EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.1.2017

COM(2017) 35 final

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Evropski raziskovalni prostor: čas za izvajanje in za spremljanje napredka

{SWD(2017) 21 final}

Evropski raziskovalni prostor: čas za izvajanje in za spremljanje napredka.

1.UVOD

Leta 2014, dve leti po sprejetju sporočila z naslovom „Okrepljeno partnerstvo za odličnost in rast v Evropskem raziskovalnem prostoru“ 1 , je Komisija sporočila, da so države članice ter raziskovalne zainteresirane strani dobro napredovale pri uresničevanju Evropskega raziskovalnega prostora. Vendar so bila potrebna nadaljnja prizadevanja za delovanje ERP, zlasti z izvedbo potrebnih reform ERP v državah članicah in pridruženih državah 2 .

ERP se razvija na podlagi šestih prednostnih nalog:

učinkovitejši nacionalni raziskovalni sistemi;

optimalno nadnacionalno sodelovanje in konkurenca, vključno z „optimalnim nadnacionalnim sodelovanjem in konkurenco“ ter „raziskovalnimi infrastrukturami“;

odprt trg dela za raziskovalce;

enakost spolov in integracija načela enakosti spolov pri raziskovalnih dejavnostih;

optimalno kroženje, dostop do znanstvenih spoznanj in njihov prenos, vključno s „kroženjem znanja“ in „prostim dostopom“;

mednarodno sodelovanje.

Maja 2015 je Evropski svet ponovno potrdil svojo zavezanost polnemu delovanju ERP in podprl časovni načrt ERP za obdobje 2015–2020 kot odprt dokument, ki se posodablja in je državam članicam v pomoč pri organizaciji izvajanja prednostnih nalog ERP na nacionalni ravni. Države članice je pozval, naj časovni načrt ERP izvedejo s primernimi ukrepi v nacionalnih akcijskih načrtih in strategijah za ERP. Spremljanje izvajanja časovnega načrta za ERP naj bi bilo vključeno v poročilo o napredku ERP za leto 2016 na podlagi glavnih kazalnikov, ki jih je predlagal Evropski svetovalni odbor za raziskave in inovacije 3 .

Doslej je 24 držav članic in pet pridruženih držav sprejelo nacionalni akcijski načrt za ERP za obdobje 2015–2020, pričakuje pa se, da bodo v bližnji prihodnosti vse države članice potrdile svoje akcijske načrte. Nacionalni akcijski načrti kot podlaga za reforme nacionalnih politik ERP ponujajo bogat vpogled v vse prihodnje strategije ERP in ustrezne politične ukrepe v državah članicah in pridruženih državah.

V tem poročilu o napredku ERP za leto 2016 sta povzeta dejansko stanje ERP ter napredek pri izvajanju ERP v obdobju 2014–2016 4 . Na podlagi mehanizma spremljanja ERP, sklopa 24 glavnih kazalnikov, ki so jih skupaj določile države članice, raziskovalne zainteresirane strani in Komisija, je bil napredek pri ERP prvič izmerjen za vsako državo in vsako prednostno nalogo.

Poročilo omogoča tudi prvi vpogled v razvoj prednostnih nalog ERP, njihovo povezavo s časovnim načrtom ERP za obdobje 2015–2020 ter glavna področja, obravnavana v nacionalnih akcijskih načrtih za ERP. V preglednici na koncu dokumenta so predstavljene stopnje rasti glavnih kazalnikov.

V priloženem delovnem dokumentu služb Komisije ter poročilu „Data gathering and information for the 2016 ERA monitoring“ (Zbiranje podatkov in informacije za spremljanje ERP za leto 2016) družbe Science Metrix 5 so navedeni kvantitativni podatki o sklopu kazalnikov z dodatnimi kvalitativnimi podatki v zvezi s politiko.

2.KLJUČNE UGOTOVITVE

2.1.Učinkovitejši nacionalni raziskovalni sistemi

Raziskovalna odličnost se je povprečno v EU-28 povečala s 6,4-odstotno letno stopnjo rasti v obdobju 2010–2013 6 . Skoraj vse države imajo nacionalne strategije za raziskave in inovacije, enotne glavne strategije ter več strategij različnih vladnih organov.

