EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.1.2017
COM(2017) 5 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju Uredbe (EU) št. 1214/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami euroobmočja
v skladu s členom 26 Uredbe
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju Uredbe (EU) št. 1214/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami euroobmočja
1.Uvod
Uredba (EU) št. 1214/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami euroobmočja je začela veljati 30. novembra 2012. V skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 1214/2011 mora Komisija do 1. decembra 2016 in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o njenem izvajanju. V poročilu se zlasti raziščejo možnosti uvedbe skupnih zahtev glede usposabljanja varnostnega osebja za prevoz gotovine za nošenje orožja, morebitne potrebne spremembe člena 24 navedene uredbe glede na Direktivo 96/71/ES, dosledno upošteva tehnološki napredek na področju IBNS, preuči morebitna dodana vrednost skupinskega podeljevanja dovoljenj Unije za prevoz gotovine ter oceni, ali je treba Uredbo (EU) št. 1214/2011 ustrezno spremeniti.
Za ta pregled na podlagi vprašalnikov se je Komisija posvetovala z zainteresiranimi stranmi v sektorju, vključno s socialnimi partnerji, in državami članicami. Poročilo temelji na odgovorih na vprašalnike in posvetovanju z državami članicami na sestanku Odbora za čezmejni prevoz eurogotovine 27. septembra 2016.
2.Splošno ozadje
2.1.Ozadje
2.1.1.Sklop skupnih pravil, ki se uporabljajo za čezmejni prevoz eurogotovine
Zaradi uvedbe eura se je povečala potreba po čezmejnem prevozu gotovine po cesti v državah članicah euroobmočja. Znotraj euroobmočja bi moralo biti bankam, sektorju trgovcev na drobno in drugim profesionalnim gotovinskim ustanovam omogočeno, da sklenejo pogodbo s podjetji za prevoz gotovine, ki jim ponudijo najboljšo ceno in/ali storitev, in izkoristijo gotovinske storitve najbližje podružnice nacionalne centralne banke ali gotovinskega centra za prevoz gotovine, tudi če se nahaja v drugi državi članici. Poleg tega so države članice, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice), uredile ali nameravajo urediti proizvodnjo euro bankovcev in kovancev v tujini. Trgovci na drobno in banke na obmejnih območjih se morda želijo oskrbeti z gotovino iz njim najbližjega gotovinskega centra, ki ni nujno v isti državi članici. Prav načelo enotne valute vsebuje svobodo za prenos gotovine med sodelujočimi državami članicami.
Popolna uskladitev prevoza gotovine v sodelujočih državah članicah se ni štela za izvedljivo niti se ni za ustreznega štel sistem, pri katerem bi pooblastilo iz ene države članice veljalo v vseh državah članicah („vzajemno priznavanje“). Zato Uredba (EU) št. 1214/2011 določa sklop skupnih pravil, ki veljajo v vseh državah članicah, brez poseganja v nacionalna pravila glede nekaterih vidikov, ki so izrecno navedeni v Uredbi. Ne pomeni popolne uskladitve, saj se skupna pravila uporabljajo samo za čezmejni prevoz.
2.1.2.Uporaba za prevoz po cesti v sodelujočih državah članicah in državah članicah, ki se pripravljajo na uvedbo eura
Uredba (EU) št. 1214/2011 se uporablja za prevoz eurogotovine po cesti, saj je to najobičajnejša (če ne edina) ureditev prevoza eurogotovine na obmejnih območjih in edina, za katero je bila ugotovljena potreba po sklopu skupnih pravil o čezmejnem prevozu gotovine. Prevoz po zraku in morju ni vključen. Uredba (EU) št. 1214/2011 se torej dejansko uporablja samo za čezmejni prevoz med sodelujočimi državami članicami, ki imajo kopensko mejo z drugo sodelujočo državo članico. Pri čezmejnem prevozu lahko čezmejna razsežnost izhaja iz enega ali več od teh treh elementov: države članice izvora podjetja za prevoz gotovine, države članice gostiteljice (države, ki ni država članica izvora), v kateri podjetje za prevoz gotovine zagotavlja storitev prevoza, in/ali države članice tranzita, ki jo vozilo prečka, da doseže državo članico gostiteljico ali se vrne v državo članico izvora.
