(1)

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) je vzpostavila sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, da se spodbuja stroškovno in ekonomsko učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

(1)

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) je vzpostavila sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, da se spodbuja stroškovno in ekonomsko učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter trajnostno okrepi industrija Unije pred tveganjem selitve virov CO2 in naložb .

(2)

Evropski svet se je oktobra 2014 zavezal, da se bodo do leta 2030 skupne emisije toplogrednih plinov v Uniji zmanjšale za vsaj 40 % glede na ravni iz leta 1990. K uresničevanju tega zmanjšanja emisij bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji, cilj pa se bo na stroškovno najučinkovitejši način dosegel s sistemom EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), s katerim se bo do leta 2030 zagotovilo 43-odstotno zmanjšanje glede na ravni iz leta 2005. To je bilo potrjeno v zavezi glede načrtovanega, nacionalno določenega zmanjšanja Unije in držav članic, ki je bila sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja predložena 6. marca  2015  (16).

(2)

Evropski svet se je oktobra 2014 zavezal, da se bodo do leta 2030 skupne emisije toplogrednih plinov v Uniji zmanjšale za vsaj 40 % glede na ravni iz leta 1990. K uresničevanju tega zmanjšanja emisij bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji, cilj pa se bo na stroškovno najučinkovitejši način dosegel s sistemom EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), s katerim se bo do leta 2030 zagotovilo 43-odstotno zmanjšanje glede na ravni iz leta 2005. To je bilo potrjeno v zavezi glede načrtovanega, nacionalno določenega zmanjšanja Unije in držav članic, ki je bila sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja predložena 6. marca 2015 . Prizadevanje za zmanjšanje emisij bi se moralo pravično razdeliti med sektorje, zajete v EU ETS.

(2a)

Pomembno je, da EU ETS, ki je sicer osrednje orodje Unije za doseganje dolgoročnih podnebnih in energetskih ciljev, dopolnjujejo enakovredni dodatni ukrepi, sprejeti z drugimi pravnimi akti in instrumenti, ki obravnavajo emisije toplogrednih plinov iz sektorjev, ki niso zajeti v EU ETS, da bi izpolnili dogovorjeno obveznost, po kateri naj vsi gospodarski sektorji prispevajo k izpolnitvi cilja zmanjšanja skupnih emisij toplogrednih plinov v Uniji za vsaj 40 % pod raven iz leta 1990 do leta 2030.

(2b)

V skladu s sporazumom, ki je bil sprejet na 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja dne 12. decembra 2015 („pariški sporazum“), morajo države uvesti politike, s katerimi bodo uresničile več kot 180 načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov, ki pokrivajo okrog 98 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. Namen pariškega sporazuma je omejiti dvig globalne povprečne temperature na precej pod 2 oC glede na predindustrijsko raven in si še naprej prizadevati, da dvig temperature ne bi presegel 1,5  oC glede na predindustrijsko raven. Pričakuje se, da bodo številne politike obsegale oblikovanje cen ogljika ali podobne ukrepe, zato bi bilo treba v tej direktivi določiti revizijsko klavzulo, ki bi Komisiji omogočila, da po prvem pregledu stanja leta 2023 v skladu s pariškim sporazumom po potrebi predlaga večje zmanjšanje emisij, prilagoditev določb za prehodno selitev virov CO2, ki bo odražala razvoj mehanizmov za oblikovanje cen ogljika zunaj Unije, ter dodatne ukrepe politike ter orodja za krepitev zavez Unije in njenih držav članic glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Revizijska klavzula bi morala zagotoviti tudi sprejetje sporočila v šestih mesecih po spodbujevalnem dialogu v okviru UNFCCC leta 2018, v katerem se oceni usklajenost zakonodaje Unije o podnebnih spremembah s cilji pariškega sporazuma.

