13.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 247/62

Mnenje Evropskega odbora regij – Uredba o evropski državljanski pobudi

(2018/C 247/10)

Poročevalec:

Luc Van den Brande (BE/EPP), član Urada za stike med Flandrijo in Evropo

Referenčna dokumenta:

COM(2017) 482 final

SWD(2017) 294 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Člen 1

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Predmet urejanja	Predmet urejanja
Ta uredba določa postopke in pogoje za pobudo, ki Evropsko komisijo poziva, naj v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani Unije menijo, da je za izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt Unije („evropska državljanska pobuda“ ali „pobuda“).	Ta uredba določa postopke in pogoje za pobudo, ki Evropsko komisijo poziva, naj v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani Unije menijo, da je v skladu s členom 288 Pogodbe o delovanju Evropske unije za izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt Unije („evropska državljanska pobuda“ ali „pobuda“).

Obrazložitev

S sklicevanjem na člen 288 Pogodbe o delovanju EU se pojasni, da pravni akt ne pomeni zgolj zavezujočih uredb, direktiv in sklepov, ampak tudi nezavezujoča priporočila in mnenja.

Predlog spremembe 2

Člen 1

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Predmet urejanja	Predmet urejanja
Ta uredba določa postopke in pogoje za pobudo, ki Evropsko komisijo poziva, naj v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani Unije menijo, da je za izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt Unije („evropska državljanska pobuda“ ali „pobuda“).	Ta uredba določa postopke in pogoje za pobudo, ki Evropsko komisijo poziva, naj v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani Unije menijo, da je za izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt Unije („evropska državljanska pobuda“ ali „pobuda“).
	Izvajanje Pogodb pomeni tudi, da lahko Komisija v skladu s členom 48 Pogodbe o Evropski uniji predlaga spremembo Pogodb.

Obrazložitev

V skladu s členom 48 Pogodbe o Evropski uniji lahko Komisija Svetu predlaga spremembo Pogodb. Glede na pristojnost Komisije, da predlaga spremembe Pogodb, je treba tudi državljanske pobude, ki si prizadevajo za tovrstne spremembe, obravnavati kot dopustne.

Predlog spremembe 3

Člen 4(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Informacije in pomoč Komisije ter držav članic	Informacije in pomoč Komisije ter držav članic
4. Ko Komisija prijavi pobudo v skladu s členom 6, zagotovi prevod vsebine pobude v vse uradne jezike Unije za objavo v registru in za uporabo pri zbiranju izjav o podpori v skladu s to uredbo . Skupina organizatorjev lahko poleg tega zagotovi prevod priloge v vse uradne jezike Unije za njeno objavo v registru ter tudi, odvisno od primera, osnutka pravnega akta iz Priloge II, predloženega v skladu s členom 6(2).	4. Ko Komisija prijavi pobudo v skladu s členom 6, zagotovi prevod vsebine pobude v vse uradne jezike Unije za objavo v registru in za uporabo pri zbiranju izjav o podpori v skladu s to uredbo , vključno s prevodom priloge v vse uradne jezike Unije za njeno objavo v registru ter po potrebi osnutka pravnega akta iz Priloge II, predloženega v skladu s členom 6(2).

Obrazložitev

Smiselno je, da Evropska komisija po prijavi pobude zagotovi tudi prevode priloženih dokumentov, zlasti tudi osnutka pravnega akta, če je ta del pobude.

Predlog spremembe 4

Člen 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Prijava

1. Izjave o podpori pobudi se lahko zbirajo šele, ko Komisija pobudo prijavi.

2. Skupina organizatorjev Komisiji prek registra predloži zahtevek za prijavo.

Ob predložitvi zahtevka skupina organizatorjev tudi:

(a)	pošlje informacije iz Priloge II v enem od uradnih jezikov Unije;

(a)	pošlje informacije iz Priloge II v enem od uradnih jezikov Unije;

(b)	navede sedem članov, ki se upoštevajo za namene člena 5(1) in (2), če jo sestavlja več kot sedem članov;

(b)	navede sedem članov, ki se upoštevajo za namene člena 5(1) in (2), če jo sestavlja več kot sedem članov;

(c)	odvisno od primera navede, da je bila ustanovljena pravna oseba v skladu s členom 5(7).

(c)	odvisno od primera navede, da je bila ustanovljena pravna oseba v skladu s členom 5(7).

Komisija ne glede na odstavka 5 in 6 o zahtevku odloči v dveh mesecih od predložitve.