Pravila o čezmejnem prevozu eurogotovine iz Uredbe (EU) št. 1214/2011 se uporabljajo samo v zvezi s sodelujočimi državami članicami.
Med pripravami na prehod na euro v državi članici je morda treba eurogotovino prepeljati iz sodelujočih držav članic v državo članico, ki se pripravlja na prehod. V skladu z Uredbo (EU) št. 55/2013 se zato Uredba (EU) št. 1214/2011 uporablja tudi za države članice, ki se pripravljajo na uvedbo eura.
2.2.Osnovni elementi Uredbe (EU) št. 1214/2011
2.2.1.Dovoljenje za čezmejni prevoz gotovine
Glede na morebitne nevarnosti, povezane z dejavnostjo prevoza gotovine, za varnostno osebje za prevoz gotovine in splošno javnost je treba za čezmejni prevoz eurogotovine pridobiti posebno dovoljenje za čezmejni prevoz gotovine.Nacionalni organi dovoljenje izdajo za pet let, če so izpolnjeni pogoji, ki jih morajo podjetja za prevoz gotovine izpolnjevati v skladu z Uredbo (EU) št. 1214/2011, kot so zahteve glede varnostnega osebja za prevoz gotovine ali splošne zahteve glede vozil za prevoz gotovine ter drugi osnovni pogoji.
Dovoljenja za čezmejni prevoz gotovine so registrirana v informacijskem sistemu za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: IMI), da lahko javni organi brez težav dostopajo do njih.
Osebje za prevoz gotovine, ki izvaja čezmejni prevoz gotovine v skladu z Uredbo (EU) št. 1214/2011, je upravičeno do minimalnih urnih postavk, ki se uporabljajo v državah članicah gostiteljicah, pod pogoji iz Uredbe (EU) št. 1214/2011.
2.2.2.Čezmejni prevoz eurogotovine
Dovoljenje za čezmejni prevoz gotovine daje – v okvirih, določenih z Uredbo (EU) št. 1214/2011 – pravico do čezmejnega prevoza euro bankovcev in kovancev po cesti, ki se opravi podnevi in samo, če se večina prevzemov ali dostav opravi v državi članici gostiteljici in če je vrednost eurogotovine vsaj 80 % celotne vrednosti gotovine, ki se prevaža v vozilu. Treba bi bilo opozoriti, da je nekaj posebnih ureditev prevoza izrecno izvzetih s področja uporabe Uredbe, ne glede na to, da spadajo v opredelitev čezmejnega prevoza eurogotovine po cesti, kot so prevozi od točke do točke v centralne banke ali tiskarne ali kovnice denarja in iz njih.
2.2.3.Ureditve prevoza
Uredba (EU) št. 1214/2011 določa pet vrst ureditev prevoza za euro bankovce in dve za euro kovance, pri čemer so opredeljeni pogoji za posamezne ureditve, kot so blindiranje vozil, uporaba inteligentnih sistemov za nevtralizacijo bankovcev (IBNS) ali prisotnost varnostnega osebja za prevoz gotovine. Sodelujoče države članice se odločijo, katero od teh ureditev prevoza bodo uporabljale na svojem ozemlju.
2.2.4.Vloga inteligentnih sistemov za nevtralizacijo bankovcev (IBNS) in umik nevtraliziranih bankovcev
Namen Uredbe (EU) št. 1214/2011 je omogočiti uporabo IBNS, saj naj bi se z njo izboljšala varnost prevoza gotovine za varnostno osebje za prevoz gotovine in javnost. Podjetja za prevoz gotovine, ki delujejo na podlagi Uredbe (EU) št. 1214/2011, morajo nevtralizirane bankovce umakniti iz obtoka in tako zagotoviti, da se za plačilne operacije taki bankovci ne uporabljajo več.