(2c)

V skladu s pariškim sporazumom in z zavezo sozakonodajalcev, izraženo v Direktivi 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (1 bis) ter Odločbi št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (1 ter) , morajo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida (CO2) prispevati vsi gospodarski sektorji. V ta namen v okviru Mednarodne pomorske organizacije (IMO) potekajo prizadevanja za zmanjšanje emisij v pomorskem prometu, ki jih je treba spodbujati, da bi vzpostavili jasen akcijski načrt IMO za ukrepe podnebne politike za zmanjšanje emisij CO2 iz ladijskega prometa na svetovni ravni. Sprejetje jasnih ciljev za zmanjšanje emisij iz mednarodnega pomorskega prometa je postalo nujna naloga in temeljni pogoj, da Unija ne bo nadalje ukrepala glede vključitve pomorskega sektorja v EU ETS. Če tak dogovor ne bo dosežen do konca leta 2021, bi moral biti sektor vključen v EU ETS, ustanoviti pa bi bilo treba tudi sklad za zbiranje prispevkov upravljavcev ladij in kolektivno spoštovanje glede emisij CO2, ki so že zajete v sistemu Unije za spremljanje, poročanje in preverjanje (SPP) iz Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta  (1 quater) (emisije, izpuščene v pristaniščih Unije in med potovanji v ta pristanišča in iz njih). Delež prihodkov, pridobljenih z dražbo pravic za pomorski sektor, bi se moral uporabiti za izboljšanje energetske učinkovitosti in podporo naložbam v inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 v pomorskem sektorju, vključno s pomorskim prometom na kratkih razdaljah in pristanišči.

(3)

Evropski svet je potrdil, da bo dobro delujoč, reformiran sistem EU ETS z instrumentom za stabilizacijo trga glavni evropski instrument za doseganje tega cilja, pri čemer se bo od leta 2021 naprej uporabljal letni faktor zmanjšanja v višini 2,2  %, brezplačna dodelitev pa ne bo prenehala veljati, temveč se bodo obstoječi ukrepi nadaljevali po letu 2020 (da se prepreči selitev virov CO2 zaradi podnebne politike, dokler se ne sprejmejo primerljiva prizadevanja v drugih gospodarskih velesilah ), ne da bi se zmanjšal delež pravic, ki se prodajo na dražbi . Delež pravic, ki se prodajo na dražbi, bi se moral izraziti kot odstotek v zakonodaji, da se okrepi gotovost načrtovanja v zvezi z naložbenimi odločitvami, izboljša preglednost ter poenostavita celotni sistem in njegova razumljivost.

(3)

Dobro delujoč, reformiran sistem EU ETS in okrepljen instrument za stabilizacijo trga bosta glavna evropska instrumenta za doseganje tega cilja, pri čemer se bo od leta 2021 naprej uporabljal letni faktor zmanjšanja v višini 2,2  %, brezplačna dodelitev pa ne bo prenehala veljati, temveč se bodo ukrepi nadaljevali po letu 2020, da se prepreči selitev virov CO2 zaradi podnebne politike, dokler se ne sprejmejo primerljiva prizadevanja v drugih gospodarskih velesilah. Delež pravic, ki se prodajo na dražbi, bi se moral izraziti kot odstotek v zakonodaji in se zmanjšati z uporabo medsektorskega korekcijskega faktorja , da se okrepi gotovost načrtovanja v zvezi z naložbenimi odločitvami, izboljša preglednost, poenostavita celotni sistem in njegova razumljivost in da se sektorji, ki so najbolj izpostavljeni selitvi virov CO2, zaščitijo pred medsektorskim korekcijskim faktorjem. Te določbe bi bilo treba pregledovati v skladu s pariškim sporazumom in jih po potrebi ustrezno spremeniti, da bi Unija izpolnila svoje zaveze v skladu s tem sporazumom.

(3a)

Najmanj razvite države so še posebej ranljive v zvezi z vplivi podnebnih sprememb in so odgovorne le za zelo nizke ravni emisij toplogrednih plinov. Zato bi bilo treba poseben poudarek nameniti obravnavanju potreb najmanj razvitih držav z uporabo pravic EU ETS za financiranje podnebnih ukrepov, zlasti za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb prek Zelenega podnebnega sklada UNFCCC.