Komisija zahtevek za prijavo predloži neodvisnemu odboru, ki ga sestavlja sedem članov iz vrst pravnikov, predstavnikov akademskega sveta in evropske civilne družbe. Ti proučijo dopustnost zahtevka za prijavo. Skupino organizatorjev lahko povabijo k predstavitvi. Ta odbor Komisiji predloži utemeljen sklep, na podlagi katerega Komisija sprejme odločitev.

3. Komisija pobudo prijavi, če:

[…]

3. Komisija pobudo prijavi, če:

[…]

Obrazložitev

Posebej sporno vprašanje v novi uredbi je še vedno navzkrižje interesov in monopol Komisije v vseh fazah postopka. Zato se v skladu z mnenjem OR iz leta 2015 predlaga, da se sklep o prijavi zaupa neodvisnemu odboru, ki ga sestavljajo pravniki ter predstavniki akademskega sveta in evropske civilne družbe.

Predlog spremembe 5

Člen 8

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Obdobje zbiranja	Obdobje zbiranja
1. Vse izjave o podpori se ne glede na člen 11(6) zbirajo v obdobju, ki ni daljše od 12 mesecev od datuma, ki ga izbere skupina organizatorjev („obdobje zbiranja“). Ta datum ne sme biti poznejši kot tri mesece od prijave pobude v skladu s členom 6.	1. Vse izjave o podpori se ne glede na člen 11(6) zbirajo v obdobju, ki ni daljše od 18 mesecev od datuma, ki ga izbere skupina organizatorjev („obdobje zbiranja“). Ta datum ne sme biti poznejši kot tri mesece od prijave pobude v skladu s členom 6.
Skupina organizatorjev Komisijo obvesti o izbranem datumu najpozneje 10 delovnih dni pred tem datumom.	Skupina organizatorjev Komisijo obvesti o izbranem datumu najpozneje 10 delovnih dni pred tem datumom.
Če želi skupina organizatorjev zbiranje izjav o podpori zaključiti pred koncem 12 mesecev po začetku obdobja zbiranja, Komisijo obvesti o datumu zaključka obdobja zbiranja.	Če želi skupina organizatorjev zbiranje izjav o podpori zaključiti pred koncem 18 mesecev po začetku obdobja zbiranja, Komisijo obvesti o datumu zaključka obdobja zbiranja.

Obrazložitev

Zbiranje milijona podpisov je pravi podvig in zahteva veliko obveščanja in ozaveščanja državljanov. Skupina organizatorjev se mora zelo dobro organizirati, da bi dosegla ta končni cilj v enem letu. Treba je preprečiti, da bi zgolj velike nevladne organizacije z nadnacionalno strukturo lahko podale evropsko državljansko pobudo. Zato se predlaga podaljšanje obdobja za zbiranje podpisov na 18 mesecev. To ne bo tako močno odvračalo morebitnih pobudnikov.

Predlog spremembe 6

Člen 14

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Objava in javna predstavitev	Objava in javna predstavitev
1. […]	1. […]
2. Skupini organizatorjev se v treh mesecih po predložitvi pobude omogoči, da jo predstavi na javni predstavitvi.	2. Skupini organizatorjev se v treh mesecih po predložitvi pobude omogoči, da jo predstavi na javni predstavitvi.
Komisija in Evropski parlament soorganizirata javno predstavitev v Evropskem parlamentu. Predstavnikom drugih institucij in posvetovalnih organov Unije ter zainteresiranim stranem se omogoči, da sodelujejo pri predstavitvi.	Evropski parlament organizira javno predstavitev v Evropskem parlamentu. Predstavnikom drugih institucij in posvetovalnih organov Unije , nacionalnim parlamentom ter zainteresiranim stranem se omogoči, da sodelujejo pri predstavitvi.
Komisija in Evropski parlament zagotovita uravnoteženo zastopanost ustreznih javnih in zasebnih interesov.	Evropski parlament na predstavitvi zagotovi uravnoteženo zastopanost ustreznih interesov.
3. Komisija je na predstavitvi zastopana na ustrezni ravni.	3. Komisija je na predstavitvi zastopana na ustrezni ravni.
	4 . Evropski parlament po predstavitvi sprejme priporočilo za Evropsko komisijo o odzivu na obravnavano evropsko državljansko pobudo.

