(-1)

Ker je Unija odvisna od uvoza surovin in ker se bo kratkoročno veliko število naravnih virov hitro izčrpalo, je eden od ključnih izzivov, da se v čim večji meri ponovno uporabijo viri znotraj Unije in okrepi prehod na krožno gospodarstvo.

(-1a)

Ravnanje z odpadki je treba preoblikovati v trajnostno ravnanje z materiali. Revizija direktive o odlagališčih ponuja priložnost za to.

(1)

Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, skrbne in preudarne rabe naravnih virov ter spodbujanja bolj krožnega gospodarstva.

(1)

Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, skrbne in preudarne rabe naravnih virov, spodbujanja bolj krožnega gospodarstva , povečanja energetske učinkovitosti in zmanjšanja odvisnosti Unije od virov .

(1a)

Pri krožnem gospodarstvu bi bilo treba izvajati izrecne določbe sedmega okoljskega akcijskega programa, v katerem se poziva k razvoju ciklov nestrupenih materialov, da se bodo lahko reciklirani odpadki uporabljali kot pomemben in zanesljiv vir surovin za Unijo.

(2)

Cilje iz Direktive Sveta 1999/31/ES (14) glede določitve omejitev za odlaganje odpadkov na odlagališča bi bilo treba spremeniti , da bi bolje odražali prizadevanje Unije za prehod na bolj krožno gospodarstvo in za napredek pri izvajanju pobude za surovine (15), tako da se zmanjša odlaganje odpadkov na odlagališča za nenevarne odpadke.

(2)

Cilje iz Direktive Sveta 1999/31/ES (14) glede določitve omejitev za odlaganje odpadkov na odlagališča bi bilo treba okrepiti , da bi bolje odražali prizadevanje Unije za prehod na bolj krožno gospodarstvo in za napredek pri izvajanju pobude za surovine (15), tako da se postopoma čim bolj zmanjša odlaganje odpadkov na odlagališča za nenevarne odpadke. Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da bo to v skladu z integrirano politiko, ki bo zagotovila pravilno uporabo hierarhije ravnanja z odpadki, krepila prehod k preprečevanju nastajanja odpadkov ter njihovi ponovni uporabi in recikliranju ter preprečila preusmeritev od odlaganja odpadkov k njihovemu sežiganju.

(4)

Da bi se zagotovila večja skladnost zakonodaje o odpadkih, bi bilo treba opredelitve iz Direktive 1999/31/ES uskladiti z opredelitvami iz Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(4)

Da bi se zagotovila večja skladnost zakonodaje o odpadkih, bi bilo treba opredelitve iz Direktive 1999/31/ES po potrebi uskladiti z opredelitvami iz Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(5)

Z dodatnim omejevanjem odlaganja odpadkov na odlagališča bi bile dosežene jasne okoljske, gospodarske in družbene koristi, pri čemer je treba začeti s tokovi odpadkov, ki se zbirajo ločeno (npr. plastika, kovine, steklo, papir, biološki odpadki) . Pri izvajanju teh omejitev odlaganja na odlagališča bi bilo treba upoštevati tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivost recikliranja ali druge predelave ostankov ločeno zbranih odpadkov.

(5)

Z dodatnim omejevanjem odlaganja odpadkov na odlagališča bi bile dosežene jasne okoljske, gospodarske in družbene koristi, pri čemer je treba začeti s tokovi odpadkov, ki se zbirajo ločeno (npr. plastika, kovine, steklo, papir, biološki odpadki) , s ciljem, da se prevzemajo samo ostanki odpadkov. Dolgoročne naložbe v infrastrukturo ter v raziskave in inovacije bodo imele ključno vlogo pri zmanjševanju količine ostankov ločeno zbranih odpadkov , katerih recikliranje ali predelava trenutno tehnično, okoljsko in ekonomsko nista izvedljiva .