2.2.5.Pravila države gostiteljice, ki se uporabljajo za prevoz: nacionalni policijski organi, pravila o javni varnosti in nošenje strelnega orožja
Za vidike prevoza gotovine, ki niso zajeti s skupnimi pravili iz Uredbe (EU) št. 1214/2011, veljajo nacionalni predpisi – ob upoštevanju splošnih pravil Pogodbe (kot je načelo nediskriminacije) – in podjetja za prevoz gotovine, ki izvajajo čezmejni prevoz, morajo te nacionalne predpise v državi gostiteljici upoštevati. Taka nacionalna pravila se nanašajo na vlogo policijskih organov (kot je predhodno obveščanje, spremstvo ali nadzor nad lokacijo vozila na daljavo), varnostna pravila o dostavi ali prevzemu gotovine na lokacijah in pravila o strelnem orožju.
2.3.Dolžnost priglasitve in obveščanja
Uredba (EU) št. 1214/2011 določa vrsto dolžnosti obveščanja za imetnike dovoljenj za prevoz gotovine, sodelujoče države članice in Komisijo.
Imetniki dovoljenj morajo sodelujočo državo članico obvestiti o nameravanem začetku čezmejnega prevoza. Sodelujoče države članice morajo druga drugo obvestiti o čezmejni dejavnosti, ki jo priglasijo podjetja za prevoz gotovine, ki delujejo na podlagi Uredbe (EU) št. 1214/2011. Komisija na spletišču Europa objavi vse informacije o sistemih IBNS, homologiranih v sodelujočih državah članicah, nacionalnih pravilih o vlogi policijskih organov in o varnosti lokacij, na katere se gotovina dostavi ali na katerih se prevzame, nacionalnih zahtevah glede usposabljanja za prevoz gotovine, pooblastilih nacionalnega organa, ki izdaja dovoljenja, in upravi gostiteljice, ki ji je treba priglasiti začetek čezmejnega prevoza. Nazadnje Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi ureditve prevoza, kot so jih izbrale sodelujoče države članice.
2.4.Pregledi upoštevanja pravil, kazni in izredni varnostni ukrepi
Za zagotovitev visoke ravni varnosti pri čezmejnem prevozu gotovine lahko sodelujoče države članice izvajajo preglede upoštevanja pravil pri podjetjih za prevoz gotovine, ki na njihovem ozemlju delujejo na podlagi Uredbe (EU) št. 1214/2011. V primeru neupoštevanja pravil se lahko uporabijo kazni pod pogoji iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1214/2011. Nazadnje, pristojni organi se lahko v primeru nenadne težave, ki bistveno vpliva na varnost prevoza gotovine, odločijo za uvedbo začasnih varnostnih ukrepov.
3.Izvajanje Uredbe (EU) št. 1214/2011
3.1.Prošnja za dovoljenje za čezmejni prevoz gotovine in izdaja dovoljenja
3.1.1.Prošnja za dovoljenje za čezmejni prevoz gotovine in izdaja dovoljenja
Zdi se, da upravni postopek izdaje dovoljenj poteka gladko. Podjetja za prevoz gotovine niso poročala o posebnih težavah v zvezi s predložitvijo dokumentov in dokazil, potrebnih za prošnjo. Poleg tega organi držav članic niso imeli posebnih težav z izdajanjem dovoljenj za čezmejni prevoz gotovine. Vse prošnje za izdajo dovoljenja, ki so jih vložila podjetja za prevoz gotovine, so bile odobrene, v zvezi z registracijo v IMI pa ni bilo omembe vrednih incidentov.
Podaljšanje veljavnosti dovoljenja za čezmejni prevoz gotovine ni potrebno. Organi sodelujočih držav članic in velika večina imetnikov dovoljenj menijo, da je petletno trajanje dovoljenja za čezmejni prevoz gotovine primerno. Komisija se s tem stališčem strinja.
Zainteresirane strani ne vidijo dodane vrednosti v izdajanju skupinskih dovoljenj za prevoz gotovine. Komisija meni, da bi s takimi dovoljenji izgubili nadzor nad podjetji za prevoz gotovine in da bi zaradi tega pregledovanje veljavnih ukrepov postalo bolj zapleteno. Zato Komisija meni, da izdajanje skupinskih dovoljenj za prevoz gotovine v bližnji prihodnosti ni izvedljiva možnost.
Nazadnje, nekaj zainteresiranih strani predlaga, da bi morala Uredba (EU) št. 1214/2011 določiti poenostavljeni hitri postopek izdaje kratkoročnih dovoljenj za čezmejni prevoz gotovine, da bi se odzvali na nevarnosti (kot so stavke, naravne nesreče) in zagotovili dostavo eurogotovine.
