EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 25.1.2017
COM(2017) 44 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o napredku Romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje
{SWD(2017) 25 final}
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 25.1.2017
COM(2017) 44 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o napredku Romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje
{SWD(2017) 25 final}
1. UVOD
Mehanizem za sodelovanje in preverjanje je bil vzpostavljen ob pristopu Romunije k Evropski uniji leta 2007 1 , da bi se odpravile pomanjkljivosti na ključnih področjih, kot sta reforma pravosodja ter boj proti korupciji. Od takrat se v poročilih, pripravljenih v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, navajajo specifična priporočila, ki dajejo usmeritve v podporo prizadevanjem romunskih organov, z njimi pa se spremlja tudi njihov napredek. Mehanizem za sodelovanje in preverjanje se uporablja že deset let in Komisija je pripravila oceno s pregledom dosežkov, nerešenih izzivov in preostalih ukrepov, potrebnih za dosego ciljev mehanizma za sodelovanje in preverjanje.
Kot je že večkrat jasno izrazil Svet 2 , se bo mehanizem za sodelovanje in preverjanje prenehal izvajati, ko bodo zadovoljivo izpolnjena vsa štiri merila, ki veljajo za Romunijo. Merila so bila določena v času pristopa in zajemajo vprašanja, ki so ključnega pomena za delovanje držav članic – neodvisnost in učinkovitost pravosodja, integriteto ter boj proti korupciji. Za njihovo izpolnitev bo potrebna kombinacija zakonodajnih in institucionalnih ukrepov. Poleg tega se lahko ti ukrepi v celoti ocenijo samo tako, da se preuči, ali se je njihov nameravani učinek udejanjil v praksi in ali se lahko šteje, da so vključeni v pravni in institucionalni okvir Romunije ter da so nepovratni. Tako se lahko vzpostavi zaupanje med državljani, da odločitve in prakse v Romuniji v celoti spoštujejo načelo pravne države, in ustvari podlaga za medsebojno zaupanje, ki je potrebno za učinkovito izvajanje zakonodaje EU.
V zadnjih desetih letih sta bila reforma pravosodja in boj proti korupciji ključni vprašanji v romunski družbi. 3 Mehanizem za sodelovanje in preverjanje ima v Romuniji pomembno vlogo kot gonilo reform, pa tudi kot orodje za spremljanje napredka. Ugotovitve Komisije in metodologija mehanizma za sodelovanje in preverjanje so imele stalno podporo v Svetu, v tem procesu pa so s svojimi prispevki sodelovale tudi številne države članice. Sodelovanje je bilo okrepljeno tudi z usmerjeno podporo Romuniji v okviru sredstev EU.
Poročila v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje poleg spremljanja napredka v zadnjih 10 letih od leta 2014 omogočajo tudi oceno, kako se doslednost napredka začenja odražati kot trajnost. Zakonodajni in institucionalni ukrepi so se obrestovali in pokazali rezultate zahvaljujoč predanosti, ki so jo pokazali številni sodniki in tožilci, izvedbenemu delu ministrov za pravosodje in dobremu sodelovanju med romunskimi organi in Komisijo. Velika vključenost civilne družbe je bila prav tako ključnega pomena za spodbujanje reforme pravosodnega sistema in konkretnih ukrepov za odpravo korupcije na vseh ravneh. Obenem poročila v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje še naprej poudarjajo, da ostajajo področja, na katerih je bilo sprejemanje nadaljnjih reform oteženo, pri čemer so se včasih pojavljala tudi nasprotovanja. Temeljna vprašanja, kot je dvom o neodvisnosti pravosodja in veljavnosti sodnih odločb, ter včasih konkretni poskusi za zaustavitev reform so neizbežno upočasnili hitrost napredka pri doseganju ciljev mehanizma za sodelovanje in preverjanje.
To poročilo povzema napredek Romunije od leta 2007. Tako kot v prejšnjih letih je rezultat temeljite analize, ki jo je Komisija izvedla na podlagi tesnega sodelovanja z romunskimi institucijami, upoštevala pa je tudi prispevke civilne družbe in drugih zainteresiranih strani, vključno z drugimi državami članicami.
V zvezi s tem je treba pojasniti področje uporabe mehanizma za sodelovanje in preverjanje. Odločbi o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje določata parametre področja uporabe mehanizma za sodelovanje in preverjanje v zvezi z reformo pravosodja ter bojem proti korupciji. Na podlagi ukrepov, sprejetih znotraj teh parametrov, se bo presojalo, ali so merila izpolnjena. Vendar sta bili hitrost in poglobljenost reforme neizogibno odvisni od širšega družbenega, pravnega in političnega okolja v Romuniji, v katerem se ta posebna vprašanja, ki jih pokriva mehanizem za sodelovanje in preverjanje, lahko razvijajo. Tako so na primer prizadevanja, ki se opravljajo v Romuniji v zadnjih letih za vzpostavitev upravne zmogljivosti, še vedno v teku, kar vpliva na proces reform. Zakonodajna praksa omogoča nenadno uvedbo sprememb prek parlamenta, s čimer se prepreči boljša priprava zakonodaje in posvetovanje, poleg tega pa je na takšni podlagi težje pokazati, da je pravni okvir na področjih, kot je korupcija, trajen. Treba je še okrepiti upoštevanje načel lojalnega sodelovanja med institucijami in načela spoštovanja neodvisnosti pravosodja, kar kažejo napadi proti sodnikom in tožilcem prek romunskih medijev in potreba po močnejših mehanizmih pravnih sredstev. Medtem ko ta vprašanja ne spadajo v okvir mehanizma za sodelovanje in preverjanje, imajo neposreden vpliv na zmožnost izvajanja reform, zlasti pa so Romuniji otežila dokazovanje, da se je reforma trajno ukoreninila.
To širše okolje se je razvilo v pozitivno smer na področju preglednosti. Na mnogih področjih dela v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje so se dogajale opazne spremembe – tudi v zadnjem letu – v smeri kakovostnejših informacij o pravosodnem sistemu in korupciji ter večje odprtosti pri njihovi dostopnosti. Če bi še več različnih romunskih institucij naredilo nadaljnje korake v to smer, bi to utrdilo spremembo v praksi, ki bi bila v pomoč pri dokazovanju napredka. To poročilo torej vsebuje številna priporočila na delovnem področju mehanizma za sodelovanje in preverjanje za večjo intenzivnost poročanja in večjo preglednost. Kratkoročno bi to pomagalo Komisiji, da bi lahko sprejela končne ugotovitve. Po izteku veljavnosti mehanizma za sodelovanje in preverjanje bi se tako podprla tudi trajnost reform, saj bi se okrepila odgovornost.
Nazadnje je treba prav tako poudariti, da posebna narava področja uporabe mehanizma za sodelovanje in preverjanje ne omogoča tudi povezav z drugimi področji politik. Komisija zato meni, da mehanizma za sodelovanje in preverjanje ni primerno povezovati z odločitvami na drugih področjih, kot so dostop do evropskih strukturnih in investicijskih skladov ali vstop v schengensko območje.