(5a)

Pri politični in družbeni spodbudi za dodatno omejevanje odlaganja odpadkov na odlagališča, če naj bo v skladu s trajnostnim ravnanjem z naravnimi viri v krožnem gospodarstvu, bi morali upoštevati hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4 Direktive 2008/98/ES in dosledno uporabljati pristop, pri katerem ima prednost preprečevanje nastajanja odpadkov in pri katerem se spoštuje previdnostno načelo.

(6)

Velik delež komunalnih odpadkov je biorazgradljiv. Odlaganje neobdelanih biorazgradljivih odpadkov ima znatne negativne vplive na okolje v smislu emisij toplogrednih plinov ter onesnaževanja površinskih vod, podtalnice, tal in zraka. Čeprav Direktiva 1999/31/ES že določa cilje za preusmeritev biorazgradljivih odpadkov, je primerno sprejeti nadaljnje omejitve odlaganja biorazgradljivih odpadkov na odlagališča, tako da se prepove takšno odlaganje tistih biorazgradljivih odpadkov, ki so bili zbrani ločeno v skladu s členom 22 Direktive 2008/98/ES.

(6)

Velik delež komunalnih odpadkov je biorazgradljiv. Odlaganje neobdelanih biorazgradljivih odpadkov ima znatne negativne vplive na okolje v smislu emisij toplogrednih plinov ter onesnaževanja površinskih vod, podtalnice, tal in zraka. Čeprav Direktiva 1999/31/ES že določa cilje za preusmeritev biorazgradljivih odpadkov, je primerno zanje sprejeti nadaljnje omejitve glede odlaganja na odlagališča, tako da se prepove odlaganje tistih biorazgradljivih odpadkov, ki jih je treba v skladu s členom 22 Direktive 2008/98/ES zbirati ločeno .

(7)

Številne države članice še niso povsem razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki. Določitev ciljev zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča bo nadalje olajšala ločeno zbiranje, sortiranje in recikliranje odpadkov ter pripomogla k preprečevanju, da bi materiali, ki bi jih bilo morda mogoče reciklirati, ostali izgubljeni na dnu hierarhije ravnanja z odpadki.

(7)

Številne države članice še niso povsem razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki. Določitev jasnih in ambicioznih ciljev zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča bo nadalje spodbudila naložbe v ločeno zbiranje, sortiranje in recikliranje odpadkov ter pripomogla k preprečevanju, da bi materiali, ki bi jih bilo morda mogoče reciklirati, ostali izgubljeni na najnižji ravni hierarhije ravnanja z odpadki.

(8)

Postopno zmanjševanje odlaganja odpadkov na odlagališča je potrebno, da se preprečijo škodljivi vplivi na zdravje ljudi in okolje ter da se zagotovi, da se odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo s pravilnim ravnanjem in v skladu s hierarhijo ravnanja v vse večjem obsegu in učinkovito predelajo . S tem zmanjšanjem bi se lahko preprečilo tudi razvijanje presežnih zmogljivosti objektov in naprav za obdelavo ostankov odpadkov, na primer z energijsko predelavo ali nizkointenzivno mehansko-biološko obdelavo neobdelanih komunalnih odpadkov, ki bi sicer lahko otežile doseganje dolgoročnih ciljev Unije na področju priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov, kot so določeni v členu 11 Direktive 2008/98/ES. Iz enakega razloga in z namenom preprečevanja škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se na odlagališča odlagajo samo obdelani odpadki, hkrati pa izpolnjevanje te zahteve ne bi smelo ustvarjati presežkov zmogljivosti za obdelavo ostankov komunalnih odpadkov. Da bi se zagotovila usklajenost ciljev iz člena 11 Direktive 2008/98/ES in cilja zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča iz člena 5 te direktive ter da bi se zagotovilo usklajeno načrtovanje infrastrukture in naložb, potrebnih za dosego navedenih ciljev, bi morali tistim državam članicam, ki bi imele na voljo več časa za dosego ciljev recikliranja komunalnih odpadkov, omogočiti več časa tudi za dosego cilja zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča do leta 2030, določenega v tej direktivi.

