29.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/238

—

ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine za proračunsko leto 2015,

—

ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0101/2017),

A.

ker računovodski izkazi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA; v nadaljevanju: organ) kažejo, da je končni proračun organa v proračunskem letu 2015 znašal 20 212 701 EUR, kar je 6,35 % manj kot v letu 2014; ker 40 % proračuna organa izvira iz proračuna Unije;

B.

ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu organa za proračunsko leto 2015 (v nadaljevanju: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov organa za leto 2015 ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

C.

ker Parlament med postopkom podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

1.

poudarja, da je vloga organa bistvenega pomena pri spodbujanju enotne uporabe prava Unije in boljšega usklajevanja med nacionalnimi organi, pa tudi pri zagotavljanju finančne stabilnosti, preglednosti, tesneje povezanih in varnejših finančnih trgov ter visoke stopnje varstva potrošnikov in usklajene nadzorne prakse na tem področju;

2.

opozarja, da je bil Evropski parlament gonilna sila pri vzpostavitvi novega in celovitega evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS), ki vključuje tri evropske nadzorne organe, da bi zagotovili boljši finančni nadzor po finančni krizi;

3.

ugotavlja, da so bili popravljalni ukrepi v zvezi z dvema pripombama o prenosih, prerazporeditvah in proračunskem upravljanju, ki jih je Računsko sodišče imelo v poročilu za leto 2014, v njegovem poročilu za leto 2015 označeni kot „se izvajajo“;

4.

je seznanjen, da je Računsko sodišče ugotovilo, da so proračunske prerazporeditve, prenosi in s tem povezane obveznosti v skladu s posebnimi določbami finančne uredbe EU, čeprav je obseg dejavnosti za leto 2015, ki so bile pokrite z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz leta 2014, v nasprotju s proračunskim načelom o enoletnosti;

5.

ugotavlja, da so prevzete obveznosti, prenesene v naslednje leto v naslovu III (odhodki za poslovanje), znašale 2 300 000 EUR (45 % vseh odhodkov), v primerjavi s 4 700 000 EUR (66 % odhodkov) v letu 2014; je seznanjen, da so ti prenosi v glavnem posledica posebnih pogodb za večletni program organa na področju IT, namenjen izvajanju direktive o solventnosti II, in pogodb, podpisanih proti koncu leta; je prav tako seznanjen z navedbo organa, da se bodo zneski prenesenih proračunskih sredstev z letom 2016 zaradi napredka pri izvajanju programa za IT zmanjšali na sprejemljivo raven; je seznanjen, da so lahko prenosi v naslednje leto zaradi večletne narave operativnih programov agencij pogosto deloma ali povsem upravičeni in ne pomenijo nujno slabosti pri načrtovanju in izvrševanju proračuna ter tudi niso vedno v nasprotju s proračunskim načelom enoletnosti, zlasti če jih agencije načrtujejo in o tem obvestijo Računsko sodišče;

6.

ugotavlja, da je bil končni proračun v naslovu I (stroški zaposlenih) za 2,56 % manjši od prvotno predvidenega, v naslovu II (upravni odhodki) pa za 9,36 %; ugotavlja, da so se proračunska sredstva v naslovu III (odhodki za poslovanje) zaradi spremembe proračuna in prerazporeditev povečali za 21,19 %; ugotavlja, da se je sestava prvotnega proračuna v splošnem spremenila manj kot v letu 2014; prav tako ugotavlja, da sta bili višina in narava prerazporejenih sredstev skladni s finančnimi pravili;

7.

ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2015 znašala 99,97 %, s čimer je bil načrtovani cilj organa uresničen, bila pa je za 0,03 % nižja kot leta 2014; ugotavlja tudi, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 83,75 %, kar je 9,65 % več kot leta 2014, s čimer je bil cilj organa uresničen;

8.

z zadovoljstvom ugotavlja, da si organ prizadeva oblikovati bolj izpopolnjene in manj na rezultate osredotočene ključne kazalnike uspešnosti, ki bodo boljša osnova za ocenjevanje, ali je organ dosegel strateške cilje;

9.

poudarja, da je bil dosežen dogovor o razdelitvi morebitnega proračunskega presežka ali primanjkljaja z državami članicami glede na njihove razdelitvene ključe; poziva Komisijo, naj dogovorjeni postopek pravno formalizira;

10.

poudarja, da je treba pri dodeljevanju sredstev poskrbeti za ustrezno določanje prednostnih nalog in učinkovitost ter da je mogoče proračun organa še bolj racionalizirati; zato poudarja, da bi bilo treba morebitno povečanje sredstev organa pospremiti z ustreznimi ukrepi za opredeljevanje prednostnih nalog; predlaga, da se glede na to, da se delo organa od zakonodajnih nalog vse bolj preusmerja h konvergenci nadzora in njegovemu izvrševanju, ustrezno prilagodijo tudi njegov proračun in človeški viri;

11.

ugotavlja, da je treba pregledati dogovor o financiranju organa; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za spremembo sedanjega dogovora o financiranju z uvedbo ustreznih in sorazmerno odmerjenih prispevkov za udeležence na trgu, ki bi lahko nadomestili prispevke nacionalnih pristojnih organov, pri čemer pa je treba ohraniti samostojnost in nadzorne funkcije organa;

12.

je seznanjen z navedbo organa, da je v letu 2015 opravil 26 zaposlitvenih postopkov in zapolnil 95,6 % vseh delovnih mest v kadrovskem načrtu, 100-odstotnega cilja pa ni dosegel; je seznanjen s pojasnilom organa, da cilja ni dosegel zaradi pogostih menjav zaposlenih, neuspešnih postopkov zaposlovanja in dejstva, da izbrani kandidati niso sprejeli ponujenih pogodb o zaposlitvi;

13.

je seznanjen z mnenjem organa, da so težave z zaposlovanjem morda posledica dragih stanovanj v Frankfurtu, kjer je njegov sedež, pa tudi njegove finančne neprivlačnosti v primerjavi z drugimi evropskimi organi, kot sta Evropska centralna banka in enotni nadzorni mehanizem; ugotavlja, da je organ spremenil ustrezne kadrovske postopke, da bi bili učinkovitejši;

14.

ugotavlja, da naj bi bil organ interna pravila o prijavljanju nepravilnosti sprejel v začetku leta 2017; poziva ga, naj organu za podelitev razrešnice poroča o njihovem sprejetju in izvajanju;

15.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so na spletnem mestu organa objavljeni samo življenjepisi najvišjega vodstva, ne pa tudi izjave o interesih in življenjepisi članov upravnega odbora in odbora nadzornikov; poziva organ, naj te dokumente objavi, da bi javnosti omogočil potreben nadzor nad svojim vodstvom;

16.

je zadovoljen, ker je organ v etični kodeks vključil ukrepe za povečanje preglednosti v odnosih z lobisti in deležniki in da je ta kodeks zaposlenim v pomoč pri tem, kako se izogniti neprimernemu vplivu deležnikov ali skupin deležnikov; ugotavlja še, da organ od julija 2016 na svojem spletnem mestu objavlja podatke o srečanjih z zunanjimi deležniki, predstavniki medijev in drugimi institucijami ter o pomembnih dejavnostih;

17.

meni, da bi morali biti zapisniki sej odbora nadzornikov in skupin deležnikov, ki so javno dostopni, objavljeni takoj po srečanjih, da bi skrajšali čas med sejami in objavo, ki lahko zdaj znaša do tri mesece, in zagotovili boljši vpogled v razprave, stališča članov in glasovanje; meni, da bi lahko stik z državljani Unije okrepili tudi s prenosom dogodkov prek spleta; je zaskrbljen, ker različni deležniki, vključno z Evropskim parlamentom, dejansko nimajo enakega dostopa do dokumentov in informacij z internih sestankov; meni, da bi moral organ v akcijskem načrtu za prihodnja leta vzpostaviti varen kanal za prijavitelje nepravilnosti;

18.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo aprila 2016 zaključila priporočili v zvezi s standardoma notranje kontrole št. 10 o neprekinjenem poslovanju in št. 11 o upravljanju dokumentacije;