To poročilo za opredelitev preostalih ključnih ukrepov za uresničevanje ciljev iz mehanizma za sodelovanje in preverjanje uporablja dolgoročno perspektivo. Dosedanji zagon omogoča preusmeritev na preostale ključne ukrepe, ki jih je treba sprejeti. Ko bodo izvedeni ukrepi, določeni v okviru meril iz tega poročila, se bo štelo, da je zadevno merilo začasno izpolnjeno. Ko bo to veljalo za vsa merila, se bo lahko mehanizem za sodelovanje in preverjanje zaključil. Opisana priporočila se lahko torej štejejo kot zadostna za doseganje tega cilja (razen če bi se zaradi novih dogodkov napredek očitno upočasnil). Komisija meni, da bi to omogočilo tudi pospešitev postopka s strani romunskih organov in EU kot celote. Pri merilih, za katera se šteje, da je bil dosežen bistven napredek, Komisija meni, da bi bilo mogoče z odločnim izvajanjem ter ohranjanjem hitrosti in dosledne usmeritve reform ta merila hitro zaključiti – pri drugih merilih pa bi bilo to bolj zahtevno. Zato namerava Komisija naslednje poročilo pripraviti že konec leta 2017 in je pripravljena zagotoviti dodatno pomoč, da bi pripomogla k okrepitvi nepovratnosti napredka, s čimer bi se mehanizem zaključil.
2. OCENA NAPREDKA GLEDE IZPOLNITVE MERIL OD ZAČETKA IZVAJANJA MEHANIZMA ZA SODELOVANJE IN PREVERJANJE
Poleg preučitve napredka na podlagi priporočil iz poročila v okviru mehanizma za spremljanje in preverjanje iz leta 2016 ta oddelek vsebuje splošno oceno desetih let reform. Najpomembnejši dogodki in rezultati so podrobno opisani v spremnem tehničnem poročilu 4 . Čeprav so merila samostojna, obstajajo med njimi tudi pomembne medsebojne povezave, ki vplivajo na njihovo izpolnitev. Ocena napredka je vključevala analizo strukturnih pogojev (na primer zakonov, institucij in virov), rezultatov in dosežkov ter dejstva, ali je napredek mogoče šteti za nepovraten. Opozoriti je treba tudi, da je od takrat, ko je bil dosežen dogovor o merilih uspešnosti, prišlo do pomembnega napredka pri sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, mednarodnih standardih in najboljših praksah ter primerjalnih informacijah o nacionalnih pravosodnih sistemih v EU, ki je usmerjal romunske organe pri reformah in pripomogel k objektivnim in primerljivim ukrepom za razvoj romunskega pravosodnega sistema ter boju proti korupciji v okviru štirih meril.
2.1 Sodni postopek
Prvo merilo se je nanašalo na pravosodni sistem in se osredotočalo na vzpostavitev neodvisnega, nepristranskega in učinkovitega sistema, krepitev doslednosti sodnega postopka ter izboljšanje preglednosti in odgovornosti. Na tem področju je bil institucionalni in zakonodajni napredek precejšen. Od leta 2012 se je vrhovni sodni svet uveljavil kot vodja pravosodnega sistema in kazal vse večjo pripravljenost za izpolnjevanje svoje ustavne vloge, zlasti v smislu zaščite neodvisnosti pravosodja, kar je ključna vloga, ki jo bo zdaj moral opravljati nov vrhovni svet, ki je bil izvoljen pred kratkim. Ankete so v letu 2016 še naprej kazale na močno dojemanje neodvisnosti pravosodja v javnosti in na močno zaupanje vanj 5 . Vendar se kot v prejšnjih poročilih v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje kaže tudi odziv na ta trend: prišlo je namreč do političnih in medijskih napadov na sodnike in pravosodne institucije. Napadi na nacionalni protikorupcijski direktorat so bili še zlasti intenzivni v letu 2016.
Pri strukturnih reformah na nekaterih področjih, ki so povezana z učinkovitostjo, viri in delovno obremenitvijo, so se bistvene spremembe kazale počasneje, čeprav je kakovost informacij, ki jih je ministrstvo za pravosodje zagotovilo Komisiji v zadnjih letih, pokazala na razvoj informacij o delovanju pravosodnega sistema, ki so zdaj na voljo ministrstvu in vrhovnemu sodnemu svetu. V zadnjih treh letih so ministrstvo za pravosodje, vrhovni sodni svet in pravosodje pokazali svojo pripravljenost in zmogljivost za skupno delo in iskanje rešitev za napredek pri izvajanju reforme. To sta – zlasti zadnji dve vladi – podprli z več sredstvi, dodeljenimi pravosodju. Vendar pri obravnavanju vprašanj, kot je uravnotežena delovna obremenitev znotraj sodišč in med sodišči samimi, na primer kako odpraviti razlike v delovni obremenitvi med velikimi in majhnimi sodišči ter razdelitev nalog med sodniki in sodnimi uradniki, je bil napredek počasen. Na področju zakonodaje pri obravnavi navedenih težav v letu 2016 ni bilo napredka, sami upravljavski ukrepi pa niso bili dovolj za rešitev te težave. Velik napredek je, da so danes vzpostavljena vsa orodja za spremljanje delovanja sodišč in stanja na področju človeških virov, pripravljena pa je tudi celovita strategija za razvoj pravosodja za obdobje 2015–2020.
Za strogost pri postopkih za vstop v sodstvo, pri čemer je potrebno opraviti tudi obvezno usposabljanje pri nacionalnem sodnem inštitutu, se je prav tako izkazalo, da je imelo pomembno vlogo pri utrjevanju strokovnosti in neodvisnosti sodstva. Kar zadeva imenovanje višjih sodnikov in tožilcev, je bilo leto 2016 v zadnjem poročilu v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje določeno kot testno leto. To je veljalo zlasti za imenovanje vodstva tožilcev in njihovih namestnikov. Rezultati so pokazali, da nobeden od imenovanih kandidatov ni vzbujal dvomov glede integritete in strokovnosti ali povzročal polemik znotraj sodstva ali civilne družbe, pri čemer so nekateri od njih že dosegli zelo prepričljive rezultate. Vendar pa uporabljeni postopek ni omogočal, da bi se vzpostavil jasen, odprt in pregleden postopek za izbor vseh kandidatov ter se konsolidiral v stabilen in trajen sistem 6 .
Vrhovni sodni svet je odgovoren tudi za sankcioniranje poklicnih napak in disciplinskih kršitev sodnikov. Za preiskavo takšnih primerov je pristojna pravosodna inšpekcija. Leta 2012 se je pravosodna inšpekcija z obsežno reformo utrdila kot neodvisna in strokovna ustanova. Tako je inšpekcija postala učinkovitejša in vplivnejša, kar ponovno potrjujejo njeni rezultati v letu 2016. Na disciplinske odločbe vrhovnega sodnega sveta se je mogoče pritožiti na vrhovno kasacijsko sodišče in poročilo v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje iz leta 2016 je navedlo, da se zdi, da je veriga odločitev postala predvidljivejša in doslednejša.