Obrazložitev

Evropski parlament je najboljši kraj, kjer skupina organizatorjev lahko pojasni svojo pobudo. Zato je povsem logično, da Evropski parlament v celoti prevzame organizacijo te javne predstavitve. Nobenega institucionalnega razloga ni za to, da bi morala Komisija sodelovati pri tej organizaciji. Poleg tega bi se s tem okrepilo zaupanje organizatorjev v preglednost in neodvisnost postopka. Z vključitvijo nacionalnih parlamentov v ta proces bi se morale povečati možnosti, da se razvije evropska razprava.

Pomembno je, da Evropski parlament po predstavitvi o pobudi zavzame lastno stališče.

Predlog spremembe 7

Za členom 15 se doda nov člen

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Komisija pobude, ki niso prejele potrdila iz člena 12(5), vendar so v obdobju zbiranja podpore zbrale 75 % potrebnih podpisov, v vednost predloži Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Evropskemu odboru regij.

Obrazložitev

V preteklosti nekatere pobude niso prejele zadostne podpore, vendar so bile inovativne za evropsko politiko. Zato je škoda, da bi se politično sporočilo tovrstnih pobud izgubilo. Evropski parlament bi lahko zaradi družbenega in političnega pomena tovrstnih pobud sklenil pripraviti lastne pobude.

Predlog spremembe 8

Člen 24

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Pregled	Pregled
Komisija redno izvaja preglede delovanja evropske državljanske pobude ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe najpozneje pet let po datumu začetka uporabe te uredbe in nato vsakih pet let . Poročila se objavijo.	Komisija redno izvaja preglede delovanja evropske državljanske pobude ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe najpozneje tri leta po datumu začetka uporabe te uredbe in nato vsake tri leta . Poročila se objavijo.

Obrazložitev

Pomembno je, da se v rednih časovnih intervalih preverja dobro delovanje evropske državljanske pobude, in sicer ne le z vidika postopkov, ampak tudi z vidika političnega učinka in dejanske udeležbe državljanov v politiki. Pravočasen pregled je potreben, da se lahko sprejmejo korektivni ukrepi, zato je triletno obdobje primernejše. Če bo ta nova uredba neuspešna, bo to pomenilo konec za evropsko državljansko pobudo.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Odbor regij je 13. oktobra 2015 sprejel mnenje o evropski državljanski pobudi (1). Mnenje je bilo pripravljeno na podlagi poročila Evropske komisije o uporabi Uredbe št. 211/2011. Zaradi velikega števila in vsebine povratnih informacij, prejetih med postopkom, je Odbor regij pozval k pregledu veljavne uredbe.

V središču evropskega projekta so evropski državljani. Evropsko participativno demokracijo je treba razumeti kot spodbujanje evropskih državljanov k sodelovanju v evropski politiki in oblikovanju prihodnosti Evrope. V skladu s Pogodbo (člen 10(3)) ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije.

Evropska državljanska pobuda je pravica evropskih državljanov. Pripomore lahko k odpravi zaznanega demokratičnega deficita v EU in premostitvi vrzeli med državljani EU ter evropskimi institucijami in snovalci politik. Glede na še vedno trajajočo gospodarsko krizo in krizo zaupanja v EU je nujno, da se zagotovijo možnosti za odprt dialog med državljani EU in s tem prepreči njihovo dodatno razočaranje nad evropskim povezovanjem. Zlasti je pomembno, da se vzpostavi oziroma povrne zaupanje tistih mladih Evropejcev, ki morda ne verjamejo več v proces evropskega povezovanja. S tem ko se državljanom ponudi pravica do zakonodajne pobude v obliki evropske državljanske pobude kot transnacionalnega orodja, se ustvarja priložnost za sodelovanje v politični agendi EU in spodbuja vseevropska razprava o vprašanjih, ki evropskim državljanom zbujajo skrbi.

V skladu s členom 11 Pogodbe o Evropski uniji so institucije Unije dolžne obveščati državljane in predstavniška združenja ter jim s tem dati možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije. V istem členu je določena tudi izrecna pristojnost Evropske komisije, da se posvetuje z udeleženimi stranmi, da se zagotovita usklajenost in preglednost delovanja Unije; Komisija bi morala v skladu z duhom Pogodb resno upoštevati temeljno zahtevo po odgovornosti kot pogoj za demokracijo in dobro upravljanje.

Da bi zagotovili, da evropska državljanska pobuda lahko postane uspešen del demokratičnega tkiva EU, je ključno, da uspešne evropske državljanske pobude privedejo do pristnih političnih razprav in obsežnejšega nadaljnjega političnega ukrepanja v institucijah EU.