19.

je seznanjen, da je organ leta 2015 pregledal svoje standarde notranje kontrole, da bi jih uskladil s standardi Komisije; ugotavlja še, da so bili do konca leta 2015 ustrezno uvedeni vsi standardi notranje kontrole, vključno s tistima o uvedbi postopkov upravljanja dokumentacije in preostalih elementov zmogljivosti za neprekinjeno poslovanje organa; je seznanjen, da naj bi služba za notranjo revizijo v letu 2016 sprejela uradni sklep, da so bili standardi notranje kontrole v celoti uvedeni; pričakuje potrditev, da je bila uvedba standardov notranje kontrole uspešna, in vključitev te informacije v naslednje letno poročilo organa;

20.

ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo leta 2015 revidirala ustanavljanje nadzornih kolegijev in oblikovanje skupne nadzorne kulture v organu; ugotavlja tudi, da nobeno od njenih priporočil ni bilo kritično ali zelo pomembno; je seznanjen z navedbami organa, da je v odgovor na revizijsko poročilo oblikoval akcijski načrt, da bi uresničil vsa priporočila službe za notranjo revizijo, in da je ta načrt upravni odbor potrdil;

21.

je seznanjen, da so bili med letom 2015 izvedeni novi komunikacijski ukrepi, ki so v glavnem zadevali dostopnost, družbena omrežja, vodnike o glavnih temah in večjo udeležbo uprave in strokovnjakov organa na pomembnih prireditvah; je seznanjen, da je bila komunikacijska strategija leta 2016 pregledana, da bi omogočili dostopnejše in razumljivejše informacije, zlasti za potrošnike in širšo javnost, pri čemer je bil eden glavnih ciljev pregled in preureditev spletnega mesta organa; poziva organ, naj začne to novo strategijo čim prej izvajati;

22.

je seznanjen, da se je sej zunaj prostorov organa, katerih stroški so znašali 9 174 EUR (223 EUR na osebo), v letu 2015 udeležilo 41 zaposlenih, 120 zaposlenih pa se je udeležilo drugih prireditev, katerih skupni stroški so znašali 9 900 EUR (82,5 EUR na osebo);

23.

ugotavlja, da je ocena Računskega sodišča zelo kratka in ponuja malo predlogov za učinkovitejše upravljanje proračuna organa; obžaluje, da nekatere države članice do izteka leta 2015 niso v celoti plačale svojega prispevka za to leto; ugotavlja, da je bil v primerjavi z letom 2014 vseeno dosežen napredek;

24.

poudarja, da bi moral organ v celoti in v roku izvesti vse svoje naloge, pri tem pa se natančno držati dolžnosti, ki sta mu jih naložila Evropski parlament in Svet; ugotavlja, da organ namenja precejšnja sredstva za pripravo smernic in priporočil; meni, da bi moral v celoti izkoristiti svoj mandat in pri vseh svojih dejavnostih učinkovito spodbujati sorazmernost; ugotavlja, da bi moral biti organ vsakič, ko mu je izdano dovoljenje za pripravo ukrepov na drugi in tretji ravni, pri pripravi teh standardov pozoren zlasti na posebne značilnosti nacionalnih trgov, prav tako pa bi moral že v zgodnji fazi določanja standardov ter v fazi priprave in izvajanja v veliki meri vključiti udeležence na trgu in organizacije za varstvo potrošnikov;

25.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da organ ne uveljavlja vseh svojih pristojnosti iz svojega pravnega okvira; poudarja, da bi moral zagotoviti optimalno uporabo sredstev, da bi v celoti izpolnil svoj pravni mandat; v zvezi s tem ugotavlja, da bi večja osredotočenost na mandat, ki sta mu ga podelila Evropski parlament in Svet, lahko vodila v uspešnejše uresničevanje ciljev; poudarja, da mora organ pri opravljanju dela in še zlasti pri pripravi izvedbene zakonodaje o svojih dejavnostih redno in izčrpno obveščati Evropski parlament in Svet;

26.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 27. aprila 2017 (1) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.