(4)

Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, da se državljanom zagotovi varna, trajnostna, konkurenčna in cenovno dostopna električna energija. Za njeno uresničitev je treba nadalje izvajati ambiciozne podnebne ukrepe z EU ETS kot temeljem evropske podnebne politike in zagotavljati napredek pri drugih vidikih energetske unije (17). Izvajanje prizadevanj, določenih v okviru za leto 2030, prispeva k zagotavljanju smiselne cene ogljika in nadaljnjemu spodbujanju stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

(4)

Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, da se državljanom in industriji zagotovi varna, trajnostna, konkurenčna in cenovno dostopna električna energija. Za njeno uresničitev je treba nadalje izvajati ambiciozne podnebne ukrepe z EU ETS kot temeljem podnebne politike Unije in zagotavljati napredek pri drugih vidikih energetske unije (17). Upoštevati je treba interakcijo med EU ETS ter drugimi politikami Unije in nacionalnimi politikami na področju podnebja in energije, ki vplivajo na povpraševanje po pravicah EU ETS. Izvajanje prizadevanj, določenih v okviru za leto 2030 , in ustrezno obravnavanje napredka glede drugih vidikov energetske unije , prispeva k zagotavljanju smiselne cene ogljika in nadaljnjemu spodbujanju stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

(4a)

Z ambicioznejšim ciljem glede energetske učinkovitosti v primerjavi s 27-odstotnim ciljem, ki ga je sprejel Svet, bi morale industrijske panoge, ki so izpostavljene tveganju selitve virov CO2, prejeti več brezplačnih pravic.

(5)

Člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da politika Unije temelji na načelu „onesnaževalec plača“, in na podlagi tega načela Direktiva 2003/87/ES določa postopen prehod na prodajo vseh pravic na dražbi. Preprečevanje selitve virov CO2 utemeljuje odložitev popolnega prehoda, ciljno usmerjena brezplačna dodelitev pravic industriji pa je upravičena, da se omogoči obravnava resničnih tveganj povečanja emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, v katerih za industrijo ne veljajo primerljive omejitve v zvezi z ogljikom, dokler druge gospodarske velesile ne sprejmejo primerljivih ukrepov podnebne politike.

(5)

Člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da politika Unije temelji na načelu „onesnaževalec plača“, in na podlagi tega načela Direktiva 2003/87/ES določa postopen prehod na prodajo vseh pravic na dražbi. Preprečevanje selitve virov CO2 utemeljuje začasno odložitev popolnega prehoda na dražbe , ciljno usmerjena brezplačna dodelitev pravic industriji pa je upravičena izjema od načela , da plača onesnaževalec, pod pogojem, da njihova dodelitev ni prekomerna; s tem bi omogočili obravnavo resničnih tveganj povečanja emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, v katerih za industrijo ne veljajo primerljive omejitve v zvezi z ogljikom, dokler druge gospodarske velesile ne sprejmejo primerljivih ukrepov podnebne politike. Zato bi morale biti pravice bolj dinamične glede na prage iz te direktive.

(6)

Prodaja pravic na dražbi ostaja splošno pravilo, brezplačna dodelitev pa je izjema. Kot je potrdil Evropski svet, se zato delež pravic, ki se prodajo na dražbi, ki v obdobju 2013–2020 znaša 57 %, ne bi smel zmanjšati . Ocena učinka Komisije (18) navaja podrobne podatke o deležu pravic, ki se prodajo na dražbi, in določa, da ta 57-odstotni delež sestavljajo pravice, ki se prodajo na dražbi v imenu držav članic, vključno s pravicami, ki so namenjene novim udeležencev, vendar niso dodeljene, pravice za modernizacijo proizvodnje električne energije v nekaterih državah članicah in pravice, ki se pozneje prodajo na dražbi zaradi vključenosti v rezervo za stabilnost trga, vzpostavljeno s Sklepom (EU) 2015/… Evropskega parlamenta in Sveta (19).