Vendar je financiranje raziskav in inovacij še vedno problematično, kot je opisano v preteklem poročilu o napredku za leto 2014. Z nadaljnjo racionalizacijo postopkov financiranja bi bilo mogoče zmanjšati razdrobljenost, povečati donosnost financiranja raziskav in hkrati olajšati čezmejno in medsektorsko sodelovanje. Merila in procese mehanizmov financiranja bi bilo treba nadalje prilagoditi. Nacionalne zaveze za financiranje raziskav in inovacij morajo biti jasne in izrecne ter dolgoročne. Tako bo vzpostavljeno predvidljivo okolje, kot ga želita tako javni kot zasebni sektor.

Nacionalni akcijski načrti za ERP se osredotočajo predvsem na izboljšave pravnih okvirov za nacionalne sisteme raziskav in inovacij, razvoj dolgoročnih nacionalnih strategij za raziskave in inovacije, ustvarjanje novih mehanizmov financiranja z elementi konkurenčnosti (kot sta primera Finske in Nizozemske pri krepitvi raziskovalne prepoznavnosti univerz) ter dopolnjevanje med nacionalnim financiranjem in financiranjem EU, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi. V nacionalnih akcijskih načrtih za ERP je bolj poudarjen razvoj splošnih strategij, okvirov in mehanizmov vrednotenja, manj pozornosti pa je namenjene točni ravni financiranja in njegovim mehanizmom.

2.2.Optimalno nadnacionalno sodelovanje in konkurenca

Skupno soočanje z velikimi izzivi

Ugotovitve 7 kažejo, da gre za eno najvišjih stopenj rasti med vsemi glavnimi kazalniki ERP. Letna stopnja rasti nacionalnih vladnih proračunskih dodelitev za raziskave in razvoj, dodeljenih nadnacionalnim javnim raziskavam in razvoju za vso EU, je v obdobju 2010–2014 znašala 7,8 % 8 . Čeprav ta rezultat kaže, da znanost na splošno postaja vse bolj mednarodna, pa bistveno višja stopnja rasti dopolnilnega kazalnika nacionalnih prispevkov k skupnemu načrtovanju (pobude na podlagi člena 185, pobude za skupno načrtovanje in shema ERA-NET) (42 % med letoma 2012 in 2014) poudarja vse večji pomen, ki ga vlade pripisujejo postopkom skupnega načrtovanja programov, ki so bolj usmerjeni v politike.

Glavni opredeljeni izzivi kažejo, da bi nacionalnim in mednarodnim finančnim dogovorom koristilo nadaljnje usklajevanje, ki lahko obenem olajša mednarodno mobilnost raziskovalcev. Poleg tega bi lahko pobudam za skupno načrtovanje, ki obravnavajo velike izzive, koristilo, če bi bile bolj izrecno povezane s pametnimi strategijami specializacije vključenih partnerjev in obratno. Ocenjevanje družbenih koristi raziskav mora biti natančnejše, da se omogoči boljše upravljanje raziskav in boljše obveščanje javnosti o vrednosti raziskav, s čimer se dokaže donosnost naložb 9 .

Večina nacionalnih akcijskih načrtov za ERP se osredotoča na širok nabor ukrepov ter dejavnosti držav članic in pridruženih držav za krepitev njihove udeležbe v skupnem načrtovanju programov. Cilj nacionalnih akcijskih načrtov je bolje uskladiti dejavnosti nacionalnega in vseevropskega načrtovanja raziskav in razvoja, ki se odzivajo na glavne ugotovljene izzive.

Raziskovalne infrastrukture

Ugotovitve kažejo, da so številne države članice pripravile in izvajale nacionalne časovne načrte za raziskovalne infrastrukture, pri tem pa so za določitev svojih prednostnih nalog kot referenco uporabile splošni časovni načrt Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture. Vendar bi nacionalnim časovnim načrtom koristil jasen in dosleden pristop k opredelitvi stroškov, povezanih z raziskovalnimi infrastrukturami. Poleg tega bi bilo treba dolgoročno trajnost raziskovalnih infrastruktur, vključno s financiranjem operativnih stroškov, upoštevati v začetni fazi projekta. Tudi nacionalne mehanizme financiranja in postopke odločanja bi bilo treba dodatno uskladiti, da se pospeši razvoj infrastrukture. Hkrati bi bilo treba regionalne razlike v raziskovalnih zmogljivostih v določeni meri rešiti z izbiro lokacij za raziskovalne infrastrukture. Če bi bil zasebni sektor od samega začetka vključen v projekte raziskovalne infrastrukture, bi to lahko pomagalo spodbuditi širšo vključenost zasebnega sektorja v raziskave in inovacije.

