29.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/279

—

ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za proračunsko leto 2015,

—

ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0124/2017),

A.

ker računovodski izkazi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: organ) kažejo, da je končni proračun organa v proračunskem letu 2015 znašal 34 031 603 EUR, kar je 2,3 % več kot leta 2014, to povečanje pa je posledica tega, da so mu bile zaupane dodatne naloge;

B.

ker je v letu 2015 skupni prispevek Unije v proračun organa znašal 9 703 423 EUR, kar je 12,35 % manj kot leta 2014;

C.

ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu organa za proračunsko leto 2015 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov organa za proračunsko leto 2015 ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

D.

ker organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

1.

poudarja, da je vloga organa bistvena za spodbujanje dosledne uporabe zakonodaje Unije in boljšega usklajevanja med nacionalnimi organi, pa tudi za zagotavljanje finančne stabilnosti, preglednosti, tesneje povezanih in varnejših finančnih trgov ter boljšega varstva potrošnikov in usklajene nadzorne prakse na tem področju;

2.

opozarja, da je bil Parlament gonilna sila za vzpostavitev novega in celovitega evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS), ki vključuje tri evropske nadzorne organe, da bi zagotovili boljši finančni nadzor po finančni krizi;

3.

na podlagi poročila Računskega sodišča z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v zvezi s tremi pripombami iz poročil Računskega sodišča za leti 2011 in 2012 status popravljalnega ukrepa še vedno označen kot „se izvaja“; poziva organ, naj začne čim prej izvajati ta popravljalni ukrep in organ za podelitev razrešnice seznani z rezultati;

4.

nadalje ugotavlja, da je v zvezi s pripombo Računskega sodišča za leto 2014 v zvezi s pristojbinami, ki so bile zaračunane nadzorovanim subjektom in so prikazane kot prihodek ter temeljijo na ocenah in ne na dejanskih stroških, status popravljalnega ukrepa označen kot „se izvaja“; priznava, da je organ za izvedbo priporočila Računskega sodišča razvil sistem izračuna po dejavnostih za izračun pristojbin nadzorovanih subjektov; ugotavlja, da organ in organ za podelitev razrešnice še vedno čakata na ugotovitev Računskega sodišča glede statusa tega popravljalnega ukrepa;

5.

priznava, da je zaradi prizadevanj za proračunsko spremljanje v proračunskem letu 2015 stopnja izvrševanja proračuna dosegla 99,64 %, kar je 0,08 % več kot leta 2014, in da je stopnja izvrševanja plačil znašala 84,54 %, kar je 3,38 % več kot leta 2014;

6.

ugotavlja, da se je z dvema naknadnima spremembama proračuna zmanjšal proračun za leto 2015, kar priča o racionalni uporabi sredstev Unije; poudarja, kako pomembno je pri dodeljevanju sredstev zagotoviti ustrezno raven, določanje prednostnih nalog in učinkovitost; poudarja, da je treba morebitno povečanje sredstev organa pospremiti z ustreznimi ukrepi za opredeljevanje prednostnih nalog; predlaga, da se glede na to, da se delo organa od zakonodajnih nalog vse bolj preusmerja h konvergenci nadzora in njegovemu izvrševanju, ustrezno prilagodijo tudi njegov proračun in človeški viri;

7.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je bilo v naslovu II (upravni odhodki) v leto 2016 prenesenih 26 % odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile že prevzete obveznosti, v naslovu III (odhodki iz poslovanja) pa 33 %; ugotavlja, da so ti prenosi predvsem posledica večletne narave obsežnih projektov informacijske tehnologije organa ter stroškov službenih potovanj, ki so lahko bili povrnjeni šele v letu 2016; ugotavlja, da so lahko prenosi v naslednje leto zaradi večletne narave operativnih programov organa pogosto deloma ali povsem upravičeni, ne pomenijo nujno slabosti pri načrtovanju in izvrševanju proračuna ter niso vedno v nasprotju s proračunskim načelom enoletnosti, zlasti ne, če jih organ načrtuje vnaprej in jih sporoči Računskemu sodišču;

8.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je iz letnega poročila o dejavnostih organa razvidno, da sta bili raven in narava prerazporeditev leta 2015 skladni s finančnimi pravili; ugotavlja, da se je proračun organa po spremembi proračuna zmanjšal za 372 709 EUR; ugotavlja tudi, da je organ izvršil prerazporeditve v višini 650 423 EUR iz naslova I (odhodki za zaposlene) in 1 068 357 EUR iz naslova III (odhodki iz poslovanja) za kritje proračunskih potreb za naslov II (infrastrukturni in upravni odhodki);