(6)

Prodaja pravic na dražbi ostaja splošno pravilo, brezplačna dodelitev pa je izjema. Zato bi se moral delež pravic, ki se prodajo na dražbi, ki bi moral v obdobju 2013–2020 znašati 57 %, zmanjšati z uporabo medsektorskega korekcijskega faktorja, da se zaščitijo sektorji, ki so najbolj izpostavljeni tveganju selitve virov CO2 . Ocena učinka Komisije navaja podrobne podatke o deležu pravic, ki se prodajo na dražbi, in določa, da ta 57-odstotni delež sestavljajo pravice, ki se prodajo na dražbi v imenu držav članic, vključno s pravicami, ki so namenjene novim udeležencev, vendar niso dodeljene, pravice za modernizacijo proizvodnje električne energije v nekaterih državah članicah in pravice, ki se pozneje prodajo na dražbi zaradi vključenosti v rezervo za stabilnost trga, vzpostavljeno s Sklepom (EU) 2015/ 1814 Evropskega parlamenta in Sveta (19). Vzpostaviti bi bilo treba pravičen sklad za prehod v podporo regijam z visokim deležem delavcev v sektorjih, ki so odvisni od ogljika, in BNP na prebivalca precej pod povprečjem Unije.

(7)

Za ohranitev okoljske koristi zmanjšanja emisij v Uniji bi se morala brezplačna dodelitev nadalje uporabljati za naprave v sektorjih in delih sektorjev, za katere obstaja resnično tveganje selitve CO2, dokler ukrepi drugih držav ne zagotovijo primerljivih spodbud za industrijo za zmanjšanje emisij. Izkušnje, pridobljene med delovanjem EU ETS, so potrdile, da so sektorji in deli sektorjev izpostavljeni različnim ravnem tveganja selitve virov CO2 in da brezplačna dodelitev preprečuje selitev virov CO2. Čeprav se za nekatere sektorje in dele sektorjev lahko šteje, da zanje obstaja večje tveganje selitve virov CO2, lahko drugi sektorji prenesejo znaten delež svojih stroškov pravic za kritje svojih emisij na cene proizvodov, ne da bi izgubili tržni delež, in nosijo le preostali del stroškov, zato je zanje tveganje selitve virov CO2 majhno. Komisija bi morala ugotoviti, kateri so zadevni sektorji, in jih razlikovati na podlagi intenzivnosti trgovanja in intenzivnosti emisij, da se bolje opredelijo sektorji, za katere obstaja resnično tveganje selitve virov CO2. Če se na podlagi teh meril preseže prag, določen z upoštevanjem zadevne možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov zadevnih sektorjev ali delov sektorjev, bi se moralo za sektor ali del sektorja šteti, da zanj obstaja tveganje selitve virov CO2. Za ostale bi se moralo šteti, da zanje obstaja majhno tveganje selitve virov CO2 oziroma da tako tveganje ne obstaja. Zaradi možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov sektorjev in delov sektorjev zunaj področja proizvodnje električne energije bi se morali zmanjšati tudi nepričakovani dobički.

(7)

Za ohranitev okoljske koristi zmanjšanja emisij v Uniji bi se morala brezplačna dodelitev začasno nadalje uporabljati za naprave v sektorjih in delih sektorjev, za katere obstaja resnično tveganje selitve virov CO2, dokler ukrepi drugih držav ne zagotovijo primerljivih spodbud za industrijo za zmanjšanje emisij. Izkušnje, pridobljene med delovanjem EU ETS, so potrdile, da so sektorji in deli sektorjev izpostavljeni različnim ravnem tveganja selitve virov CO2 in da brezplačna dodelitev preprečuje selitev virov CO2. Čeprav se za nekatere sektorje in dele sektorjev lahko šteje, da zanje obstaja večje tveganje selitve virov CO2, lahko drugi sektorji prenesejo znaten delež svojih stroškov pravic za kritje svojih emisij na cene proizvodov, ne da bi izgubili tržni delež, in nosijo le preostali del stroškov, zato je zanje tveganje selitve virov CO2 majhno. Komisija bi morala ugotoviti, kateri so zadevni sektorji, in jih razlikovati na podlagi intenzivnosti trgovanja in intenzivnosti emisij, da se bolje opredelijo sektorji, za katere obstaja resnično tveganje selitve virov CO2. Če se na podlagi teh meril preseže prag, določen z upoštevanjem zadevne možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov zadevnih sektorjev ali delov sektorjev, bi se moralo za sektor ali del sektorja šteti, da zanj obstaja tveganje selitve virov CO2. Za ostale bi se moralo šteti, da zanje obstaja majhno tveganje selitve virov CO2 oziroma da tako tveganje ne obstaja. Zaradi možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov sektorjev in delov sektorjev zunaj področja proizvodnje električne energije bi se morali zmanjšati tudi nepričakovani dobički. Oceniti bi bilo treba tudi tveganje selitve virov CO2 v sektorjih in delih sektorjev, za katere je brezplačna dodelitev izračunana na podlagi referenčnih vrednosti za aromate, vodik in sintezni plin, saj njihova proizvodnja poteka v rafinerijah in v kemičnih tovarnah.