V številnih nacionalnih časovnih načrtih je poudarjena pomembnost usklajenega pristopa k raziskovalnim infrastrukturam na evropski ravni. Izvajajo se konkretni ukrepi za krepitev nacionalne vključenosti v vseevropske zmogljivosti, vzpostavitev stabilnih mehanizmov financiranja in spremljanje izvajanja prednostnih projektov. V časovnih načrtih je poudarjena tudi potreba po oceni trenutnega stanja, da se zagotovi čim boljše izvajanje. Nekateri časovni načrti vključujejo tudi načrtovanje na nacionalni ravni na področju elektronskih infrastruktur, horizontalnih elementov, ki omogočajo mreženje, obdelavo in upravljanje podatkov ter prost dostop.

Ugotovljeno je bilo, da je bil dosežen pomemben napredek pri povezovanju nacionalnih postopkov sprejemanja odločitev o raziskovalnih infrastrukturah s prednostnimi nalogami, ki so bile določene na evropski ravni. Vendar bi bilo treba več pozornosti nameniti usklajenemu financiranju izvajanja in delovanja 10 .

 

2.3.Odprt trg dela za raziskovalce

Ugotovitve kažejo, da se je povprečno v EU-28 število oglaševanih prostih mest za raziskovalce prek zaposlitvenega portala EURAXESS povečalo s 7,8-odstotno letno stopnjo rasti v obdobju 2012–2014. 11 .

Iz poročila je razvidno, da se uporaba portala EURAXESS med državami zelo razlikuje. Koristi politik odprtega in transparentnega zaposlovanja, ki temelji na dosežkih, so tudi pomembnejše za raziskovalce začetnike kot za uveljavljene raziskovalce, pri katerih na zaposlovanje in napredovanje bolj vplivajo druga merila 12 . Rezultati kažejo, da lahko razvoj politik, namenjenih povečanju prenosljivosti nepovratnih sredstev (model „denar sledi raziskovalcu“), prispeva k nadaljnjemu izboljšanju mednarodne mobilnosti raziskovalcev.

Še vedno je prisotna heterogenost pri pokritosti socialne varnosti, ki zavira mobilnost iz držav z bolj zaščitniškimi sistemi. Da bi izboljšali zaposlovanje in delovne pogoje, je treba nadalje razviti postopke na področju človeških virov. Kot pomembni temi sta izpostavljeni zahtevi po prenosljivosti pokojninskih pravic in jezikovni kompetenci za poučevanje. Za rešitev prvega problema je Komisija leta 2016 uvedla vseevropski dopolnilni pokojninski sklad za raziskovalce, t. i. instrument za pokojninsko varčevanje za evropske raziskovalne institucije (RESAVER).

Kar zadeva drugo vprašanje, se zdi, da so bile pravne ovire za zaposlovanje odpravljene v večini držav. Zdi se, da je največja težava za zaposlovanje uveljavljenih tujih raziskovalcev še vedno zahteva po znanju nacionalnega jezika za poučevanje.

Številni nacionalni akcijski načrti za ERP se osredotočajo na spodbujanje EURAXESS za povečevanje mobilnosti raziskovalcev prek meja in sektorjev. Temu sta namenjena tudi spodbujanje strategije človeških virov za raziskovalce in večja osredotočenost na preizkusna obdobja, po katerih se raziskovalcem podeli stalna profesura. Obenem je v nacionalnih akcijskih načrtih za ERP poudarjena pomembnost odprtih in transparentnih postopkov zaposlovanja, ki temelji na dosežkih, ter izzivov v zvezi s socialno varnostjo mobilnih raziskovalcev.

2.4.Enakost spolov in integracija načela enakosti spolov v raziskave

Poročilo kaže, da se je delež žensk na položajih razreda A v visokošolskem sektorju povečal za 3,4 % kombinirane letne stopnje rasti v obdobju 2007–2014 v EU-28 13 . Ta je leta 2014 za EU-28 dosegla 23,5 %. Napredek je bil opažen v skoraj vseh državah članicah.