3.1.2.Dovoljenja za prevoz gotovine v številkah
Do zdaj je dovoljenja za prevoz gotovine izdalo osem sodelujočih držav članic. V enem letu po začetku veljavnosti Uredbe (EU) št. 1214/2011 je bilo izdanih 11 dovoljenj. Do zdaj je bilo izdanih 25 čezmejnih dovoljenj za prevoz gotovine: Francija (3), Nemčija (7), Italija (2), Nizozemska (3), Avstrija (1), Španija (2), Slovaška (2) in Slovenija (5). Nemčija je izdala največji delež dovoljenj (28 %), sledi ji Slovenija (20 %), skupaj pa sta izdali skoraj polovico vseh dovoljenj. Na obmejnem območju okoli Avstrije, ki vključuje pet meja sodelujočih držav članic v polmeru manj kot 370 km, je bilo izdanih 16 dovoljenj. Zanimivo je, da v Belgiji in Luksemburgu ni bilo izdanih dovoljenj, čeprav obe državi članici pripadata območju, na katerem je šest geografsko strnjenih mej v polmeru manj kot 250 km, poleg tega imata veliko gostoto prebivalstva in veliko koncentracijo podjetij ter ju obkrožajo ena majhna in dve veliki sosednji sodelujoči državi članici.
Nekaj imetnikov dovoljenj za prevoz gotovine poroča, da dovoljenj (še) niso uporabili, ker se poslovne priložnosti, ki so jih pričakovali od dovoljenja, niso uresničile iz gospodarskih razlogov ali zaradi obstoječih ovir, čeprav je bilo z Uredbo (EU) št. 1214/2011 uvedenih nekaj skupnih minimalnih pravil glede čezmejne dejavnosti.
3.1.3.Priglasitev dejavnosti čezmejnega prevoza gotovine in obveščanje o njej ter zahteve
Čeprav imetniki dovoljenj za prevoz gotovine na splošno izpolnjujejo obveznosti glede priglasitve, nekatere sodelujoče države članice opozarjajo, da se jim informacije o čezmejnem prevozu, ki jih morda zberejo lokalni organi policije in regionalne uprave, ustrezno ne posredujejo. Zato te sodelujoče države članice težko dobijo jasen pregled nad čezmejnim prevozom gotovine, ki se dejansko izvaja na njihovem ozemlju.
Komisija je objavila vse zadevne informacije o čezmejnem prevozu gotovine, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1214/2011.
3.2.Uporaba IBNS pri prevozu euro bankovcev in tehnični napredek tehnologije IBNS
Imetniki dovoljenj za prevoz gotovine poročajo, da sistem IBNS uporabljajo za čezmejni prevoz gotovine samo, če je obvezen v državi gostiteljici, državi tranzita ali domači državi ali če se uporaba zahteva glede na dogovor z zavarovateljem podjetja. Belgija je edina sodelujoča država članica, v kateri je treba za prevoz bankovcev uporabljati vozila, opremljena z IBNS.
Najpogosteje uporabljena tehnologija IBNS so naprave za obarvanje, za katere se pričakuje, da bodo v prihodnjih letih ostale najbolj priljubljena tehnologija na trgu.
3.3.Plačilo osebju za prevoz gotovine vsaj po minimalnih urnih postavkah države članice gostiteljice
Imetniki dovoljenj za prevoz gotovine so poročali, da nimajo težav z uporabo pravil o plačilu iz Uredbe (EU) št. 1214/2011.V skladu s členom 24 Uredbe za čezmejni prevoz gotovine velja enaka plačna ureditev kot za (nacionalna) podjetja za prevoz gotovine, ki poslujejo v državi članici gostiteljici, s čimer se preprečuje nepoštena konkurenca in hkrati zagotavljajo pravice varnostnemu osebju za prevoz gotovine. Ker se zadevne določbe Direktive 96/71/ES, na katere se nanaša člen 24 Uredbe (EU) št. 1214/2011, v obdobju med začetkom veljavnosti Uredbe in tem pregledom niso spremenile, se Komisiji ne zdi potrebno, da bi predlagala spremembe člena 24 Uredbe.