Evropska državljanska pobuda ne nadomešča pravice Evropske komisije do pobude, ki je privedla do napredka pri poglabljanju Unije in se mora nadaljevati. Evropska državljanska pobuda je dodaten način vzpostavljanja medsebojnega razumevanja med državljani in razpravam v EU daje nadnacionalno razsežnost, ki koristi institucionalnemu sistemu EU kot celoti, vključno s samo Evropsko komisijo; potencialno lahko evropska državljanska pobuda zato postane zelo dober primer „demokracije v akciji“.

Evropska državljanska pobuda evropskim državljanom daje možnost, da sodelujejo pri odločanju v EU in vplivajo na evropsko politično agendo. Vendar pa mora Komisija razviti dodatne pobude, s katerimi bo okrepila dialog z državljani in evropsko politiko približala državljanom. Evropsko državljansko pobudo bi bilo treba obravnavati kot enega od instrumentov za doseganje ciljev participativne demokracije, vendar se ne sme pričakovati, da bo ta pobuda samodejno zagotovila sodelovanje državljanov v postopku odločanja na evropski ravni.

Upoštevati je treba možnosti, ki jih ponuja Pogodba glede participativne demokracije, in zlasti vertikalen dialog s civilno družbo (2). Evropska komisija bi morala „odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo“ (člen 11(2) PEU) vzdrževati z načinom vodenja dialoga, v katerem bi se evropske institucije osredotočile na konkretne rezultate namesto na postopke. Evropska državljanska pobuda ni delovni instrument soodločanja: obravnavati jo je treba kot temeljni steber participativne demokracije, namenjen razpravi, sodelovanju in sooblikovanju, ter kot priložnost, da se Evropski komisiji predstavijo resni pomisleki, da se okrepita ozaveščenost in medsebojno razumevanje.

Evropska državljanska pobuda je odraz participativne demokracije, ki dopolnjuje pojem predstavniške demokracije; razširja sklop pravic, povezanih z državljanstvom Unije, in javno razpravo o evropski politiki; okrepiti bi morala občutek pripadnosti državljanov Uniji in istovetenje z njo.

10.

Okrepiti bi bilo treba pravne in politične instrumente sodelovanja, da se vzpostavi nova struktura upravljanja na podlagi načela upravljanja na več ravneh. Upravljanje na več ravneh v glavnem poteka prek več kanalov in zato omogoča bolj „aktivno“ evropsko državljanstvo. Izziv je vzpostaviti sistem inovativnega zastopanja interesov, v katerem imajo ljudje občutek, da so njihove različne identitete enakopravno zastopane.

11.

Evropski javni prostor za razpravo med državljani in z nosilci odločanja je pomemben za legitimnost in odgovornost EU. Pomanjkanje demokracije je mogoče odpraviti samo, če bo zaživela evropska javna sfera, ki vključuje demokratični proces.

12.

Politična priporočila o participativni demokraciji na evropski ravni, ki jih je Odbor regij podal v mnenju 13. oktobra 2015, so še vedno v celoti aktualna.

Nova uredba o evropski državljanski pobudi

13.

Odbor regij je v mnenju leta 2015 zapisal, da evropska državljanska pobuda v aktualni obliki ne bo spodbudila participativne demokracije, ker postopek in različna pravila vsebujejo preveč upravnih in tehničnih omejitev, ovir in preprek, ki državljane odvračajo od udeležbe v procesu evropske demokracije. Poleg tega državljanska pobuda v sedanji obliki državljanom ne omogoča, da bi vplivali na evropsko politično agendo in politično odločanje.

14.

V skladu z že izraženimi stališči Evropskega parlamenta, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in evropskega varuha človekovih pravic Odbor regij meni, da je nova uredba pomemben korak v pravo smer za izboljšanje postopkov evropske državljanske pobude.

Postopkovne in upravne izboljšave v novi uredbi

15.

Odbor regij odobrava naslednje postopkovne in upravne izboljšave, ki jih v novi uredbi predlaga Komisija:

—	Organizatorji pobude so posamezniki, ki odslej lahko ustanovijo pravno osebo, s čimer se lahko omeji kazenska odgovornost organizatorjev za goljufije in hudo malomarnost.

—	Rok za zbiranje podpisov je še vedno 12 mesecev, vendar pa imajo organizatorji na voljo dodatne tri mesece po prijavi pobude, da sami določijo datum za začetek zbiranja podpisov.

—	Izjavo o podpori lahko podpiše vsak državljan, ki je star najmanj 16 let.