Romunija je sprejela in uveljavila nove civilne in kazenske zakonike, da bi posodobila materialno pravo ter izboljšala učinkovitost in doslednost sodnega postopka. Nov civilni zakonik je začel veljati leta 2011, zakonik o civilnem postopku leta 2013 in nova kazenska zakonika leta 2014. Prehod na nova civilna zakonika je bil postopen in se zdaj uporablja za skoraj vse zadeve. Kar zadeva kazenska zakonika, so se vse določbe začele uporabljati s prvim dnem veljavnosti, tako da so bila leta 2014, 2015 in 2016 namenjena zagotovitvi njunega doslednega izvajanja na vseh sodiščih in tožilstvih ter stabilizaciji njunih pravnih določb. Pravosodni sistem kot celota je s prilagoditvijo tej obsežni reformi pokazal svojo strokovnost. Obstajajo dokazi, da so se na podlagi tega skrajšali sodni postopki in da se je povečalo spoštovanje pravice do poštenega sojenja, sodne odločbe pa naj bi bile doslednejše. Te obsežne reforme so skoraj končane. Vendar se je izkazalo, da je dokončanje teh pomembnih reform zakonikov, kakor je bilo priporočeno v poročilu v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje iz leta 2016, težavno in da kaže na stalne pomanjkljivosti. Pri civilnem zakoniku je bilo treba določbe, v katerih je bila zahtevana nova infrastruktura, postopoma odložiti, kar kaže na pomanjkljivosti pri načrtovanju. Pri kazenskih zakonikih je neizogiben proces izpopolnjevanja prek sodb ustavnega sodišča dodatno oteževal nepredvidljiv zakonodajni pristop v parlamentu. Pomembne spremembe kazenskih zakonikov, ki jih je pripravila vlada, da bi določbe uskladila s sodbami ustavnega sodišča, do zaključka zakonodajnih volitev decembra 2016 še niso bile sprejete; medtem pa je bila pozornost usmerjena na spremembe v parlamentu, ki so sprožile polemike zaradi oslabitve pravnega okvira o korupciji, čeprav nato niso bile sprejete. Vlada je 18. januarja 2017 v posvetovanje predložila dva osnutka izrednih odlokov, enega o pomilostitvi in enega, ki spreminja kazenski zakonik in zakonik o kazenskem postopku 7 .
Ustavno sodišče pomembno prispeva k nadaljnjemu razvoju spoštovanja načela pravne države in utrjevanja neodvisnega pravosodnega sistema. Od ustavnega pretresa v letu 2012 je ustavno sodišče s številnimi sodnimi odločbami prispevalo k potrditvi neodvisnosti pravosodja in poskušalo dajati rešitve v zvezi z vprašanjema ravnovesja med vejami oblasti in spoštovanja temeljnih pravic, ki ju sam pravosodni sistem ni zmogel rešiti. Večina od 12 sodnih odločb ustavnega sodišča iz leta 2016, ki razveljavlja določbe novega kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku, je bila sprejeta na podlagi spoštovanja Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Ob pristopu Romunije k Evropski uniji je bilo ugotovljeno, da je nedoslednost sodnih odločb ena od stalnih pomanjkljivosti. Romunija si je z vsemi obsežnimi zakonodajnimi reformami prizadevala okrepiti mehanizme za zagotavljanje doslednosti. Po začetku veljavnosti novih zakonikov je bilo v poročilih v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje ugotovljeno, da se mehanizmi za pravno doslednost, ki jih je uveljavilo vrhovno kasacijsko sodišče, vse pogosteje uporabljajo, poleg tega pa so tudi učinkoviti. V zadnjih letih so pravne mehanizme spremljala prizadevanja za spodbujanje doslednosti na področju upravljanja ter dostopnost vseh sodnih odločb na spletu. Poročilo v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje iz leta 2016 je opozorilo tudi na znamenja spremenjenega načina razmišljanja v smeri večje doslednosti v pravosodju.
Z neodvisnostjo in doslednostjo pa je povezano spoštovanje in izvrševanje sodnih odločb. Neizvršena sodna odločba je popolnoma neuporabna, poleg tega pa neposredno vpliva na delovno obremenitev sodišč prek zadev, ki se nanjo nanašajo, ali pritožb zoper ponavljajoče se odločbe 8 . Težave z upoštevanjem in izvrševanjem sodnih odločb s strani državnih institucij in javne uprave so bile stalnica: Komisija je na to temo sprejela priporočila v treh letih zapored, tj. leta 2014, 2015 in 2016, kot strukturno pomanjkljivost pa jo je priznalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice 9 . Pomemben dogodek v letu 2016 na področju izvrševanja sodnih odločb v zvezi z odvzemom sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, je bil sporazum za vzpostavitev nove nacionalne agencije za upravljanje zaseženega premoženja, ki zdaj začenja svoje delo: del njenih nalog bo izvajati postopke, da bi se javni organi spodbudili in dokončali odvzem premoženjske koristi ter odpravili posledične izgube za javne finance.
Na splošno je Romunija na področju precejšnjega dela merila ena bistveno napredovala, vendar to ni potekalo brez težav in še naprej si mora prizadevati za to, da pokaže rezultate na področjih, ki vključujejo spoštovanje neodvisnosti pravosodja v javnem življenju v Romuniji, dokončanje reform kazenskih in civilnih zakonikov ter zagotavljanje učinkovitosti pri izvrševanju sodnih odločb s strani vseh.
2.2 Okvir za integriteto in nacionalna služba za integriteto
Drugo merilo zadeva ustanovitev službe za integriteto, ki bo pristojna za preverjanje premoženjskega stanja, nezdružljivosti in morebitnih navzkrižij interesov, ter za izdajanje zavezujočih odločitev, na podlagi katerih se lahko izrečejo odvračilne sankcije. Iz zgodovine tega merila je razvidno, zakaj je bistvenega pomena, da se posveča pozornost nepovratnosti. Čeprav je bila nacionalna služba za integriteto ustanovljena leta 2007, je bila v prvih letih njena legitimnost pogosto postavljena pod vprašaj. Leta 2010 je bil po sodni odločbi ustavnega sodišča razveljavljen ustanovitveni zakon službe in ni jasno, ali bi bil brez zunanjega pritiska sprejet nov pravni okvir, kar se je zgodilo šest mesecev pozneje.
Zdaj ima Romunija celovit okvir za integriteto za javne uslužbence, nacionalna služba za integriteto pa se je uveljavila kot neodvisna institucija za izvajanje teh pravil. Pri izpodbijanju njenih odločb in sankcij, ki jih lahko ta služba uporablja, so te sodišča dosledno potrdila. Doseženi rezultati službe pri preiskovanju neupravičenega premoženja, nezdružljivosti in upravnega navzkrižja interesov se postopoma izboljšujejo, pri čemer je očiten stalen trend doseganja bistvenih rezultatov od leta 2013, ki se je ponovno potrdil v letu 2016. Pomembno je, da se dobri rezultati nacionalne službe za integriteto nadaljujejo kljub pretresu pri upravljanju, ki ga je povzročil odstop predsednika službe. 10 Nacionalna služba za integriteto bo s sistemom PREVENT pridobila še eno orodje za predhodno preverjanje javnih naročil, pri čemer je bila zakonodaja za to dogovorjena v parlamentu jeseni 2016, vključevati pa bi moralo vsa navzkrižja interesov, kakor jih določa nova zakonodaja o javnih naročilih.