3.4.Skladnost z zakonodajo države članice izvora, države članice tranzita in države članice gostiteljice
3.4.1.Pravila o vlogi policijskih organov in varnostna pravila o dostavi ali prevzemu gotovine
Komisija ni bila seznanjena z nobenim omembe vrednim incidentom ali težavo v zvezi z obveznostjo, da se upoštevajo pravila države članice gostiteljice glede vloge policijskih organov (kot je predhodno obveščanje, spremstvo ali nadzor nad lokacijo vozila na daljavo) ali varnostna pravila o dostavi ali prevzemu gotovine na lokaciji. Zato se Komisiji ne zdi potrebno, da bi v zvezi s tem predlagala spremembe.
3.4.2.Nošenje strelnega orožja
Med čezmejnim prevozom gotovine se uporabljajo nacionalna pravila države članice gostiteljice o nošenju strelnega orožja. Ta pravila so zelo različna, saj nekatere države članice dovoljujejo nošenje strelnega orožja, druge ga zahtevajo ali prepovedujejo ali pa dovoljujejo kombinacijo možnosti glede na vsako posamezno ureditev prevoza. Zaradi te raznolikosti so nekatere možnosti čezmejnega prevoza gotovine omejene. Podjetja za prevoz gotovine poročajo, da je težko in drago v praksi izvajati zagotavljanje/shranjevanje orožja v daljinsko vodenih sefih, kot določa člen 6(2) Uredbe (EU) št. 1214/2011, da se lahko upoštevajo različne ureditve glede strelnega orožja v sodelujočih državah članicah.
Komisiji se ne zdi primerno, da bi se v okviru Uredbe (EU) št. 1214/2011 uskladila pravila glede orožja med sodelujočimi državami članicami. Zato glede na obstoječe razlike med nacionalnimi zakonodajami v zvezi z nošenjem strelnega orožja skupne zahteve glede usposabljanja nimajo dodane vrednosti.
3.5.Ureditve prevoza, ki jih določi država članica gostiteljica
Ker lahko sodelujoče države članice izberejo, katere ureditve prevoza euro bankovcev se bodo na njenem ozemlju uporabljale za čezmejni prevoz gotovine, so se pojavili zelo različni pogoji delovanja. Posledica tega so nekateri položaji, v katerih se zadevni ureditvi prevoza v državi članici izvora in državi članici gostiteljici slabo ujemata, zaradi česar mora izvajalec storitve veliko vložiti v čezmejni prevoz gotovine ali pa ta zanj ni dobičkonosen glede na občasnost čezmejnega prevoza. Tako je v Belgiji oprema IBNS za prevoze gotovine obvezna, v Nemčiji pa ne. Podjetja za prevoz gotovine, ki poslujejo v Avstriji, euro bankovce prevažajo v neblindiranih vozilih za prevoz gotovine, pri čemer so vozila videti običajno, le da so opremljena z IBNS, ko pa opravljajo prevoz v Nemčiji, potrebujejo popolnoma blindirano vozilo za prevoz gotovine in tri člane varnostnega osebja za prevoz gotovine.
3.6.Pregledi upoštevanja pravil, morebitne kazni in posebni ukrepi sodelujočih držav članic
Komisija ni bila obveščena o težavah glede preizkusov upoštevanja pravil in naključnih inšpekcijskih pregledov, pri čemer se zaveda, da nekatere sodelujoče države članice nimajo dovolj informacij o čezmejnih prevozih gotovine, ki so dejansko opravljeni na njihovem ozemlju. Poleg tega ni bila obveščena o izrednih varnostnih ukrepih ali uporabi kazni. Komisija meni, da so zadevna pravila v Uredbi (EU) št. 1214/2011 ustrezna.
4.Sklepi
4.1.Teme pregleda, posebej navedene v členu 26
Kar zadeva posebej pregledane teme iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1214/2011, je mogoče ugotoviti, da: (1) trenutno ni potrebe po skupnih zahtevah glede usposabljanja varnostnega osebja za prevoz gotovine za nošenje orožja glede na raznolikost nacionalnih pravil o nošenju strelnega orožja, (2) člena 24 o plačilu ni treba spreminjati glede na predlagano spremembo Direktive 97/71/ES, (3) sistem, ki omogoča izdajanje skupinskih dovoljenj, ni potreben in (4) da na področju IBNS ni večjih tehnoloških sprememb, zaradi katerih bi bilo treba spremeniti Uredbo (EU) št. 1214/2011. Komisiji torej za zdaj ni treba uveljavljati pooblastila za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z IBNS niti ni bila nakazana potreba po delegiranih aktih glede drugih varnostnih elementov, kot so blindiranje vozil in neprebojni jopiči.