(8)

Postopno zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališča na najnižjo možno raven je potrebno, da se preprečijo škodljivi vplivi na zdravje ljudi in okolje ter da se zagotovi, da se bodo odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo s pravilnim ravnanjem in v skladu s hierarhijo ravnanja v vse večjem obsegu dejansko predelali, kot je določeno v Direktivi 2008/98/ES . Postopno zmanjšanje odlaganja na najnižjo možno raven bo v mnogih državah članicah zahtevalo zelo spremenjeno ravnanje z odpadki. Z izboljšanimi statističnimi podatki o zbiranju in obdelavi odpadkov ter izboljšano sledljivostjo tokov odpadkov bo mogoče preprečiti tudi razvijanje presežnih zmogljivosti objektov in naprav za obdelavo ostankov odpadkov, na primer z energijsko predelavo ali nizkointenzivno mehansko-biološko obdelavo neobdelanih komunalnih odpadkov, ki bi sicer lahko otežilo doseganje dolgoročnih ciljev Unije na področju priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov, kot so določeni v členu 11 Direktive 2008/98/ES. Iz enakega razloga in z namenom preprečevanja škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se na odlagališča odlagajo samo obdelani odpadki, hkrati pa izpolnjevanje te zahteve ne bi smelo ustvarjati presežkov zmogljivosti za obdelavo ostankov komunalnih odpadkov . Glede na to, da so v nekaterih državah članicah nedavne naložbe pripeljale do presežnih zmogljivosti za energijsko predelavo ali mehansko-biološko obdelavo, je zelo pomembno, da se izvajalcem dejavnosti ravnanja z odpadki in državam članica pošlje jasno sporočilo, naj se izognejo naložbam, ki niso združljive z dolgoročnimi cilji, določenimi v okvirnih direktivah o odlagališčih in odpadkih. Zato bi lahko razmislili o omejitvi sežiganja komunalnih odpadkov v skladu s cilji glede njihove priprave za ponovno uporabo in recikliranje iz člena 11 Direktive 2008/98/ES in člena 5 Direktive 1999/31/ES. Da bi se zagotovila usklajenost ciljev iz člena 11 Direktive 2008/98/ES in cilja zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča iz člena 5 te direktive ter da bi se zagotovilo usklajeno načrtovanje infrastrukture in naložb, potrebnih za dosego navedenih ciljev, bi morali tistim državam članicam, ki bi imele na voljo več časa za dosego ciljev recikliranja komunalnih odpadkov, omogočiti več časa tudi za dosego cilja zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča do leta 2030, določenega v tej direktivi.

(8a)

Da bi dosegli cilje te direktive in podprli prehod na krožno gospodarstvo, bi morala Komisija spodbujati usklajevanje in izmenjavo informacij ter zgledov dobre prakse med državami članicami in med različnimi gospodarskimi sektorji. To izmenjavo bi lahko pospešili s komunikacijskimi platformami, ki bi pripomogle k ozaveščanju o novih industrijskih rešitvah, omogočile boljši pregled nad razpoložljivimi zmogljivostmi in prispevale k povezovanju industrije odpadkov in drugih sektorjev ter tako podprle industrijsko simbiozo.

(8b)

Komisija bi morala spodbujati usklajevanje ter izmenjavo informacij in zgledov dobre prakse med državami članicami, regionalnimi in še posebej lokalnimi organi ter v to vključiti vse ustrezne organizacije civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji ter okoljskimi in potrošniškimi organizacijami.

(8c)

Za ustrezno izvajanje te direktive je treba zagotoviti, da bodo lokalni organi na območjih odlagališč priznani kot pomembni akterji, saj jih posledice odlaganja odpadkov na odlagališča neposredno zadevajo. Zato bi bilo treba v občinah in nadobčinskih enotah, v katerih bodo zgrajena odlagališča, poskrbeti za predhodno javno in demokratično posvetovanje, za lokalno prebivalstvo pa bi bilo treba zagotoviti ustrezno nadomestilo.

(8d)

Da bi zagotovili ustrezno izvajanje prava Unije in nacionalnega prava, bi morala Komisija poskrbeti, da se za vsako odlagališče v Uniji opravi revizija.