Analiza kaže tudi, da eden glavnih izzivov, s katerim se soočajo države, ostaja stekleni strop, ki ženskam preprečuje doseganje višjih položajev. To se izraža v dejstvu, da je tretjina raziskovalcev raziskovalk, na višjih položajih pa je delež žensk manjši od četrtine. Čeprav podatki kažejo, da se stanje izboljšuje, je napredek počasen.

Nacionalni akcijski načrti za ERP kažejo bistveno izboljšanje pri spodbujanju enakosti spolov v raziskavah in inovacijah 14 v primerjavi z dejanskim stanjem, sporočenem v poročilu o napredku ERP za leto 2014. Spremljanje izvajanja enakosti spolov poteka oziroma se načrtuje. To kaže vse večji interes in zavezanost doseganju enakosti spolov v nacionalnih sistemih raziskav in visokega šolstva. Obseg in kakovost ukrepov za enakost spolov se med državami članicami razlikujeta. Vključevanje razsežnosti spolov v raziskovalne programe je še vedno izziv v številnih državah članicah.

2.5.Optimalno kroženje, dostop do znanstvenih spoznanj in njihov prenos, vključno prek digitalnega evropskega raziskovalnega prostora

Prenos znanja in odprta inovativnost

Analiza potrjuje, da je iz prenosa, sprejema in dejanske uporabe rezultatov raziskav mogoče pridobiti znatne gospodarske koristi. To je morda celo temeljni korak k obravnavi velikih izzivov (prednostna naloga 2a) in krepitvi družbene blaginje. Kljub koristim, ki jih prinaša kroženje znanja, Evropa še ni pripravljena, da bi izkoristila potencial regije za naložbe v raziskave in možnosti, ki jih te naložbe odpirajo za rast 15 .

Poročilo kaže povprečno 3,5-odstotno letno stopnjo rasti v obdobju 2008–2012 za inovativna podjetja, ki so sodelovala z javnimi ali zasebnimi raziskovalnimi ustanovami, in 1,3-odstotno za inovativna podjetja, ki so sodelovala z visokošolskimi ustanovami 16 .

Splošna ovira za prenos znanja sta premajhno upoštevanje rezultatov raziskav in premajhna podpora njihovemu sprejemanju na trgu. To vprašanje je premalo razvito tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. Ena glavnih ovir je nizka zaposlenost raziskovalcev v zasebnem sektorju in omejene izkušnje, ki jih imajo raziskovalci zunaj akademske sfere. To velja zlasti za mlade raziskovalce.

Tehnološka in inovacijska središča so zelo pomembna orodja, ki zagotavljajo, da znanje optimalno kroži. Glavni nalogi teh središč sta usklajevanje potreb industrije z raziskovalnimi dejavnostmi in podpora komercializaciji raziskav.

Večina nacionalnih akcijskih načrtov za ERP se osredotoča na glavne izzive, kot so upravljanje intelektualne lastnine in morebitna zadevna zakonodaja. Obravnavani so tudi razvoj orodij za javno-zasebno sodelovanje na tem področju ter programi usposabljanja za podjetništvo.

Prost dostop do objav in podatkov

Analiza kaže, da je leta 2016 24 držav članic sprejelo politike za podporo prostemu dostopu 17 . Večina teh ukrepov je bila sprejeta od leta 2012, nekatere države, ki so jih sprejele med prvimi, pa so od tedaj svoje politike dopolnile z nadaljnjimi ukrepi. Napredek pri prostem dostopu je bil zelo hiter in je v zadnjih letih presegel 50-odstotni prag. V letu objav 2014 je bilo približno 52 % objav iz EU-28 na voljo v prostem dostopu 18 .

Vendar so politike in prakse prostega dostopa zelo različne in se lahko razlikujejo tako med državami kot med organizacijami za financiranje raziskav. Da bi dosegli popolnoma prost dostop, je treba nadalje razviti modele objav in sisteme nagrajevanja ter združiti infrastrukture za delitev in ponovno uporabo raziskovalnih podatkov.

Zaznane ovire za nadaljnji napredek so stroški prehoda na prost dostop, različne nacionalne zakonodaje o avtorskih pravicah, nejasnost pravnih vidikov lastništva pravic, pomisleki zasebnega sektorja glede obvez za delitev podatkov. Raziskovalci so zaskrbljeni tudi zaradi posledic, ki jih ima objavljanje v okviru prostega dostopa za oceno učinka njihovega dela in s tem za poklicno napredovanje.