4.2.Optimizacija profesionalnega čezmejnega prevoza eurogotovine po cesti
Uredba (EU) št. 1214/2011 je začela veljati 29. novembra 2012. Sodelujoče države članice morajo vzpostaviti postopke, ki bodo omogočali boljši pregled nad čezmejnim prevozom gotovine, dejansko opravljenim na njihovem ozemlju. Vendar se zdi, da dejstvo, da je bilo za območje 14 sodelujočih držav članic izdanih samo 25 dovoljenj, kaže na to, da se Uredba (EU) št. 1214/2011 ne izvaja tako, da bi bil izkoriščen njen celotni potencial, zlasti ker se zdi, da je na enem geografsko strnjenem obmejnem območju, za katero sta značilni velika gostota prebivalstva in velika koncentracija podjetij (Beneluks in sosednje države), zelo malo čezmejnega prevoza. Boljše izvajanje Uredbe, na podlagi katerega bi bilo izdanih več dovoljenj za čezmejni prevoz gotovine in ki bi omogočilo večjo izbiro med podjetji za izvajanje čezmejnega prevoza gotovine, bi zadovoljilo tudi morebitno potrebo po načrtovanju ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih. Izboljšano izvajanje uredbe o prevozu gotovine bi bilo mogoče doseči s poenostavljeno opredelitvijo čezmejnega prevoza in uporabo „načela države članice izvora“ za ureditve prevoza.
4.2.1.Boljša opredelitev čezmejnega prevoza po cesti
Trenutna opredelitev čezmejnega prevoza (člen 1(b) Uredbe (EU) št. 1214/2011) je lahko vzrok za omejeno število imetnikov dovoljenj, saj izključuje morebitne čezmejne prevoze gotovine.
Kot del opredelitve je treba upoštevati pravilo večine, v skladu s katerim je večina dostav/prevzemov eurogotovine, ki jih izvede vozilo za prevoz gotovine v istem dnevu, opravljenih na ozemlju države članice gostiteljice, da se to šteje za čezmejni prevoz gotovine v skladu z Uredbo (EU) št. 1214/2011. To preprečuje manjšim podjetjem za prevoz gotovine, ki večinoma izvajajo prevoze gotovine v državi članici izvora, da bi vstopila na trg čezmejnega prevoza gotovine, saj „občasni“ (manjšinski) prevozi gotovine v državi članici gostiteljici ne izpolnjujejo meril za pridobitev dovoljenja za čezmejni prevoz. To jim preprečuje, da bi preizkusila tuji trg in pridobila nove stranke.
Enako velja za omejitev iz člena 1(b), v skladu s katero za izpolnjevanje meril za dovoljenje gotovina druge valute, kot je euro, ki se prevaža v vozilu za prevoz gotovine, ne sme presegati 20 % celotne vrednosti gotovine, ki se prevaža v tem vozilu za prevoz gotovine.
4.2.2.Uporaba ureditev prevoza
Še en predlog za boljši izkoristek potenciala čezmejnega prevoza gotovine bi lahko bil uporaba načela države članice izvora za ureditve prevoza. Več zainteresiranih strani je predlagalo odmik od načela države članice gostiteljice, ker ustvarja ovire na trgu, ki po njihovem mnenju niso utemeljene z varnostnimi razlogi. Podjetje za prevoz gotovine z dovoljenjem v svoji sodelujoči državi članici izvora bi tako lahko svoje vozilo za prevoz gotovine uporabljalo za čezmejne prevoze gotovine v državo gostiteljico v skladu z eno od ureditev prevoza, določenih v Uredbi (EU) št. 1214/2011. S takim pristopom bi bili podjetjem za prevoz gotovine prihranjene nepotrebne finančne naložbe (kot je nadgradnja na IBNS ali povečanje raznolikosti voznega parka vozil za prevoz gotovine), ki bi jih zdaj morala zagotoviti za uskladitev z ureditvami prevoza v državi članici gostiteljici, ki se ne ujemajo z ureditvami prevoza v državi članici izvora.