(9)

Da se zagotovi boljše, pravočasno in enotnejše izvajanje te direktive ter ugotovijo težave pri izvajanju, bi bilo treba vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje pomanjkljivosti in ukrepanje pred iztekom rokov za izpolnjevanje ciljev.

(9)

Da se zagotovi boljše, pravočasno in enotnejše izvajanje te direktive ter ugotovijo težave pri izvajanju, bi bilo treba vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje pomanjkljivosti in ukrepanje pred iztekom rokov za izpolnjevanje ciljev ter spodbujati izmenjavo zgledov dobre prakse med različnimi deležniki .

(11)

Statistični podatki , ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistven element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost statističnih podatkov bi bilo treba izboljšati z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov. Zanesljivo sporočanje statističnih podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je ključno za učinkovito izvajanje in zagotavljanje primerljivosti podatkov med državami članicami. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pri pripravi poročil o izpolnjevanju ciljev iz Direktive 1999/31/ES uporabljajo najnovejšo metodologijo, ki jo razvijejo Komisija in nacionalni statistični uradi držav članic.

(11)

Podatki in informacije , ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistveni element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost predloženih podatkov bi bilo treba izboljšati z uvedbo skupne metodologije za zbiranje in obdelavo podatkov iz zanesljivih virov ter z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov. Zanesljivo sporočanje statističnih podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je ključno za učinkovito izvajanje in zagotavljanje primerljivosti podatkov med državami članicami. Zato bi morale države članice pri pripravi poročil o izpolnjevanju ciljev iz Direktive 1999/31/ES uporabljati skupno metodologijo, ki naj jo razvije Komisija v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic in nacionalnimi organi, odgovornimi za ravnanje z odpadki .

(12)

Za dopolnjevanje ali spreminjanje Direktive 1999/31/ES, zlasti z namenom prilagoditve njenih prilog tehničnemu in znanstvenemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo , da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s  členom 16 . Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti , da so ustrezni dokumenti Evropskemu parlamentu in Svetu predloženi sočasno , pravočasno in na ustrezen način . Spremembe prilog bi morale biti mogoče le v skladu z načeli, določenimi v prilogah k tej direktivi. Zato bi Komisija v zvezi s Prilogo II morala upoštevati splošna načela in postopke za analiziranje ter merila za prevzem odpadkov, kot so določeni v Prilogi II. Poleg tega bi bilo treba določiti posebna merila in testne metode ter z njimi povezane mejne vrednosti za vsak posamezni razred odlagališč, po potrebi pa tudi za posebne vrste odlagališč v vsakem posameznem razredu, vključno s podzemnimi skladišči. Predloge za standardizacijo metod nadzorovanja, vzorčenja in analiziranja v zvezi s prilogami bi Komisija, kjer je ustrezno, morala preučiti za sprejem v dveh letih po začetku veljavnosti te direktive.

(12)

Da bi se spremenila Direktiva  1999/31/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila , da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s  prilagoditvijo njenih prilog znanstvenemu in tehničnemu napredku . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov . Spremembe prilog bi morale biti mogoče le v skladu z načeli, določenimi v prilogah k tej direktivi. Zato bi Komisija v zvezi s Prilogo II morala upoštevati splošna načela in postopke za analiziranje ter merila za prevzem odpadkov, kot so določeni v Prilogi II. Poleg tega bi bilo treba določiti posebna merila in testne metode ter z njimi povezane mejne vrednosti za vsak posamezni razred odlagališč, po potrebi pa tudi za posebne vrste odlagališč v vsakem posameznem razredu, vključno s podzemnimi skladišči. Komisija bi morala po potrebi razmisliti o sprejetju predlogov za standardizacijo metod nadzorovanja, vzorčenja in analiziranja v zvezi s prilogami v dveh letih po začetku veljavnosti te direktive.

(13)

Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje Direktive 1999/31/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s členom 3(3) , točko 3.5 Priloge I in točko 5 Priloge II . Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17) .