V skladu s priporočilom iz zadnjega poročila v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje je nacionalna služba za integriteto leta 2016 tudi tesno sodelovala s stalnim volilnim organom, da bi zagotovila, da se odločbe o integriteti spoštujejo pri presojanju izvoljivosti kandidatov. To se je izkazalo za učinkovito, saj so bili kandidati, ki so bili na lokalnih volitvah izvoljeni kljub odločbi o integriteti, pozneje odstavljeni s položaja ali so z njega odstopili, stranke in volilni organi pa so informacije nacionalne službe za integriteto uporabljali, da bi preprečili kandidaturo neustreznih kandidatov na parlamentarnih volitvah. Zdi se, da je prišlo pri tem le do ene izjeme.
Vendar se je o pravnem okviru za integriteto, tj. vrsti zakonov, ki opredeljujejo položaje navzkrižja interesov in nezdružljivosti za javne uslužbence in izvoljene ali imenovane uradnike, redno znova in znova razpravljalo v parlamentu. Ni še bilo mogoče vzpostaviti jasnega, konsolidiranega pravnega okvira kot temelja za trajnost, čeprav je v letih 2015 in 2016 vrhovno kasacijsko sodišče z večjimi prizadevanji spodbujalo dosledno izvajanje zakonodaje o integriteti. Stalni težavi sta bili tudi odpor proti izvajanju poročil službe, četudi so bila potrjena s sodno odločbo, in nepripravljenost pristojnih institucij in organov, da bi izvršili zahtevane sankcije (ponavadi te vključujejo bodisi razrešitev z javne funkcije bodisi upravne kazni). V zadnjih dveh letih so se splošne razmere bistveno izboljšale, vendar se zdi, da je parlament v nekaterih svojih odločitvah še vedno dvomil o izvrševanju pravnomočnih sodb, ki potrjujejo poročila nacionalne službe za integriteto, ali z njihovim izvrševanjem zavlačeval.
Komisija je v svojih priporočilih iz julija 2013 navedla, da pričakuje, da bodo ministri postavili zgled, kar zadeva pravila o integriteti, enako pa bi bilo treba pričakovati tudi glede sumov korupcije. To je še vedno zelo pomembno za verodostojnost vlade in parlamenta pred javnostjo 11 .
Na splošno je Romunija bistveno napredovala na področju drugega merila in za nacionalno službo za integriteto se lahko šteje, da se je uveljavila kot ugledna institucija. O tem priča tudi dejstvo, da ji je bil leta 2016 zaupan razvoj sistema PREVENT, tj. sistema za predhodno preverjanje navzkrižja interesov pri javnih naročilih, katerega delovanje bo treba predstaviti v letu 2017. Pomembno vlogo ima tudi pri preprečevanju korupcije v okviru nacionalne protikorupcijske strategije za obdobje 2016–2020.
2.3 Odpravljanje korupcije na visoki ravni
Merilo tri zadeva strokovne, nepristranske preiskave suma korupcije na visoki ravni. Korupcija je globoko zakoreninjena težava družbe, ki ima posledice za upravljanje in gospodarstvo. Splošno se priznava, da je korupcija v Romuniji velika težava, kar redno kažejo raziskave zaznavanja 12 , nazadnje pa je to potrdil Eurobarometer o mehanizmu za sodelovanje in preverjanje. 13 Poročila v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje so poročala o vse boljših rezultatih pri preiskovanju in pregonu primerov korupcije na visoki ravni ter odločanju o njih v zadnjih letih, pri čemer je očitno, da so se stvari začele premikati hitreje po letu 2011. Od leta 2013 so institucije, vključene v preiskovanje in pregon korupcije na visoki ravni ter odločanje o njej, dosegale zelo dobre rezultate, zoper politike se ne glede na njihov položaj in strankarsko pripadnost redno vlagajo obtožnice in zaključujejo postopki, enako pa velja tudi za javne uslužbence, sodnike in poslovneže. Nacionalni protikorupcijski direktorat preiskuje veliko število primerov, od katerih jih vsako leto več sto preda v sodno obravnavo zaradi korupcije na visoki in srednji ravni; vrhovno kasacijsko sodišče in pritožbena sodišča pa izrekajo pravnomočne kazni v še vedno številnih primerih korupcije na visoki in srednji ravni. Prav tako je opaziti vse večji obseg odvzema premoženja za povračilo škode, povzročene s kaznivimi dejanji korupcije. Rezultati, ki so se dosledno nadaljevali tudi v letu 2016, so znak neodvisnosti in strokovnosti pravosodnih institucij; vendar je iz ponavljanja podobnih kaznivih dejanj mogoče sklepati tudi, da preprečevanje korupcije ni bilo učinkovito.
Z začetkom veljavnosti novih kazenskih zakonikov v letu 2014 je Romunija pridobila celovit pravni okvir za boj proti kaznivim dejanjem korupcije. S stabilnostjo pravnega okvira so bile stalne težave že od samega začetka, saj je, kot je bilo že omenjeno, prihajalo do rednih poskusov spremembe zakonodaje, ki inkriminira korupcijo, pogosto brez posvetovanja s ključnimi državnimi in pravosodnimi institucijami na tem področju 14 .
Poročila v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje so opozorila tudi na jasno povezavo med učinkovitostjo tega dela ter splošnim odzivom medijev in politike, in sicer z vidika javne kritike posameznih sodnikov in pravosodnega sistema na splošno. V njih je bilo izpostavljeno tudi, da ni sistematičnega pristopa v zvezi z obrazložitvijo zavrnitev odvzema imunitete poslancem, da bi se omogočila preiskava ali sprejetje preventivnih ukrepov. Vendar na splošno dosežki Romunije na tem področju upravičeno uživajo široko priznanje, na področju tretjega merila pa je bil dosežen bistven napredek.
2.4 Odpravljanje korupcije na vseh ravneh
Četrto merilo je zadevalo nadaljnje ukrepe za preprečevanje in boj proti korupciji, zlasti v lokalni upravi. Na splošno se priznava, da ima Romunija s korupcijo na srednji in nizki ravni težave, kar ima posledice za gospodarski in socialni razvoj te države. Javno naročanje je na primer področje, na katerem razširjenost korupcije ovira spodbujevalni učinek naložb. Zdravstveno varstvo je še eno področje, na katerem korupcija pušča resne posledice. Preprečevanje korupcije in proaktiven pristop javne uprave pri onemogočanju priložnosti za nastanek korupcije sta nujni dopolnili k prizadevanjem tožilstva za pregon kršitev po tem, ko so bile storjene. Napredek na področju odvzema premoženjske koristi se bo pospešil z ustanovitvijo nove nacionalne agencije za upravljanje zaseženega premoženja, ki je začela delovati januarja 2017. Pregon korupcije na nižji ravni je postal običajnejši del nalog tožilstva in ostaja njegova prednostna naloga. Vendar je treba sprejeti dodatne ukrepe za učinkovito obravnavanje te težave, ki je tako zelo razširjena.