(8)

Da se izrazi tehnološki napredek v zadevnih sektorjih in da se ti sektorji prilagodijo ustreznim obdobjem dodelitve, bi bilo treba zagotoviti določbo o posodobitvi referenčnih vrednostih za brezplačne dodelitve napravam, ki se določijo na podlagi podatkov iz obdobja 2007–2008 v skladu z opaženim povprečnim napredkom. Zaradi predvidljivosti bi se zato moral uporabiti faktor, ki predstavlja najboljšo oceno napredka sektorjev , ki bi morala upoštevati trdne, objektivne in preverjene podatke naprav, da bodo imeli sektorji, katerih stopnja izboljšanja se znatno razlikuje od tega faktorja, referenčno vrednost, ki je bližje njihovi dejanski stopnji izboljšanja. Če podatki kažejo, da je razlika glede na faktor zmanjšanja vsako leto v zadevnem obdobju zav ečk ot0,5  % večja ali manjša od vrednosti iz obdobja 2007–2008 , se zadevna referenčna vrednost prilagodi za navedeni odstotek. Za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za proizvodnjo aromatov, vodika in sinteznega plina v rafinerijah in kemičnih tovarnah bi morale biti referenčne vrednosti za aromate, vodik in sintezni plin še naprej usklajene z referenčnimi vrednostmi rafinerij.

(8)

Da se izrazi tehnološki napredek v zadevnih sektorjih in da se ti sektorji prilagodijo ustreznim obdobjem dodelitve, bi bilo treba zagotoviti določbo o posodobitvi referenčnih vrednostih za brezplačne dodelitve napravam, ki se določijo na podlagi podatkov iz let  2007 in 2008 v skladu z opaženim povprečnim napredkom. Zaradi predvidljivosti bi se zato moral uporabiti faktor, ki predstavlja dejansko oceno napredka pri 10 % najučinkovitejših naprav v sektorju , ki bi morala upoštevati trdne, objektivne in preverjene podatke naprav, da bodo imeli sektorji, katerih stopnja izboljšanja se znatno razlikuje od tega faktorja, referenčno vrednost, ki je bližje njihovi dejanski stopnji izboljšanja. Če podatki kažejo, da je razlika glede na faktor zmanjšanja vsako leto v zadevnem obdobju večja od 1,75  % glede na vrednosti iz let 2007 in 2008 (bodisi večja ali manjša ), bi bilo treba zadevno referenčno vrednost prilagoditi za navedeni odstotek. Kadar pa podatki kažejo izboljšanje glede na faktor zmanjšanja v višini 0,25  % ali manj v zadevnem obdobju, bi bilo treba zadevno referenčno vrednost prilagoditi za navedeni odstotek. Za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za proizvodnjo aromatov, vodika in sinteznega plina v rafinerijah in kemičnih tovarnah bi morale biti referenčne vrednosti za aromate, vodik in sintezni plin še naprej usklajene z referenčnimi vrednostmi rafinerij.