(13)

Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje Direktive 1999/31/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z opredelitvijo odlaganja nenevarnih odpadkov, določitvijo metode za določanje koeficienta prepustnosti odlagališč pod določenimi pogoji in oblikovanjem evropskega standarda za vzorčenje odpadkov , saj je vzorčenje lahko glede reprezentativnosti in postopkov zelo težavno, ker so različni odpadki heterogeni . Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(16a)

Komisija in države članice bi morale poskrbeti za pripravo načrtov za trajnostno predelavo ter trajnostno alternativno uporabo odlagališč in območij, prizadetih zaradi odlagališč.

(16b)

Ta direktiva je bila sprejeta ob upoštevanju zavez iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje in bi jo bilo treba izvajati in uporabljati v skladu s smernicami sporazuma.

(-1)

(a)

uporabljajo se opredelitve pojmov „odpadek“, „komunalni odpadki“, „nevaren odpadek“, „povzročitelj odpadkov“, „imetnik odpadkov“, „ravnanje z odpadki“, „ločeno zbiranje“, „predelava“, „recikliranje“ in „odstranjevanje“ iz člena 3 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*1);

(a)

uporabljajo se opredelitve pojmov „odpadek“, „komunalni odpadki“, „nevaren odpadek“, „nenevaren odpadek“, „povzročitelj odpadkov“, „imetnik odpadkov“, „ravnanje z odpadki“, „ločeno zbiranje“, „predelava“, „recikliranje“ in „odstranjevanje“ iz člena 3 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*2);

(aa)

vstavi se naslednja točka aa:

(ba)

točka m se spremeni:

(m)

„biorazgradljivi odpadki“ so kakršnikoli odpadki, ki se lahko aerobno ali anaerobno razgradijo, kakršni so prehranski in vrtnarski odpadki ter papir in karton ;

(1a)

(-a)

(f)

odpadki, ki so bili zbrani ločeno v skladu s  členoma 11(1) in 22 Direktive 2008/98/ES.“;

(f)

odpadki, ki so bili zbrani ločeno v skladu s  členom 11(1) in členom 22 Direktive 2008/98/ES , ter embalaža in embalažni odpadki, kot so opredeljeni v členu 3 Direktive 94/62/ES ;

(a)

uporablja ustrezne ekonomske instrumente za spodbujanje uporabe hierarhije ravnanja z odpadki iz člena 4(1) Direktive 2008/98/ES;

(b)

iz njega je razvidna učinkovita in uspešna uporaba strukturnih in kohezijskih skladov v obliki dokazljivih dolgoročnih naložb, namenjenih financiranju razvoja infrastrukture za ravnanje z odpadki, ki je potrebna za uresničitev ustreznih ciljev;

(c)

zagotavlja visokokakovostne statistične podatke in vsebuje jasne napovedi glede zmogljivosti za ravnanje z odpadki in oddaljenosti od ciljev iz odstavka 5 tega člena, členov 5 in 6 Direktive 94/62/ES ter člena 11(2) Direktive 2008/98/ES;

(d)

določa programe preprečevanja nastajanja odpadkov iz člena 29 Direktive 2008/98/ES.

(ca)

v členu 5 se doda naslednji odstavek:

„(ba)

primere najboljše prakse, ki se uporabljajo po vsej Uniji in lahko služijo kot smernice za napredovanje pri uresničevanju cilja iz člena 5.“

(3a)

(3b)

„(a)

da se na odlagališčih odlagajo samo odpadki, ki so bili obdelani. Ta določba se ne uporablja za inertne odpadke, ki jih tehnično ni mogoče obdelati, niti za kakršne koli druge, pri katerih takšna obdelava ne prispeva k ciljem te direktive iz člena 1 z zmanjšanjem količine odpadkov ali nevarnosti za zdravje ljudi ali za okolje;“

(4)

V  členu 6 (a) se doda naslednji stavek :

(4)

V  točki a člena 6 se doda naslednji pododstavek :

(6a)

(6b)

6c.

(9a)

(9b)