Nacionalna protikorupcijska strategija je ključni instrument preprečevanja korupcije javne uprave na državni in lokalni ravni. Protikorupcijske strategije do leta 2011 so obrodile le malo rezultatov. Nacionalna protikorupcijska strategija za obdobje 2012–2015 je bila uspešnejša pri doseganju učinkov v številnih institucijah, tudi na lokalni ravni, s svojo metodologijo razprav v okviru sektorskih platform, aktivnim sodelovanjem z vsako institucijo ter medsebojnimi strokovnimi pregledi z nevladnimi organizacijami. Vendar je ocena leta 2015 pokazala, da je bil napredek počasen in izvajanje ukrepov za preprečevanje neučinkovito, na ravni vodstva institucij pa ni bilo dovolj politične volje za izvajanje ukrepov za preprečevanje korupcije. Vlada je avgusta 2016 sprejela novo protikorupcijsko strategijo za obdobje 2016–2020, ki si zlasti prizadeva za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti s posebnimi ukrepi. Glavni izziv bo učinkovito izvajanje ukrepov v vseh sektorjih, tudi na lokalni ravni, saj številni opazovalci menijo, da so tam tveganja korupcije še posebej velika.
Nobenega dvoma ni, da je več zaporednih vlad sprejelo ukrepe za odpravo korupcije, pri čemer so si resno prizadevale za razvoj protikorupcijskih strategij in nekaterih inovativnih preventivnih ukrepov. Čeprav je bilo doseženega nekaj napredka pri izpolnjevanju četrtega merila, še vedno ostajajo pomembni izzivi na področju učinkovitega izvajanja preventivnih politik, ki so bile oblikovane pred kratkim.
3. PREOSTALI KLJUČNI UKREPI
Na splošno se je v desetletnem obdobju pokazalo, da je Romunija dosegla velik napredek pri izpolnjevanju meril v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje. Vzpostavljenih je več ključnih institucij in sprejete veliko pomembne zakonodaje, uveljavljene rezultate pa je mogoče opaziti na veliko področjih. Komisija poleg tega meni, da je Romunija dokazala, da obstajajo številni notranji zaščitni ukrepi, ki onemogočajo nenaden preobrat napredka. Vendar je še nekaj pomembnih pomanjkljivosti, ki jih je treba obravnavati. Reforme se morajo nadaljevati na enak način kot doslej, notranje zaščitne ukrepe pa je treba dodatno okrepiti, da se zagotovi nepovratnost, potrebna za zadovoljivo izpolnitev meril. Namen tega oddelka je zato, da se navedejo preostali koraki, potrebni za zagotovitev, da bodo doseženi cilji v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje.
3.1. Neodvisnost pravosodja
Imenovanja
Več zaporednih poročil v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje je poudarilo, da kljub trendu, ki teži k imenovanjem, ki bolj temeljijo na zaslugah in so bolj pregledna, zakon o imenovanju državnih tožilcev na najvišjih položajih in praksa njegovega izvajanja nista dovolj robustna v smislu preprečevanja prekomerne politične diskrecije pri imenovanjih. Iz preteklih izkušenj je mogoče sklepati, da to lahko povzroči dvome o neodvisnosti kandidata, povzroča zamude pri imenovanjih zaradi političnih blokad ali celo vodi do imenovanja sodnikov, za katere se lahko pozneje izkaže, da so oporečni. V Evropi obstajajo različne pravne tradicije glede imenovanj na položaj vrhovnega državnega tožilca (ali podobnih najvišjih tožilskih delovnih mest), kar priznava tudi Beneška komisija. Vendar je ključnega pomena zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe v smislu preglednosti in sistema nadzora in ravnotežja, tudi v primerih, kadar se dokončna odločitev še naprej sprejema na politični ravni.
Priporočilo: vzpostavitev robustnega in neodvisnega sistema imenovanja tožilcev na najvišje položaje na podlagi jasnih in preglednih meril ter ob podpori Beneške komisije.
Spoštovanje sodnikov in sodnega postopka
Uspešen pregon in obsodbe mnogih vodilnih romunskih politikov so znak neodvisnosti pravosodja, ki kaže, da tudi visoki uradniki niso nad zakonom, če so storili kaznivo dejanje. Vendar se zdi, da je to glavni razlog napadov, ki so pogosto neposredno usmerjeni na posamezne sodnike in presegajo samo kritiko ali nasprotovanje kazni ali odločbi, ki se izraža z njunim izpodbijanjem z razpoložljivimi pravnimi sredstvi. Napadi, katerih namen je diskreditirati posamezne sodnike ali pravosodne institucije, lahko spodkopljejo zaupanje javnosti v pravosodni sistem kot celoto ter celo zastrašijo posamezne sodnike. Pretirana ali osebna kritika sodnikov, ki prihaja iz parlamenta ali vlade, je v nasprotju z načeli vzajemnega spoštovanja med institucijami in v nasprotju s spoštovanjem neodvisnosti pravosodja.
Ustava vlogo glavnega branilca neodvisnosti pravosodja namenja vrhovnemu sodnemu svetu. Njegovi sklepi so dragocena podpora sodnikom, vendar je težava pri zagotavljanju enakovredne stopnje medijske pokritosti vrhovnega sodnega sveta v primerjavi s prvotnimi kritikami tipičen izziv, s katerim je soočeno pravosodje na področju medijev. Čeprav se odločbe vrhovnega sodnega sveta vedno pošljejo nacionalnemu svetu za avdiovizualno politiko, ni bilo nikakršnega napredka v smislu učinkovite odprave krivic ali popravkov v medijih, ki so začeli ali posredovali napade. To je posledica širših vprašanj, ki zadevajo svobodo izražanja v skladu s standardi Sveta Evrope in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Medtem ko širše vprašanje regulacije medijev in odprave krivic kot tako ne spada na področje uporabe mehanizma za sodelovanje in preverjanje, obstaja neposredna povezava z neodvisnostjo pravosodja. Novi vrhovni sodni svet in vlada bi lahko tudi sprejela dodatne ukrepe na podlagi priporočila, da se preuči vzpostavitev robustnejšega mehanizma, da bi lahko vrhovni sodni svet podprl sodnike, ki bi se želeli zagovarjati na sodišču, ali bi sam zagovarjal sodnike na sodiščih.
Priporočilo: zagotoviti, da kodeks ravnanja poslancev, ki ga v tem trenutku pripravljajo v parlamentu, vsebuje jasne določbe o vzajemnem spoštovanju med institucijami in o tem, da bi morali poslanci in parlamentarni postopki upoštevati neodvisnost pravosodja. Podoben kodeks ravnanja bi lahko bil sprejet za ministre.