(9)

Države članice bi morale v skladu s pravili o državni pomoči zagotoviti delno nadomestilo nekaterim napravam v sektorjih ali delih sektorjev, za katere je bilo ugotovljeno, da so izpostavljeni znatnemu tveganju selitve virov CO2, ker so bili stroški, povezani z emisijami toplogrednih plinov, preneseni na cene električne energije. Protokol in spremljajoči sklepi, sprejeti na konferenci pogodbenic v Parizu, morajo zagotoviti dinamično uporabo sredstev za podnebno financiranje, prenos tehnologije in krepitev zmogljivosti upravičenih pogodbenic, zlasti tistih z najmanj zmogljivostmi. Podnebno financiranje javnega sektorja bo še naprej imelo pomembno vlogo pri uporabi virov po letu 2020. Zato bi se morali prihodki od dražbe prav tako uporabiti za ukrepe podnebnega financiranja v ranljivih tretjih državah, vključno za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb. Znesek podnebnega financiranja, ki se uporabi, bo odvisen tudi od ambicioznosti in kakovosti predlaganih načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov, nadaljnjih naložbenih načrtov in nacionalnih procesov za načrtovanje prilagajanja. Države članice bi morale uporabiti prihodke od dražb tudi za spodbujanje pridobivanja spretnosti in prerazporeditev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu.

(9)

Da bi dosegli cilj enakih konkurenčnih pogojev, bi morale države članice prek centraliziranega sistema na ravni Unije zagotoviti delno nadomestilo nekaterim napravam v sektorjih ali delih sektorjev, za katere je bilo ugotovljeno, da so izpostavljeni znatnemu tveganju selitve virov CO2, ker so bili stroški, povezani z emisijami toplogrednih plinov, preneseni na cene električne energije. Podnebno financiranje javnega sektorja bo še naprej imelo pomembno vlogo pri uporabi virov po letu 2020. Zato bi se morali prihodki od dražbe prav tako uporabiti za ukrepe podnebnega financiranja v ranljivih tretjih državah, vključno za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb. Znesek podnebnega financiranja, ki se uporabi, bo odvisen tudi od ambicioznosti in kakovosti predlaganih načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov, nadaljnjih naložbenih načrtov in nacionalnih procesov za načrtovanje prilagajanja. Države članice bi morale obravnavati tudi socialne vidike razogljičenja svojih gospodarstev ter prihodke od dražb porabiti za spodbujanje pridobivanja spretnosti in prerazporeditev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu. Države članice bi morale imeti možnost, da dopolnijo nadomestilo, ki ga prejmejo prek centraliziranega sistema na ravni Unije. Takšni finančni ukrepi ne bi smeli preseči ravni iz zadevnih smernic o državni pomoči.

(10)

Glavna dolgoročna spodbuda te direktive za zajemanje in shranjevanje CO2 , za nove tehnologije obnovljive energije in za pomembne inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov so signali glede cen ogljika, ki jih direktiva ustvarja, in dejstvo, da pravic ne bo treba predati za emisije CO2, ki se stalno hranijo ali preprečujejo. Poleg tega bi se za dopolnjevanje virov, ki se že uporabljajo za pospešitev demonstracije komercialnih obratov za zajemanje in shranjevanje CO2 in inovativnih tehnologij obnovljive energije, morale pravice EU ETS uporabljati za zagotavljanje zajamčenih nagrad za uporabo obratov za zajemanje in shranjevanje CO2 , novih tehnologij obnovljive energije in industrijskih inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v Uniji za CO2, ki se hrani ali preprečuje v zadostnem obsegu, če je vzpostavljen sporazum o delitvi znanj. Večji del te podpore bi moral biti odvisen od preverjenega izogibanja emisijam toplogrednih plinov, nekaj podpore pa se lahko dodeli, če se dosežejo vnaprej določeni mejniki, pri čemer je treba upoštevati uporabljeno tehnologijo. Najvišji delež stroškov projektov, ki se podpirajo, se lahko razlikuje glede na kategorijo projekta.