9.

ugotavlja, da je organ leta 2015 imel 186 uslužbencev, v primerjavi s 168 v predhodnem letu, kar pomeni povečanje za 10,7 %; ugotavlja, da je organ sprejel nova izvedbena pravila o zaposlitvi začasnih uslužbencev v skladu s členom 2(f) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije; ugotavlja, da je odstotek menjave zaposlenih za leto 2015 znašal 8,9 %, kar je manj od 10-odstotnega cilja, ki si ga je organ zadal;

10.

priznava, da je organ spremenil svoje smernice za zaposlovanje in predstavil različne faze v postopku zaposlovanja in obravnaval več priporočil iz revizije Računskega sodišča in drugih revizij; ugotavlja, da je organ sprejel novo politiko za pripravništva, s katero želi zagotoviti večjo preglednost pri izbiri pripravnikov in poenostaviti pravila o nadomestilih v okviru pripravništva;

11.

ugotavlja, da si organ v okviru procesu zaposlovanja prizadeva doseči najboljše možno uravnoteženost spolov in geografsko ravnovesje; ugotavlja, da je bila splošna zastopanost spolov v organu 44 % žensk in 56 % moških; ugotavlja, da so med zaposlenimi organa državljani 22 različnih držav Unije in en državljan Evropskega gospodarskega prostora (Norveška);

12.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je organ za svoje strokovnjake in zaposlene oblikoval številna pomembna pravila o obveznostih po prenehanju delovnega razmerja, vključno s podpisom izjave, s katero potrjujejo, da se zavedajo svojih nadaljnjih obveznosti do organa;

13.

ugotavlja, da je organ v letu 2015 izvajal politiko glede navzkrižja interesov za zunanje sodelavce, vključno s člani odbora nadzornikov, upravnega odbora in komisije za pritožbe; je seznanjen z navedbami organa, da je bila ta politika oblikovana na podlagi sklepov delavnice o boljšem preprečevanju navzkrižja interesov, ki jo je Parlament organiziral februarja 2013, ter na podlagi priporočil iz posebnega poročila Računskega sodišča št. 15/2012 in osnutka smernic za skupni pristop za decentralizirane agencije Unije; poleg tega ugotavlja, da je organ leta 2015 izvajal politiko v zvezi z navzkrižjem interesov za zaposlene, v skladu s katero morajo vsi uslužbenci med drugim izpolniti letno izjavo v zvezi z morebitnimi navzkrižji interesov; ugotavlja, da je organ na svojem spletnem mestu objavil življenjepise in izjave o interesih vsega višjega vodstva;

14.

ugotavlja, da je upravni odbor organa januarja 2015 sprejel strategijo za boj proti goljufijam za obdobje 2015–2017, katere cilj je krepiti zmogljivosti organa za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in kaznovanje goljufij;

15.

ugotavlja tudi, da morajo člani upravnega odbora organa podpisati izjavo o odsotnosti navzkrižja interesov (in ne izjave o interesih), vendar obžaluje, da izjave in življenjepisi članov njegovega upravnega odbora niso objavljeni na spletnem mestu organa; poziva organ, naj te dokumente objavi, da bi javnosti omogočil potreben nadzor nad svojim vodstvom;

16.

z zadovoljstvom ugotavlja, da se točnost dejstev v izjavah o interesih redno ocenjuje, vsaj enkrat letno, in da etična skupina oceni tudi ad hoc izjave, ko jih prejme, in da se pri ugotovljenih netočnostih pri dejstvih in pri neskladnostih sprejmejo ustrezni ukrepi za zagotovitev pojasnil;

17.

ugotavlja, da organ predvideva, da naj bi v prvi polovici leta 2017 sprejel interna pravila o prijavljanju nepravilnosti; poziva organ, naj organu za podelitev razrešnice poroča o tem, kdaj so bila uvedena in izvedena pravila za prijavljanje nepravilnosti;