V zadnjih letih se je razvijal tudi prost dostop do raziskovalnih podatkov, vendar še ni dovolj napredoval. Pomembne tehnične in finančne ovire otežujejo prehod na učinkovito shranjevanje in ponovno uporabo podatkov, ozko grlo za učinkovito izvajanje pa je pomanjkanje specialistov za podatke ter nezadostna raven podatkovnih veščin med populacijo raziskovalcev.

Države članice so 27. maja 2016 sprejele sklepe Sveta o prehodu na sistem odprte znanosti. Zlasti so pozvale, naj prost dostop do znanstvenih objav postane privzeta možnost pri objavi rezultatov javno financiranih raziskav, in podprle prehod na neposreden prost dostop kot privzeto možnost do leta 2020.

Nacionalni akcijski načrti za ERP so večinoma osredotočeni na razvoj in podporo prostega dostopa do objav, zlasti ustvarjanje elektronskih infrastruktur, strategije in akcijske načrte za podporo prostemu dostopu do objav. Glavni poudarek je še vedno na mehkih ukrepih, ki podpirajo prost dostop do podatkov in objav, medtem ko je manj pozornosti namenjene regulativnim vidikom.

2.6.Mednarodno sodelovanje

Analiza kaže precejšno 4,1-odstotno letno stopnjo rasti za soobjave s partnerskimi državami, ki niso članice ERP, v obdobju 2005–2014 19 . Ta je nekoliko višja od stopnje rasti v istem obdobju za soobjave s partnerskimi državami ERP, za katere je stopnja rasti znašala 3,6 %.

Glavne ugotovitve kažejo, da se mednarodno sodelovanje s tretjimi državami razvija, vendar pri tem vodijo zahodnoevropske države in nastaja vrzel glede na druge države ERP. Tudi mednarodno zaposlovanje napreduje, a tudi na tem področju znova vodi Zahodna Evropa, ki se odmika od drugih držav. Za odpravo razlik v raziskovalnem okolju bo potrebna širša zemljepisna osredotočenost na človeške vire.

Večina nacionalnih akcijskih načrtov za ERP se osredotoča na razvoj strategij za pospešitev sodelovanja znotraj EU, ukrepov za obveščanje ter ukrepov za povečanje terenskega dela in mreženja. Države članice se vse bolj zavedajo pomena mednarodnega sodelovanja in skupnih ukrepov zlasti v odnosu do držav, ki se na področju znanosti vzpenjajo.

3.SKLEPI

Poročilo potrjuje, da je ERP v zadnjih letih zelo napredoval. Vsi glavni kazalniki kažejo napredek skozi čas glede na povprečja EU-28, čeprav obstajajo velike razlike tako v ravni uspešnosti kot stopnji rasti. (Glej preglednico stopenj rasti.)

Dejstvo, da se institucionalni okviri med državami razlikujejo, kaže, da je pri vseh prednostnih nalogah še vedno dovolj prostora za nadaljnji napredek. EU in njene članice še vedno niso v celoti uresničile ERP, kot je bilo predvideno v sporočilu iz leta 2012. Potrebno je dodatno delo različnih akterjev. Za države, ki zaostajajo, bi se lahko kot referenčna merila uporabile najvišje ocene ERP.

Nacionalni akcijski načrti za ERP, ki so jih objavile države članice in pridružene države, so jasen dokaz politične odgovornosti pri vseh prednostnih nalogah ERP in kažejo visoko ambicioznost za doseganje nadaljnjega napredka v ERP.

S programom politike Komisije do odprte znanosti, odprte inovativnosti in odprtosti v svet se bo ERP odprl tudi za prihodnje izzive, kot so digitalizacija in svetovna omrežja. To znova potrjuje, da se koncept ERP s časom razvija. Pojavljajo se novi izzivi in vlade se morajo same odločiti, kako bodo izkoristile priložnosti. Pojavljajo se nove ovire, ki jih bo treba odpraviti. Uspešen ERP bo omogočil odprto znanost, odprto inovativnost in odprtost v svet.