(10)

Glavna dolgoročna spodbuda te direktive za zajemanje in shranjevanje ogljika ter zajemanje in uporabo ogljika , za nove tehnologije obnovljive energije in za pomembne inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov so signali glede cen ogljika, ki jih direktiva ustvarja, in dejstvo, da pravic ne bo treba predati za emisije CO2, ki se stalno hranijo ali preprečujejo. Poleg tega bi se za dopolnjevanje virov, ki se že uporabljajo za pospešitev demonstracije komercialnih obratov za zajemanje in shranjevanje ogljika ter zajemanje in uporabo ogljika in inovativnih tehnologij obnovljive energije, morale pravice EU ETS uporabljati za zagotavljanje zajamčenih nagrad za uporabo obratov za zajemanje in shranjevanje ogljika ter zajemanje in uporabo ogljika , novih tehnologij obnovljive energije in industrijskih inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v Uniji za CO2, ki se hrani ali preprečuje v zadostnem obsegu, če je vzpostavljen sporazum o delitvi znanj. Večji del te podpore bi moral biti odvisen od preverjenega izogibanja emisijam toplogrednih plinov, nekaj podpore pa se lahko dodeli, če se dosežejo vnaprej določeni mejniki, pri čemer je treba upoštevati uporabljeno tehnologijo. Najvišji delež stroškov projektov, ki se podpirajo, se lahko razlikuje glede na kategorijo projekta.

(11)

Na podlagi 2 % skupnih pravic EU ETS bi se moral vzpostaviti sklad za modernizacijo, pravice pa bi se morale prodati na dražbi v skladu s pravili in modalitetami za dražbe prek skupnega dražbenega sistema, določenega v Uredbi Komisije (EU) št. 1031/2010. Države članice, katerih BDP na prebivalca po tržnih deviznih tečajih je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, bi morale biti upravičene do financiranja iz sklada za modernizacijo in odstopanja od načela prodaje vseh pravic za proizvodnjo električne energije na dražbi do leta 2030 z uporabo možnosti brezplačne dodelitve, da se pregledno spodbujajo produktivne naložbe za modernizacijo energetskega sektorja in pri tem preprečijo izkrivljanja notranjega trga z energijo. Pravila za upravljanje sklada za modernizacijo bi morala določati usklajen, obsežen in pregleden okvir, da se zagotovi najučinkovitejše izvajanje, pri čemer bi morala upoštevati potrebo po neoviranem dostopu vseh udeležencev. Struktura upravljanja bi morala delovati v skladu z namenom zagotavljanja primerne rabe finančnih sredstev. Navedeno strukturo upravljanja bi morala sestavljati odbor za naložbe in upravni odbor, pri postopku odločanja pa bi se moralo ustrezno upoštevati strokovno znanje EIB, razen če se podpora malim projektom zagotovi s posojili iz nacionalnih spodbujevalnih bank ali nepovratnimi sredstvi prek nacionalnega programa, ki ima enake cilje kot sklad za modernizacijo. Naložbe, financirane iz sklada, bi morale predlagati države članice. Za zagotovitev ustrezne obravnave potreb po naložbah v državah članicah z nižjimi prihodki se bodo pri porazdelitvi finančnih sredstev v enaki meri upoštevale preverjene emisije in merila glede BDP. Finančna pomoč iz sklada za modernizacijo se lahko zagotovi v različnih oblikah.

(11)

Na podlagi 2 % skupnih pravic EU ETS bi se moral vzpostaviti sklad za modernizacijo, pravice pa bi se morale prodati na dražbi v skladu s pravili in modalitetami za dražbe prek skupnega dražbenega sistema, določenega v Uredbi Komisije (EU) št. 1031/2010. Države članice, katerih BDP na prebivalca po tržnih deviznih tečajih je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, bi morale biti upravičene do financiranja iz sklada za modernizacijo . Države članice, katerih BDP na prebivalca v evrih po tržnih cenah je bil leta 2014 manjši od 60 % povprečja Unije, bi morale do leta 2030 imeti možnost odstopanja od načela prodaje vseh pravic za proizvodnjo električne energije z uporabo možnosti brezplačne dodelitve, da se v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji Unije do leta 2030 in do leta 2050 pregledno spodbujajo produktivne naložbe za modernizacijo in diverzifikacijo energetskega sektorja ter da se pri tem preprečijo izkrivljanja notranjega trga z energijo. Pravila za upravljanje sklada za modernizacijo bi morala določati usklajen, obsežen in pregleden okvir, da se zagotovi najučinkovitejše izvajanje, pri čemer bi morala upoštevati potrebo po neoviranem dostopu vseh udeležencev. Ta pravila bi morala biti pregledna, uravnotežena in v skladu z namenom zagotavljanja primerne rabe finančnih sredstev. To upravljavsko strukturo bi morali sestavljati odbor za naložbe , svetovalni odbor in upravni odbor. Pri postopku odločanja bi se moralo ustrezno upoštevati strokovno znanje EIB, razen če se podpora malim projektom zagotovi s posojili iz nacionalnih spodbujevalnih bank ali nepovratnimi sredstvi prek nacionalnega programa, ki ima enake cilje kot sklad za modernizacijo. Naložbe, financirane iz sklada, bi morale predlagati države članice , vse financiranje iz sklada pa bi moralo biti skladno s posebnimi merili za upravičenost . Za zagotovitev ustrezne obravnave potreb po naložbah v državah članicah z nižjimi prihodki se bodo pri porazdelitvi finančnih sredstev v enaki meri upoštevale preverjene emisije in merila glede BDP. Finančna pomoč iz sklada za modernizacijo se lahko zagotovi v različnih oblikah.