Vrhovni sodni svet bi moral še naprej poročati o ukrepih, ki jih je sprejel za zaščito neodvisnosti pravosodja ter ugleda, neodvisnosti in nepristranskosti sodnikov, in bi lahko organiziral javno razpravo, v okviru katere bi bili vlada, parlament in nacionalni svet za avdiovizualno politiko vabljeni, da se odzovejo na poročilo.
3.2. Reforma pravosodja
Novi zakoniki
Trenutno fazo reform civilnih in kazenskih zakonikov je treba zaključiti. Kar zadeva kazenski zakonik in zakonik o kazenskem postopku, bi to pomenilo, da bi moral parlament v naslednji fazi uresničiti svoj načrt glede sprejetja sprememb, ki jih je pripravila vlada v letu 2016, da se zagotovi stabilnost pravnega okvira.
Kar zadeva zakonik o civilnem postopku, se je vlada decembra 2016 odločila, da bo preložila izvedbo preostalih določb novega zakonika o civilnem postopku za dve leti, tj. do 1. januarja 2019. Ministrstvo za pravosodje je napovedalo, da namerava do 30. junija 2017 opredeliti natančne potrebe sistema, da bi se omogočilo polno izvajanje preostalih določb, in dati na voljo dovolj časa za njihovo izvedbo do konca leta 2018.
Priporočilo: treba bi bilo zaključiti trenutno fazo reforme romunskih kazenskih zakonikov, pri čemer bi moral parlament po posvetovanju s pravosodnimi organi uresničiti svoje načrte glede sprejetja sprememb, ki jih je predstavila vlada v letu 2016. Minister za pravosodje, vrhovni sodni svet in vrhovno kasacijsko sodišče bi morali dokončno oblikovati akcijski načrt, da bi se zagotovilo spoštovanje novega roka za izvedbo preostalih določb zakonika o civilnem postopku.
Priporočilo: da bi se dodatno izboljšali preglednost in predvidljivost zakonodajnega postopka ter se okrepili notranji zaščitni ukrepi za zagotovitev nepovratnosti, bi morala vlada in parlament zagotoviti popolno preglednost in ustrezno upoštevati posvetovanja z zadevnimi organi in zainteresiranimi stranmi pri odločanju in zakonodajni dejavnosti na področju kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku, protikorupcijske zakonodaje, zakonodaje o integriteti (nezdružljivost, navzkrižja interesov in neupravičeno premoženje), zakonodaje o pravosodju (zakonodaja, ki se nanaša na organizacijo pravosodnega sistema) ter civilnega zakonika in zakonika o civilnem postopku, pri čemer je lahko vzor preglednost odločanja, ki jo je uvedla vlada v letu 2016.
Doslednost sodnih odločb
Vrhovno kasacijsko sodišče je v letu 2016 še naprej reševalo nedoslednost sodnih odločb s pravnimi mehanizmi revizije zaradi varstva zakonitosti in predhodnih vprašanj. Odnos ostalih sodnikov se je prav tako spremenil, saj se je izboljšalo upoštevanje odločitev drugih sodišč v podobnih primerih. Pravosodna uprava in nacionalni sodni inštitut bosta morala še naprej spodbujati doslednost v zakonodaji in praksi ter razvijati orodja za spodbujanje doslednega izvajanja zakonodaje, saj nadaljnji ukrepi javne uprave na podlagi sodne prakse in pretirana delovna obremenitev sodišč še naprej vplivajo na doslednost sodnih odločb. Dodatne ovire za doslednost sodnih odločb pa so bolj povezane s širšimi vprašanji v zvezi z zakonodajnim postopkom.
Spoštovanje sodnih odločb
Spoštovanje in izvrševanje sodnih odločb sta sestavni del učinkovitosti pravosodnega sistema, kakor je določeno v prvem merilu. 15 Neizvrševanje ali zamude pri izvrševanju sodnih odločb s strani uprave zmanjšujejo zaupanje v pravosodje ter zapravljajo čas in vire za zadeve, ki se nanje nanašajo, ali pritožbe zoper ponavljajoče se odločbe 16 .
Priporočilo: vlada bi morala vzpostaviti ustrezen akcijski načrt za rešitev vprašanja izvrševanja sodnih odločb in izvajanja sodne prakse sodišč s strani javne uprave, vključno z mehanizmom za zagotavljanje točnih statističnih podatkov, da se omogoči spremljanje v prihodnosti. Razviti bi morala tudi sistem notranjega spremljanja, ki bi vključeval vrhovni sodni svet in Računsko sodišče, da se zagotovi pravilno izvajanje akcijskega načrta.
Strukturne reforme
Celovit akcijski načrt, sprejet leta 2016 17 , ki določa ukrepe strukturne reforme, ki jih je treba sprejeti do leta 2020 in so zdaj v teku, bi moral prinesti velike koristi uporabnikom pravosodnega sistema in na splošno povečati zaupanje javnosti v sistem. Vendar bo treba ne samo odpraviti strukturne ovire za učinkovito uravnoteženo delovno obremenitev, ampak akcijski načrt tudi v celoti izvesti, da bi bil končnim uporabnikom pravosodnega sistema dejansko zagotovljen učinkovit sodni postopek. Uporabnikom sodnega sistema bi se omogočila tudi večja učinkovitost, če bi se obrazložitve izdale hkrati s sprejetjem odločbe.
Priporočilo: strateška pravosodna uprava, tj. minister za pravosodje, vrhovni sodni svet, vrhovno kasacijsko sodišče in vrhovni državni tožilec, bi morala zagotoviti izvajanje akcijskega načrta, kakor je bil sprejet, ter uvesti redno skupno javno poročanje o njegovem izvajanju, vključno z rešitvami vprašanj pomanjkanja sodnih uradnikov, pretirane delovne obremenitve in zamud pri obrazložitvi odločb.
Preglednost in odgovornost vrhovnega sodnega sveta
Leta 2014 je bilo v poročilu v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje navedeno, da bi lahko imel vrhovni sodni svet bolj proaktivno vlogo pri krepitvi zaupanja v pravosodni sistem. Poročilo iz leta 2016 je izpostavilo pomen vrhovnega sodnega sveta, ki zdaj začenja mandat, za zagon reform, opredelitev jasne skupne filozofije, ki temelji na novem programu, ter sprejetje ukrepov za večjo preglednost in odgovornost.
Priporočilo: nov vrhovni sodni svet bi moral pripraviti skupen program za svoj mandat, vključno z ukrepi za spodbujanje preglednosti in odgovornosti. Vključevati bi moral strategijo o ozaveščanju in redne odprte sestanke s skupščinami sodnikov in tožilcev na vseh ravneh ter s civilno družbo in strokovnimi organizacijami, poleg tega pa pripravljati letna poročila, o katerih bi se razpravljalo na generalnih skupščinah sodnikov in tožilcev.