Obenem bi se bilo zdaj treba posvetiti okrepljenemu izvajanju za uresničenje vseh prednostnih nalog ERP. Za to so odgovorne države članice, Komisija pa jih pri tem spremlja in jim nudi politično podporo.

Organizacije deležnikov ERP so nadaljevale s prizadevanji za izvedbo prednostnih nalog ERP 20 . Njihova zaveza je bila junija 2015 potrjena z novo skupno izjavo, ki so jo podpisali predsedniki petih organizacij, zastopanih v platformi za deležnike ERP, in komisar Moedas. Obenem je platforma za deležnike ERP v letu 2016 pozdravila nove člane in tako razširila svoj spekter akterjev. Združenja EIRMA, ERF-AISBL, ERRIN, EU-LIFE in TAFTIE so pridobila status opazovalk, potem ko so sprejela akcijske načrte ERP.

Vključitev spremljanja časovnega načrta ERP v sedanje poročilo o napredku je učinkovito orodje, ki lahko državam članicam in pridruženim državam pomaga določiti in izvesti potrebne reforme ERP na nacionalni ravni. Premisliti bi bilo treba tudi o uskladitvi z drugimi poročili o prednostnih nalogah ERP. Z uporabo mehanizma spremljanja ERP kot opore bi se lahko nadalje okrepili kvantitativni temelji nacionalnih akcijskih načrtov za ERP. Proces spremljanja ERP bi bilo mogoče nadalje podpreti z vzajemnim učenjem na podlagi kombinacije nacionalnih akcijskih načrtov za ERP in dodatnih pregledov držav za naslednje poročilo o napredku ERP.

Država	Glavni kazalniki 21
	Odličnost raziskav Skupnega raziskovalnega središča (2010–2013)	Vladne proračunske dodelitve za raziskave in razvoj na nadnacionalni ravni (2010–2014)	Razpisi prostih delovnih mest v portalu EURAXESS (2012–2014)	Ženske na položajih razreda A (2007–2014)	Sodelovanje med javnimi in zasebnimi raziskovalnimi ustanovami (2008–2012)	Sodelovanje med visokošolskimi in zasebnimi ustanovami (2008–2012)	Objave iz držav, ki niso članice ERP, na 1 000 preb. (2005–2014)
EU-28	6,4 %	7,8 %	7,8 %	3,4 %	3,5 %	1,3 %	4,1 %
Avstrija	2,6 %	3,4 %	2,3 %	6,0 %	14,7 %	1,7 %	2,9 %
Belgija	9,5 %	1,0 %	1,8 %	6,4 %	0,4 %	–1,2 %	3,0 %
Bolgarija	0,6 %	16,0 %	–2,0 %	5,5 %	–9,3 %	–1,7 %	1,4 %
Švica	4,2 %	:	4,6 %	–1,9 %	:	:	1,4 %
Ciper	8,7 %	0,7 %	–1,4 %	4,6 %	11,2 %	–6,5 %	8,4 %
Češka	1,9 %	–3,4 %	–39,1 %	1,7 %	–2,3 %	2,3 %	6,3 %
Nemčija	6,0 %	–1,1 %	8,5 %	5,9 %	:	:	0,0 %
Danska	8,4 %	–3,7 %	3,0 %	5,4 %	–7,2 %	–4,6 %	3,5 %
Estonija	3,8 %	25,7 %	13,7 %	3,2 %	10,0 %	8,8 %	8,4 %
Grčija	5,5 %	–12,6 %	–8,8 %	4,3 %	:	:	:
Španija	5,9 %	6,2 %	21,3 %	1,9 %	13,1 %	11,9 %	9,1 %
Finska	5,6 %	–0,2 %	–29,4 %	2,5 %	–0,1 %	–1,5 %	8,9 %
Francija	6,2 %	:	16,7 %	2,5 %	–1,6 %	–2,9 %	4,2 %
Hrvaška	5,2 %	22,5 %	308,2 %	6,4 %	–2,2 %	–0,1 %	6,3 %
Madžarska	5,2 %	3,8 %	–29,4 %	–0,7 %	–2,6 %	–2,3 %	3,0 %
Irska	7,3 %	5,7 %	17,2 %	12,7 %	:	:	6,2 %
Islandija	:	:	:	:	:	:	9,9 %
Italija	5,6 %	18,1 %	10,7 %	2,1 %	12,2 %	0,2 %	2,9 %
Litva	–0,6 %	24,8 %	–19,2 %	12,3 %	2,9 %	9,3 %	7,7 %
Luksemburg	13,6 %	35,2 %	–26,0 %	8,6 %	–12,0 %	–12,3 %	13,8 %
Latvija	4,1 %	47,1 %	72,3 %	2,8 %	0,1 %	–9,8 %	13,8 %
Malta	8,0 %	–100,0 %	:	34,6 %	–0,6 %	7,6 %	16,4 %
Nizozemska	9,1 %	10,4 %	13,4 %	6,3 %	:	:	5,4 %
Norveška	7,1 %	–3,9 %	11,2 %	5,4 %	0,8 %	0,3 %	6,0 %
Poljska	3,6 %	76,8 %	–4,7 %	1,6 %	–3,8 %	–3,0 %	3,0 %
Portugalska	4,7 %	1,4 %	31,0 %	2,0 %	3,5 %	1,2 %	11,1 %
Romunija	1,3 %	9,5 %	–34,8 %	–1,1 %	22,9 %	–4,0 %	8,6 %
Srbija	–1,5 %	:	–12,1 %	:	:	:	4,6 %
Švedska	5,2 %	–2,5 %	17,0 %	4,3 %	8,9 %	4,2 %	3,8 %
Slovenija	–1,0 %	–18,4 %	21,2 %	6,0 %	:	:	5,3 %
Slovaška	4,0 %	15,7 %	111,8 %	3,3 %	–11,5 %	0,1 %	1,6 %
Združeno kraljestvo	9,1 %	11,0 %	4,9 %	:	:	:	5,7 %

