ukrepov. Na primer, z resolucijo št. 56/2015 Sveta ministrov, objavljeno v Uradnem listu Portugalske republike št. 147 z dne 30. julija 2015, so bili odobreni strateški okvir za podnebno politiko, nacionalni program za podnebne spremembe in nacionalna strategija za prilagajanje podnebnim spremembam ki so strateški dokumenti v skladu z zakonodajo EU za preprečevanje in obvladovanje tveganj, povezanih z gozdnimi požari kot naravnimi nesrečami.
(11)Portugalska na dan predložitve vloge ni bila v postopku za ugotavljanje kršitev v zvezi z zakonodajo Unije v povezavi z naravo nesreče.
(12)Portugalski organi so potrdili, da ni zavarovalnega kritja za upravičene stroške, razen že navedenega zneska 360 000 EUR.
3.Financiranje
Metodologija za izračun pomoči iz Solidarnostnega sklada EU je bila določena v Letnem poročilu o Solidarnostnem skladu za obdobje 2002–2003, sprejela pa sta jo Svet in Evropski parlament.
Ker je bila solidarnost osrednji razlog za ustanovitev Solidarnostnega sklada EU, Komisija meni, da bi morala biti pomoč iz sklada progresivna. To pomeni, da bi bilo treba v skladu z dosedanjo prakso za delež škode, ki presega prag za „večjo nesrečo“ za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU (tj. 0,6 % BND oziroma 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2011, pri čemer se upošteva najnižji znesek), nameniti večjo intenzivnost pomoči kot za delež škode pod tem pragom. Stopnja, ki se je v preteklosti uporabljala za dodelitev sredstev za večje nesreče, znaša 2,5 % skupne neposredne škode pod pragom za večje nesreče in 6 % za del škode nad njim. Za regionalne nesreče in nesreče, ki so bile priznane na podlagi določbe o „sosednji državi“, je višina stopnje 2,5 %.
Zneski pomoči iz Solidarnostnega sklada EU ne smejo presegati ocenjenih skupnih stroškov upravičenih ukrepov, kot je navedeno zgoraj v ustreznih odstavkih (5) za Združeno kraljestvo, Ciper in Portugalsko.
Pri izračunu skupnega zneska pomoči iz Solidarnostnega sklada EU se je za Združeno kraljestvo in Portugalsko uporabila stopnja 2,5 %, saj je skupna neposredna škoda nižja od zadevnih pragov za večjo nesrečo. V primeru Cipra se je uporabila stopnja 2,5 % pod ravnjo praga za večje nesreče, medtem ko se je stopnja 6 % uporabila za del skupne neposredne škode nad tem pragom.
Komisija zato predlaga, da se uporabijo enaki deleži in odobrijo naslednji zneski pomoči:
|
Nesreča |
Skupna neposredna škoda
(v milijonih EUR) |
Uporabljeni prag za regionalne nesreče (v milijonih EUR) |
Uporabljeni prag za večje nesreče (v milijonih EUR) |
2,5 % skupne neposredne škode do praga za večje nesreče
|
6 % skupne neposredne škode nad pragom za večje nesreče
|
Skupni znesek predlagane pomoči
(v EUR) |
|
Združeno kraljestvo – poplave leta 2016 (regionalna nesreča) |
2 412,042 |
626,764 |
se ne uporablja |
60 301 050 |
– |
60 301 050 |
|
Ciper – suša in požari leta 2016 (večja nesreča) |
180,803 |
se ne uporablja |
101,412 |
2 535 300 |
4 763 460 |
7 298 760 |
|
Portugalska – požari na Madeiri leta 2016 (regionalna nesreča) |
157,000 |
40,850 |
se ne uporablja |
3 925 000 |
– |
3 925 000 |
|
SKUPAJ |
71 524 810 |
|||||
To je prvi predlog sklepa o uporabi sredstev Solidarnostnega sklada EU v letu 2017. Skupni znesek, ki je na voljo za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU, v začetku leta 2017 znaša 1 115 121 612 EUR. To je vsota dodelitev za leto 2017 v višini 563 081 210 EUR (tj. 500 000 000 EUR v cenah iz leta 2011), v skladu s členom 10(1) uredbe o večletnem finančnem okviru 5 , in celotne dodelitve sredstev v višini 552 040 402 EUR iz leta 2016 (tj. 500 000 000 EUR v cenah iz leta 2011), ki je ostala neuporabljena in se je prenesla v naslednje proračunsko leto, v skladu s členom 10(2) uredbe o večletnem finančnem okviru.
Določbe o zgornji meji iz uredbe o večletnem finančnem okviru so se upoštevale, saj je skupni znesek predlagane pomoči nižji od skupnega zneska, ki je na voljo za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU v letu 2017.
4.Zaključek
Komisija predlaga uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU za zgoraj navedene tri primere v zvezi z Združenim kraljestvom, Ciprom in Portugalsko in spremembo proračuna za leto 2017, tako da se proračunski člen 13 06 01 „Pomoč državam članicam v primeru večje naravne nesreče, ki ima resne posledice za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo“ poveča za 71 524 810 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.
Ker je Solidarnostni sklad EU poseben instrument v skladu z opredelitvijo iz uredbe o večletnem finančnem okviru, bi bilo treba zadevne odobritve vključiti v proračun brez upoštevanja ustreznih zgornjih mej iz večletnega finančnega okvira.
Komisija je prepričana, da se znesek 71 524 810 EUR v odobritvah plačil lahko prerazporedi v proračunu za leto 2017. Vendar v tej zgodnji fazi izvajanja Komisija še ni v položaju, da opredeli kakršna koli natančna sredstva. Zato Komisija predlaga, da v tem predlogu spremembe proračuna zagotovi negativno rezervo odobritev plačil za proračunski člen 40 03 01 za znesek v višini 71 524 810 EUR.
V skladu s členom 47 finančne uredbe 6 bo Komisija čim prej zmanjšala negativno rezervo s prerazporeditvijo odobritev iz drugih proračunskih postavk v skladu s postopkom, določenim v členih 26 in 27 navedene uredbe.