3.3. Okvir za integriteto in nacionalna služba za integriteto
Integriteta bi morala biti vodilno načelo v javnem življenju, ta cilj pa spodbujajo pravni okvir in institucije, pristojne za integriteto. Nacionalno službo za integriteto je zdaj mogoče šteti za uveljavljeno institucijo z doslednimi rezultati. Pomembno je, da se rezultati nacionalne službe za integriteto ohranjajo še naprej ter se dodatno izboljša javno sprejemanje pravil o nezdružljivosti opravljanja funkcije, posebno pozornost pa nameni primarnemu preprečevanju. Sistem PREVENT za predhodno preverjanje javnih naročil je pomembno novo orodje, za njegov začetek delovanja v letu 2017 pa bosta morali poskrbeti nacionalna služba za integriteto in nacionalna agencija za javno naročanje. Znaten napredek je bil dosežen tudi pri nadaljnjih ukrepih na podlagi poročil nacionalne službe za integriteto, vendar so sodni postopki še vedno zelo dolgi in še vedno obstajajo izjeme glede uporabe sankcij.
Za vzpostavitev pravnega okvira za integriteto še vedno obstajajo ovire. Žal se trenutno ne zdi mogoče, da bi se dolgoročna trajnost okvira za integriteto konsolidirala z enotno kodifikacijo.
Priporočilo: zagotoviti začetek delovanja sistema PREVENT. Nacionalna služba za integriteto in nacionalna agencija za javno naročanje bi morali uvesti poročanje o predhodnih preverjanjih postopkov javnega naročanja in sprejetih nadaljnjih ukrepih na njihovi podlagi, vključno z naknadnimi preverjanji, pa tudi o primerih odkritih navzkrižij interesov ali korupcije, poleg tega pa bi morali organizirati javne razprave, v okviru katerih bi bili vlada, lokalni organi, pravosodje in civilna družba vabljeni, da se odzovejo na poročila.
Nacionalna služba za integriteto bi morala še naprej poročati o nadaljnjem ukrepanju na podlagi poročil nacionalne službe za integriteto na sodiščih ter o izvrševanju pravnomočnih odločb; in o sprejetih ukrepih za preprečevanje in izobraževanje na področju integritete.
Priporočilo: parlament bi moral pregledno odločati glede nadaljnjega ukrepanja na podlagi pravnomočnih in nepovratnih odločb o nezdružljivosti opravljanja funkcije, navzkrižjih interesov in neupravičenem premoženju, sprejetih zoper njegove člane.
3.4 Boj proti korupciji
Odpravljanje korupcije na visoki ravni
Nacionalni protikorupcijski direktorat in vrhovno kasacijsko sodišče sta dosegla izjemne rezultate pri reševanju primerov korupcije na visoki in srednji ravni. Najpomembnejši pokazatelj trajnega boja proti korupciji so nenehna prizadevanja pravosodnih institucij za boj proti korupciji na visoki ravni. Nacionalni protikorupcijski direktorat je bil zgleden tudi pri poročanju, kar kaže na visoko stopnjo odprtosti in pripravljenosti za opravljanje analiz. Dejstvo, da se podobni primeri korupcije ponavljajo, zlasti opozarja na pomanjkljivosti v procesu pridobivanja izkušenj in zapolnjevanja vrzeli v javnih institucijah. Tudi močni medijski ter politični napadi na sodnike in pravosodni sistem še vedno resno ogrožajo nepovratnost boja proti korupciji.
Protikorupcijska zakonodaja se mora uporabljati za vse enako in na vseh ravneh. Razprave v parlamentu o objektivnih merilih za utemeljitev zavrnitve odvzema imunitete niso spremenile prejšnjih priporočil v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje.
Jasno je, da bi zakonske spremembe z učinkom slabitve ali zmanjševanja področja uporabe korupcije kot kaznivega dejanja, ali spremembe, ki bi predstavljale veliko oviro za neodvisnost in učinkovitost nacionalnega protikorupcijskega direktorata, povzročile, da bi se doseženi napredek ocenil ponovno 18 .
Priporočilo: določiti objektivna merila za sprejetje in utemeljevanje odločitev o odvzemu imunitete poslancem, s čimer bi se pripomoglo k zagotovitvi, da se imuniteta ne bi uporabljala za izogibanje preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj korupcije. Vlada bi lahko razmislila tudi o spremembi zakonodaje, da bi se imuniteta ministrov omejila na čas opravljanja njihovega mandata. Pri teh korakih ji lahko pomagata Beneška komisija in GRECO 19 . Parlament bi moral vzpostaviti sistem za redno poročanje o odločitvah svojih poslanskih zbornic o zahtevah za odvzem imunitete in bi lahko organiziral javno razpravo, v okviru katere bi se lahko odzvala vrhovni sodni svet in civilna družba.
Odpravljanje korupcije na vseh ravneh
Preprečevanje korupcije je še vedno šibko in še ni uveljavljeno kot temeljna obveznost javne uprave. Nova nacionalna protikorupcijska strategija, ki jo je avgusta 2016 predstavila vlada, lahko postane učinkovita politika preprečevanja korupcije, če se bo pravilno izvajala in bodo sprejeti nadaljnji ukrepi na njeni podlagi na terenu, tudi na lokalni ravni. Tudi sredstva EU imajo lahko pomembno vlogo pri podpiranju tega dela. Zdi se, da so še posebej pomembni naslednji ukrepi, predvideni v okviru nacionalne protikorupcijske strategije, pri čemer so zanje določeni tudi roki, ki bi se jih bilo treba držati:
Vse institucije bodo sprejele načrte za zagotavljanje integritete in izvedle načrtovane korake v smislu preglednosti odločanja in dodeljevanja proračunskih sredstev ter dostopa do informacij.
Ministrstvo za pravosodje bo določilo ustrezne statistične kazalnike, da se opredeli osnovni scenarij, in to podkrepilo s statističnimi podatki o incidentih, povezanih z integriteto, zaznavanju korupcije in podkupovanju.
Okrepil se bo pravni okvir za svetovalce za etiko, tako v smislu njihovega mandata kot tudi virov.
Oblikovan bo indeks integritete za lokalno upravo, ki bo meril ključne kazalnike, ki bodo omogočali primerjavo.
Ustanovljena je bila nacionalna agencija za upravljanje zaseženega premoženja, ki mora zdaj dokazati, da lahko ustrezno deluje, zagotavlja pregledne podatke o odvzemu sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, ter sčasoma poveča delež dejansko izterjanih sredstev.
Preprečevanje navzkrižij interesov, goljufij in korupcije pri javnih naročilih je še vedno velik izziv. Ukrepi iz leta 2016 za okrepitev sistemov notranjega nadzora znotraj javnih naročnikov ter informacijski sistem za naključna predhodna preverjanja na podlagi tveganja znotraj nacionalne agencije za javno naročanje so obetavni, vendar še vedno v fazi razvoja. Pomembno bi bilo zagotoviti tudi več usposabljanja in specializacije sodnikov na področju javnega naročanja.