5.Priporočila za nadaljnje korake
Na podlagi pregleda izvajanja Uredbe (EU) št. 1214/2011 so dana naslednja priporočila:
sodelujoče države članice bi morale vzpostaviti ustrezne postopke, ki jim bodo omogočali boljši pregled nad čezmejnim prevozom gotovine na njihovem ozemlju. S tem bi se izboljšala kakovost podatkov, potrebnih za nadaljnjo razpravo o izvajanju Uredbe (EU) št. 1214/2011 in obravnavanih predlogih za morebitne zakonodajne spremembe;
izvesti bi bilo treba kampanjo za obveščanje povpraševalcev po gotovini (banke, supermarketi, trgovci na drobno) in podjetij za prevoz gotovine, da bi ti več uporabljali ujemajoče se ureditve prevoza, kar bi prispevalo k učinkovitosti Uredbe (EU) št. 1214/2011 in morebitnemu povečanju števila dovoljenj za prevoz gotovine;
sodelujoče države članice bi si morale prizadevati za uporabo širšega nabora ureditev prevoza, določenih v Uredbi (EU) št. 1214/2011, na svojem ozemlju in tako izboljšati potencial čezmejnega prevoza gotovine na podlagi Uredbe v njeni sedanji obliki v korist uporabnikov eurogotovine.
Komisija bo najpozneje do naslednjega datuma pregleda izvedla oceno učinka za naslednja mogoča zakonodajna izboljšanja Uredbe (EU) št. 1214/2011:
1.ustrezna opredelitev čezmejnega prevoza s posebnim poudarkom na čezmejnem vidiku in skupnih pravilih, ki se uporabljajo v državi članici gostiteljici in državi članici tranzita:
a.
pregledati bi bilo treba pravilo, da dovoljenje za prevoz gotovine po cesti velja za čezmejni prevoz eurogotovine samo, če je večina dostav ali prevzemov gotovine opravljena v državi članici gostiteljici;
b.
znova bi bilo treba preučiti pogoj, da gotovina druge valute, kot je euro, ki se prevaža v vozilu za prevoz gotovine, ne sme presegati 20 % celotne vrednosti gotovine, ki se prevaža v tem vozilu za prevoz gotovine;
2.brez poseganja v nacionalna pravila o nošenju strelnega orožja, ki se uporabljajo za sodelujoče države članice, bi bilo treba za ureditve prevoza, določene v Uredbi (EU) št. 1214/2011, uporabljati načelo države članice izvora.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.1.2017
COM(2017) 5 final
PRILOGI
k
POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju Uredbe (EU) št. 1214/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami euroobmočja
v skladu s členom 26 Uredbe
PRILOGA I
Vprašalnik za države članice euroobmočja
o izvajanju Uredbe (EU) št. 1214/2011
(1) Ali ste imeli kakšne težave pri preverjanju meril, ki jih morajo podjetja za prevoz gotovine izpolnjevati za pridobitev dovoljenja za čezmejni prevoz gotovine? Ali je bilo zaradi teh težav dovoljenje zavrnjeno?
(2) Ali vam je bil po izdaji dovoljenja za čezmejni prevoz gotovine podjetju za prevoz gotovine kdaj priglašen začetek čezmejne dejavnosti?
(3) Ali ste bili kdaj z informacijami iz druge države članice euroobmočja uradno obveščeni, da se podjetje za prevoz gotovine iz zadevne države članice pripravlja na izvajanje čezmejne dejavnosti v vaši državi?
(4) Če podjetje za prevoz gotovine iz druge države članice euroobmočja izvaja čezmejni prevoz eurogotovine po cesti v vaši državi na podlagi evropskega dovoljenja za prevoz gotovine, ali za to podjetje veljajo ista pravila o ureditvah prevoza, nošenju strelnega orožja, blindiranju vozil in najmanjšem številu članov osebja v vozilu kot za domača podjetja, ki to storitev izvajajo na vašem ozemlju?
(5) Če je odgovor na četrto vprašanje nikalen, katera pravila se uporabljajo drugače in zakaj?