—

Zahteve v zvezi z osebnimi podatki, ki jih je treba navesti pri podpisu izjave o podpori, so poenostavljene. Vsi državljani EU bodo lahko podprli pobudo na podlagi svojega državljanstva, ne glede na njihovo stalno prebivališče. Komisija predlaga dva vzorca obrazcev za izjavo o podpori. (Države članice sedaj uporabljajo 13 različnih obrazcev.)

—	Izboljšan je postopek prijave in predvidena možnost delne prijave pobud; tako se na podlagi dopustnosti pobuda ne zavrne v celoti, ampak Komisija lahko odobri prijavo le dopustnega dela.

—	Vzpostavljena bo spletna sodelovalna platforma za evropsko državljansko pobudo, ki bo organizatorjem zagotavljala forum za razpravo, svetovanje in podporo.

—	Komisija bo vzpostavila in upravljala centralni sistem spletnega zbiranja, ki bo poenostavil zbiranje in katalogizacijo izjav o podpori ter njihovo preverjanje pri nacionalnih organih. Komisija ga bo razvila in trajno gostila, njegova uporaba pa bo brezplačna.

—	Komisija bo po prijavi evropske državljanske pobude poskrbela za njen prevod v vse jezike EU ter o novi državljanski pobudi obvestila vse ostale institucije in organe EU.

—	Komisija bo (morebitnim) organizatorjem evropske državljanske pobude zagotovila podporo (državljane članice so pozvane, naj vzpostavijo eno ali več kontaktnih točk za evropsko državljansko pobudo).

—	Komisija bo poskrbela za dejavnosti ozaveščanja in komunikacijske dejavnosti v zvezi z evropsko državljansko pobudo.

Še vedno ni političnega pristopa

16.

Kljub navedenim predlogom in ukrepom, ki jih vsebuje nova uredba za izboljšanje postopka evropske državljanske pobude in odpravo mnogih ovir, še vedno ostaja vtis, da je stališče Komisije premalo odprto in preveč previdno. To je zlasti razvidno v zvezi z bolj političnimi vidiki državljanske pobude:

—

Participativna demokracija je zlasti pomembna za povrnitev ali okrepitev zaupanja v evropski projekt. Zato je treba evropsko državljansko pobudo obravnavati kot čezmejni instrument, ki državljanom omogoča udeležbo v evropskih demokratičnih procesih in jim daje glas v oblikovanju evropskih politik: evropski javni prostor za razpravo med državljani in snovalci politik. Nova uredba za to ne zagotavlja ustrezne podlage.

—

Sedanje navzkrižje interesov Komisije, ki mora biti hkrati ključni vir informacij in podporna struktura za evropske državljanske pobude, je glavni „naslovnik“ evropskih državljanskih pobud in tudi odloča o prijavi in dopustnosti pobud, resno škoduje učinkovitosti evropske državljanske pobude pri spodbujanju udeležbe in krepitvi zaupanja državljanov.

—

Nova uredba ne odpravlja navzkrižja interesov Komisije, ki nastopa kot (1) osrednji akter, ki zagotavlja informacije, in (2) podporna struktura za državljanske pobude, hkrati pa je (3) organ, kateremu morajo organizatorji poročati in pri kateremu se morajo prijaviti, (4) ki odloča o prijavi pobude in (5) mora ukrepati na podlagi uspešne državljanske pobude. Nerešeno nasprotje interesov tako še vedno negativno vpliva na učinkovitost in legitimnost evropske državljanske pobude. OR je v mnenju leta 2015 zato predlagal ustanovitev nepristranskega ad hoc odbora, v katerem bi sodelovali strokovnjaki, predstavniki akademskega sveta in pravniki, ki bi preverjali dopustnost kot neke vrste „svet modrecev“ ali „zagovornikov interesov evropskih državljanov“.

—

Komisija omejuje evropsko državljansko pobudo na zadeve, ki sodijo v njeno pristojnost in o katerih se lahko sprejme pravni akt Unije v okviru Pogodb. Komisija se pretirano oklepa tega pravnega pristopa in ne ustvarja dovolj jasnosti glede meril, ki jih je treba opredeliti. To lahko povzroči arbitrarne ocene in spodkoplje odprto in pregledno politično razpravo.

—	Komisija tudi ni predložila predloga, ki bi obravnaval željo po sprejemanju državljanskih pobud, ki predlagajo spremembe Pogodb EU.