Priporočilo: nadaljevati izvajanje nacionalne protikorupcijske strategije, še naprej upoštevati roke, ki jih je vlada postavila avgusta 2016. Minister za pravosodje bi moral vzpostaviti sistem poročanja za učinkovito izvajanje nacionalne protikorupcijske strategije (vključno s statističnimi podatki o incidentih, povezanih z integriteto, v javni upravi, podrobnostmi disciplinskih postopkov ter sankcijami in informacijami o strukturnih ukrepih, ki se izvajajo na ranljivih področjih).
Priporočilo: zagotoviti, da bo nacionalna agencija za upravljanje zaseženega premoženja delovala v celoti in učinkovito, tako lahko izda prvo letno poročilo z zanesljivimi statističnimi podatki o odvzemu sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem. Agencija bi morala vzpostaviti sistem za redno poročanje o razvoju upravne zmogljivosti ter rezultatih odvzema in upravljanja sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem.
4. SKLEP
Poročila Komisije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje iz let 2014, 2015 in 2016 so izpostavila pozitiven trend in rezultate, ki kažejo na trden napredek in vse večjo nepovratnost reform v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje. Ta pozitiven trend so v letu 2016 potrdili dosledni rezultati pravosodnih institucij v času spremembe vodstva ter močna pobuda vlade za okrepitev preprečevanja korupcije. Z vidika 10-letnega razvoja v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje je razvidno tudi, da je kljub nekaterim obdobjem, ko so reforme izgubile zagon in so se v zvezi z njimi pojavili dvomi, Romunija dosegla velik napredek pri doseganju meril v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje.
Hkrati so ostala odprta številna ključna vprašanja, ki so bila vključena že v prejšnja poročila, zato to poročilo ne more zaključiti, da so merila na tej stopnji zadovoljivo izpolnjena. Lahko pa to poročilo opredeli zelo omejeno število ključnih priporočil, ki bi privedla do začasnega zaprtja posameznih meril ter nato do zaključka postopka v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje. Večina jih je osredotočena na pristojnosti in odgovornost, ki se zahtevajo od romunskih organov, ter na notranje zaščitne ukrepe, potrebne za zagotovitev nepovratnosti rezultatov. To bo podprto tudi z razvojem mehanizmov poročanja in odgovornosti, ki naj bi se nadaljevali po zaključku mehanizma za sodelovanje in preverjanje. Komisija meni, da je cilje v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje mogoče doseči s sprejetjem nadaljnjih ukrepov na podlagi priporočil iz tega poročila. Hitrost procesa bo odvisna od tega, kako hitro jih bo Romunija sposobna izpolniti in pri tem doseči njihovo nepovratnost ter ali se bo uspela izogniti negativnim korakom, ki bi postavljali pod vprašaj doseženi napredek.
Komisija zato Romunijo poziva k ukrepanju za izpolnitev priporočil iz tega poročila. Komisija bo doseženi napredek ocenila proti koncu leta 2017.
Sklepi Sveta ministrov z dne 17. oktobra 2006 (13339/06); Odločba Komisije z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Romunije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji (C(2006) 6569 final).
Svet je marca 2016 v svojih sklepih navedel naslednje: „Ob upoštevanju že doseženega obsežnega napredka Svet poziva Romunijo, naj svoja prizadevanja usmeri v nadaljnje utrjevanje napredka in ohrani sedanji pozitivni zagon, in sicer z upoštevanjem vseh priporočil iz poročila Komisije.“ (http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-7118-2016-INIT/sl/pdf).
Hitra anketa Eurobarometra 445: Mehanizem za sodelovanje in preverjanje za Bolgarijo in Romunijo, ki je bila objavljena 25. januarja 2017.
SWD(2017) 25.
Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2016 (COM(2016) 199 final, grafi 48, 44 in 46). Ankete iz aprila 2016 kažejo zelo visoko do visoko zaupanje v nacionalni protikorupcijski direktorat, in sicer približno 60 % http://www.inscop.ro/wp-content/uploads/2016/04/INSCOP-raport-martie-2016-INCREDERE-INSTITUTII.pdf.
Tehnično poročilo, oddelek 2.2.
Osnutka, ki sta v postopku posvetovanja, vsebujeta spremembe določb o kaznivih dejanjih korupcije v primerih zlorabe uradnega položaja in navzkrižja interesov ter predlagata, da bi se zakon o pomilostitvi uporabljal tudi za osebe, obsojene za nekatera kazniva dejanja korupcije.
Primer ponavljajoče se zadeve v letu 2016 so bile zadeve na področju DDV ali okoljskega davka, kjer so na nacionalni in evropski ravni (Evropsko sodišče) že obstajale jasne odločbe, uprava pa je še vedno pripravljala pritožbe.
Săcăleanu (skupina) 73970/01: Nespoštovanje domačih pravnomočnih sodb s strani uprave ali pravnih oseb, ki spadajo pod pristojnost države, ali precejšnja zamuda pri tem. Akcijski načrt romunskih organov je bil Svetu Evrope poslan decembra 2016. https://search.coe.int/cm/Pages/result_details.aspx?ObjectId=09000016806d8adb .
Poročila v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje iz let 2014, 2015 in 2016. Predsednik je odstopil po začetku kazenske preiskave dejavnosti, ki je potekala pred njegovim mandatom v nacionalni službi za integriteto.
V začetku januarja 2017 je varuh človekovih pravic zahteval mnenje ustavnega sodišča glede določb zakona, ki navajajo, da osebe, obsojene za kazniva dejanja korupcije, ne morejo biti člani vlade.
Hitra anketa Eurobarometra 428: Odnos podjetij do korupcije v EU, na voljo na naslednji spletni strani: http://ec.europa.eu/COMMFrontOffice/PublicOpinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/instruments/FLASH/surveyKy/2084 .
Hitra anketa Eurobarometra 445: Mehanizem za sodelovanje in preverjanje za Bolgarijo in Romunijo, ki je bila objavljena 25. januarja 2017.
Osnutka izrednih odlokov, ki ju je vlada 18. januarja 2017 predložila v posvetovanje, bi lahko vplivala na pravni okvir za korupcijo in rezultate boja proti korupciji.
Napotila v zvezi s členom 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah – Pravica do poštenega sojenja (civilni del), http://www.echr.coe.int/Documents/Guide_Art_6_ENG.pdf.
Primer ponavljajoče se zadeve v letu 2016 so bile zadeve na področju DDV ali okoljskega davka, kjer so na nacionalni in evropski ravni (Evropsko sodišče) že obstajale jasne odločbe, uprava pa je še vedno pripravljala pritožbe.
Akcijski načrt za izvajanje strategije za razvoj pravosodja za obdobje 2015–2020, ki je bil odobren s sklepom vlade št. 282/2016.
Vsako dokončno sprejeto različico dveh osnutkov izrednih odlokov, ki ju je vlada 18. januarja 2017 predložila v posvetovanje, bi bilo treba obravnavati s tega vidika.
Skupino držav proti korupciji (v nadaljnjem besedilu: GRECO) je leta 1999 ustanovil Svet Evrope, da bi spremljala, kako organizacija izpolnjuje protikorupcijske standarde.