(1)

COM(2012)392 final.

(2)

COM(2014)575 final.

(3)

Dokument 9351/15. Ti kazalniki so opisani v statističnem priročniku o spremljanju ERP, ki je del priložene študije Science Metrix. Združene povprečne letne stopnje rasti teh kazalnikov so predstavljene v preglednici 1.

(4)

Opisani so dogodki na področju politike za obdobje od sredine leta 2014 (končni rok za poročilo o napredku ERP za leto 2014) do sredine leta 2016 (končni rok za poročilo o napredku ERP za leto 2016). Vendar so kazalniki na voljo z nekaj zamude. Zato se večina kazalnikov v tem poročilu nanaša na pretekla leta.

(5)

(Spletni sklic bo vključen ob objavi.)

(6)

Preglednica 1 delovnega dokumenta služb Komisije.

(7)

Ugotovitve iz tega poročila se nanašajo na poročilo „Data gathering and information for the 2016 ERA Monitoring“ (Zbiranje podatkov in informacije za spremljanje ERP za leto 2016) družbe Science Metrix.

(8)

Preglednica 2a delovnega dokumenta služb Komisije.

(9)

Oddelek 3.2.2 poročila družbe Science Metrix.

(10)

Poročilo družbe Science Metrix, del 3.2.4.

(11)

Preglednica 3, delovni dokument služb Komisije.

(12)

Oddelek 3.3 poročila družbe Science Metrix.

(13)

Preglednica 4 delovnega dokumenta služb Komisije.

(14)

Opredeljeni so bili trije cilji: 1. odprava ovir za zaposlovanje in napredovanje ženskih raziskovalk, 2. obravnava razlik v spolu v postopkih odločanja in 3. krepitev razsežnosti spolov v raziskovalnih programih.

(15)

„Boosting Open Innovation and Knowledge Transfer in the European Union“ (Spodbujanje odprte inovativnosti in prenosa znanja v Evropski uniji), poročilo neodvisne strokovne skupine o odprti inovativnosti in prenosu znanja: Debackere et al., 2014.

(16)

Preglednici 5a1 in 5a2 delovnega dokumenta služb Komisije.

(17)

Preglednica 25 poročila družbe Science Metrix: „Data gathering and information for the 2016 ERA monitoring “ (Zbiranje podatkov in informacije za spremljanje ERP za leto 2016).

(18)

Preglednica 5b delovnega dokumenta služb Komisije.

(19)

Preglednica 6 delovnega dokumenta služb Komisije.

(20)

Priloga 3 delovnega dokumenta služb Komisije.

(21)

Opis teh kazalnikov je vključen v statistični priročnik o spremljanju ERP, ki je del priložene študije družbe Science Metrix.