(6) Ali se vam zdi pet let primerno obdobje veljavnosti (kot je določeno zdaj) za dovoljenja za čezmejni prevoz gotovine? Če ne, kakšno obdobje bi bilo primerno?
(7) Ali menite, da bi bilo treba izdajati skupinska dovoljenja Unije za čezmejni prevoz gotovine (pri čemer bi bilo več podjetjem, ki pripadajo istemu holdingu, kot skupini izdano eno dovoljenje)? Zakaj?
(8) Nekateri vidiki profesionalnega čezmejnega prevoza eurogotovine po cesti so iz dovoljenja za prevoz gotovine izključeni, npr. čezmejni prevoz, če je v državi gostiteljici opravljen le manjši del prevzemov ali dostav (glej člen 1(b) Uredbe). Za to vrsto čezmejnega prevoza bi veljalo le pravo države gostiteljice, podjetja za prevoz gotovine pa bi potrebovala nacionalno dovoljenje te države.
(a) Ali lahko količinsko opredelite, koliko profesionalnega čezmejnega prevoza eurogotovine, ki ne spada v okvir uredbe o prevozu gotovine, se izvede v vaši državi?
(b) Ali bi bilo treba po vašem mnenju dovoljenje za prevoz gotovine razširiti, da bi zajemalo tudi (nekatere) vrste profesionalnega čezmejnega prevoza gotovine, ki ne spadajo v okvir sedanje uredbe o prevozu gotovine? Katere? Zakaj?
Vprašalnik za podjetja, ki imajo dovoljenje za čezmejni prevoz eurogotovine po cesti (podjetja, registrirana v informacijskem sistemu za notranji trg), glede njihovih izkušenj in predlogov za večjo učinkovitost dovoljenja
(1) Zakaj ste zaprosili za dovoljenje za čezmejni prevoz (npr. zaradi konkretnih poslovnih priložnosti v državi gostiteljici, ugodnih pravnih pogojev, ki veljajo v državi gostiteljici, lokacije/logistike itd.)?
(2) Ali ste brez težav predložili informacije in dokumente, ki jih pristojni organ potrebuje za izdajo dovoljenja?
(3)(a) Ali dovoljenje za čezmejni prevoz uporabljate? Kako pogosto?
(3)(b) V katere države članice euroobmočja prevažate eurogotovino?
(3)(c) Če dovoljenja do zdaj niste uporabljali, navedite razloge za to (npr. ker ni čezmejnega trga/povpraševanja, zaradi pravil o uporabi orožja v državi gostiteljici, ureditev prevoza, jezikovnih zahtev, minimalne plače, zahteve za prevoz v dnevnem času, drugo).
(4) Ali ste pri čezmejnem prevozu kdaj imeli težave pri spoštovanju pravil, ki veljajo v sosednji državi?
(5) Ali se vam zdi pet let primerno obdobje veljavnosti za dovoljenje za čezmejni prevoz? Če ne, kakšno obdobje bi bilo po vašem mnenju ustrezno?
(6) Če pripadate holdingu, ki deluje v več državah članicah, ali bi bilo po vašem mnenju lažje, če bi se izdajala skupinska dovoljenja Unije za čezmejni prevoz? Zakaj?
(7) Ali ste pri čezmejnem prevozu eurogotovine že kdaj uporabili inteligentni sistem za nevtralizacijo bankovcev? Ali ste oz. bi ga uporabljali, čeprav v domači državi in državi gostiteljici ni obvezen?
(8) Nekatere vrste profesionalnega čezmejnega prevoza eurogotovine po cesti so iz dovoljenja izključene, npr. čezmejni prevoz z vmesnimi postanki, če je v državi gostiteljici opravljen le manjši del prevzemov ali dostav (glej člen 1(b) Uredbe). Za to vrsto čezmejnega prevoza bi veljalo le pravo države gostiteljice, podjetja za prevoz gotovine pa bi potrebovala nacionalno dovoljenje te države.
Ali bi bilo treba po vašem mnenju evropsko dovoljenje razširiti, da bi zajemalo tudi nekatere druge vrste profesionalnega čezmejnega prevoza eurogotovine? Katere dejavnosti? Zakaj?
PRILOGA II