18.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je organ sprejel posebne pobude za povečanje preglednosti v zvezi s stiki, ki jih ima z deležniki in za katere veljajo njegova pravila etičnega ravnanja; ugotavlja tudi, da se dejavnosti z deležniki centralno usklajujejo in so prikazane kot del njegove politike in postopkov za zunanje komuniciranje; ugotavlja, da organ dnevne rede predsednika in izvršne direktorice objavlja na svojem spletnem mestu, pri čemer navede informacije v zvezi z njuno udeležbo na konferencah, srečanji z deležniki, predstavniki medijev ter drugih institucij, pa tudi informacije v zvezi z relevantnimi dejavnostmi, od julija 2016 dalje pa organ na svojem spletnem mestu objavlja tudi informacije v zvezi s srečanji zunanjih deležnikov in njegovih zaposlenih;

19.

meni, da bi morali biti zapisniki sej odbora nadzornikov in skupin deležnikov, ki so javno dostopni, objavljeni takoj po srečanjih, da bi skrajšali čas med sejami in objavo, ki lahko zdaj znaša do tri mesece, in zagotovili boljši vpogled v razprave, stališča članov in glasovanje; meni, da bi lahko stik z državljani Unije okrepili tudi s prenosom dogodkov prek spleta; je zaskrbljen, ker različni deležniki, vključno s Parlamentom, dejansko nimajo enakega dostopa do dokumentov in informacij z internih sestankov; meni, da bi moral organ v akcijskem načrtu za prihodnja leta vzpostaviti varen kanal za prijavitelje nepravilnosti;

20.

ugotavlja, da organ izvaja dejavno in ciljno usmerjeno politiko, katere cilj je povečati ozaveščenost državljanov Unije glede njegovih ciljev, izzivov in dejavnosti; ugotavlja tudi, da Evropski bančni organ (EBA) in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) organizirata skupni dan varstva potrošnikov;

21.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo leta 2015 izvedla revizijo odnosov z deležniki in zunanji komunikaciji; ugotavlja tudi, da je organ na podlagi petih priporočil, ki jih je izdala služba za notranjo revizijo, pripravil akcijski načrt, ki ga je služba za notranjo revizijo sprejela; priznava, da organ redno spremlja izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta;

22.

je seznanjen s trditvami organa, da so bila zaključena vsa kritična oziroma zelo pomembna priporočila, ki jih je služba za notranjo revizijo izdala v prejšnjih letih;

23.

ugotavlja, da je Računsko v organu opravilo revizijo nadzora bonitetnih agencij; priznava, da je organ po tej reviziji pripravil akcijski načrt za izvedbo priporočil Računskega sodišča; poziva organ, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izvajanju akcijskega načrta in o doseženih rezultatih;

24.

poudarja, da bi moral organ v celoti in v roku izvesti vse svoje naloge, pri tem pa se natančno držati dolžnosti, ki sta mu jih naložila Evropski parlament in Svet; meni, da bi moral v celoti izkoristiti svoj mandat in pri vseh svojih dejavnostih učinkovito spodbujati sorazmernost; ugotavlja, da bi moral biti organ vsakič, ko mu je izdano dovoljenje za pripravo ukrepov na ravni 2 in 3, pri pripravi teh standardov posebej pozoren na posebne značilnosti različnih nacionalnih trgov, prav tako pa bi bilo treba že v zgodnji fazi procesa določanja standardov ter v fazi priprave in izvajanja vključiti relevantne udeležence na trgu in organizacije za varstvo potrošnikov;

25.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da organ ne uveljavlja vseh svojih pristojnosti iz svojega pravnega okvira; poudarja, da bi moral zagotoviti optimalno uporabo sredstev, da bi v celoti izpolnil svoj pravni mandat; v zvezi s tem ugotavlja, da bi večja osredotočenost na mandat, ki sta ga podelila Parlament in Svet, lahko vodila do učinkovitejše porabe sredstev in uspešnejšega uresničevanja ciljev; poudarja, da mora organ pri opravljanju dela in še zlasti pri pripravi izvedbene zakonodaje o svojih dejavnostih pravočasno, redno in izčrpno obveščati Parlament in Svet;

26.

ugotavlja, da je treba pregledati dogovor o financiranju organa; poziva Komisijo, naj preuči možnost spremembe sedanjega finančnega dogovora z uvedbo dodatnih ustrezno in sorazmerno odmerjenih pristojbin za udeležence na trgu, morda z delno nadomestitvijo prispevkov nacionalnih pristojnih organov, a z ohranitvijo samostojnosti in nadzornih funkcij organa;

27.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 27. aprila 2017 (1) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.