—	Pri merilih za upravičenost bi se bilo treba sklicevati na pravice in dolžnosti državljanov in načelo subsidiarnosti.

—

Nekatere državljanske pobude podpirajo pomembne teme, vendar niso uspele zbrati milijon podpisov ali izpolniti zahtevanih minimalnih pogojev v določenih državah. Po sedanjih postopkih se na te pobude nato kar pozabi. V primerih, ko se zbere znatno število podpisov, bi Komisija morala razviti ustrezne oblike odziva, da se ne izgubita morebitno politično sporočilo in s tem povezana mobilizacija.

—	Komisija bi morala javnosti v svojem uradnem odgovoru na evropsko državljansko pobudo, za katero je bilo zbranih več kot milijon podpisov, natančno in pregledno pojasniti svoje politične odločitve. Zagotoviti je treba odločno nadaljnje politično ukrepanje.

—

Evropski parlament ima bistveno vlogo pri sprožanju politične razprave s splošno javnostjo, med drugim v okviru predvidenih javnih posvetovanj. Parlament mora poleg tega poskrbeti za nadaljnje politične dejavnosti v zvezi z uspešnimi državljanskimi pobudami in upoštevanje političnega sporočila evropskih državljanskih pobud, ki ne uspejo zbrati dovolj podpisov.

—

Resno bi morali razmisliti o možnostih za bolj strukturirano, dolgoročno nadaljnje ukrepanje po predstavitvi v Evropskem parlamentu, tako da se državljanom ponudi možnost, da proučijo ukrepe, sprejete v odziv na uspešno evropsko državljansko pobudo, in nadaljujejo razpravo o temi pobude. Razmisliti bi bilo treba o uradni drugi predstavitvi, ki bi jo organiziral Evropski parlament in bi se je udeležili tudi predlagatelji evropske državljanske pobude: sledila bi objavi odziva Evropske komisije na evropsko državljansko pobudo in odprla prostor za nadaljnjo razpravo med vsemi zainteresiranimi stranmi.

Povečanje splošne ozaveščenosti in seznanjenosti z evropsko državljansko pobudo

17.

Ozaveščenost javnosti o evropski državljanski pobudi je pomembna. Zato bi bilo treba organizirati oglaševalske in promocijske kampanje, da bi dosegli večjo prepoznavnost te pobude v medijih in med državljani.

18.

Evropska državljanska pobuda bi bila lahko učinkovito orodje za demokratično udeležbo. Komisija in države članice bi si zato morale prizadevati za čim boljše ozaveščanje o pobudi, da bi čim več državljanov zanjo vedelo, ter spodbujanje k aktivnemu vključevanju vanjo.

Prispevek Odbora regij ter regionalnih in lokalnih oblasti

19.

Komisija bi morala tudi izvoljene lokalne in regionalne predstavnike spodbujati k temu, da prevzamejo vodilno vlogo v prizadevanjih za obveščanje državljanov o instrumentu evropske državljanske pobude, in jih pri tem podpirati.

20.

Evropska državljanska pobuda je instrument, ki evropskim državljanom omogoča, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju evropske politike. Evropski odbor regij priznava svojo vlogo in odgovornosti ter v zvezi s tem izpostavlja sklep predsedstva (3) o sodelovanju Odbora pri evropskih državljanskih pobudah. Ponavlja zavezo, da bo podprl evropske državljanske pobude, ki sodijo v politično pristojnost Odbora in veljajo za politično pomembne, na primer tako, da bo Evropski komisiji pomagal pri pregledovanju predlaganih evropskih državljanskih pobud z vidika njihovega pomena za lokalno oziroma regionalno raven in subsidiarnost, gostil dogodke, povezane z evropsko državljansko pobudo, podpiral dejavnosti decentraliziranega komuniciranja o evropski državljanski pobudi, po potrebi pripravil mnenja na lastno pobudo na temo evropske državljanske pobude, aktivno sodeloval v predstavitvah v Evropskem parlamentu in političnem spremljanju, podprl izvajanje uspešnih evropskih državljanskih pobud in po potrebi zakonodaje, ki je nastala kot odziv nanje.

V Bruslju, 23. marca 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1) UL C 423, 17.12.2015, str. 1.

(2) Reaching out to EU citizens, A new opportunity: „About us, with us, for us“, poročilo Luca Van den Brandeja, posebnega svetovalca predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja, oktober 2017.

(3) 144. seja predsedstva Odbora regij, 10. april 2013, točka 8 – CDR 1335-2013_11_00_tra_nb-item 8.