(12)

Evropski svet je potrdil, da bi se morale izboljšati modalitete izbirne brezplačne dodelitve za modernizacijo energetskega sektorja v  določenih državah članicah, vključno s preglednostjo. Naložbe v vrednosti 10 milijonov EUR ali več bi morala zadevna država članica izbrati s konkurenčnim postopkom za zbiranje ponudb na podlagi jasnih in preglednih pravil, da se zagotovi, da se brezplačna dodelitev uporablja za spodbujanje produktivnih naložb za modernizacijo energetskega sektorja v skladu s cilji energetske unije. Naložbe v vrednosti manj kot 10 milijonov EUR bi morale biti prav tako upravičene do financiranja na podlagi brezplačne dodelitve. Zadevna država članica bi morala take naložbe izbrati na podlagi jasnih in preglednih meril. Rezultati tega izbirnega postopka bi morali biti predmet javnega posvetovanja. V fazi izbora naložbenih projektov bi bilo treba obvestiti javnost, ki bi morala biti ustrezno obveščena tudi o njihovem izvajanju.

(12)

Evropski svet je potrdil, da bi se morale izboljšati modalitete izbirne brezplačne dodelitve za modernizacijo in diverzifikacijo energetskega sektorja v  nekaterih državah članicah, vključno s preglednostjo. Naložbe v vrednosti 10 milijonov EUR ali več bi morala zadevna država članica izbrati s konkurenčnim postopkom za zbiranje ponudb na podlagi jasnih in preglednih pravil, da se zagotovi, da se brezplačna dodelitev uporablja za spodbujanje produktivnih naložb za modernizacijo in diverzifikacijo energetskega sektorja v skladu s cilji energetske unije , vključno s spodbujanjem tretjega energetskega svežnja . Naložbe v vrednosti manj kot 10 milijonov EUR bi morale biti prav tako upravičene do financiranja na podlagi brezplačne dodelitve. Zadevna država članica bi morala take naložbe izbrati na podlagi jasnih in preglednih meril. Izbirni postopek bi moral biti predmet javnega posvetovanja , izidi, tudi v primeru zavrnjenih projektov, pa bi morali biti javno dostopni . V fazi izbora naložbenih projektov bi bilo treba obvestiti javnost, ki bi morala biti ustrezno obveščena tudi o njihovem izvajanju. Države članice bi morale imeti možnost, da ustrezno količino pravic ali del njih prenesejo na sklad za modernizacijo, če so upravičene do uporabe obeh instrumentov. Odstopanje bi moralo prenehati do konca obdobja trgovanja leta 2030.

(13)

Financiranje EU ETS bi moralo biti usklajeno z drugimi programi financiranja Unije, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, da se zagotovi učinkovitost javne porabe.

(13)

Financiranje EU ETS bi moralo biti usklajeno z drugimi programi financiranja Unije, vključno s programom Obzorje 2020, Evropskim skladom za strateške naložbe, evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter naložbeno strategijo Evropske investicijske banke na področju podnebnih sprememb , da se zagotovi učinkovitost javne porabe.

(14)

Obstoječe določbe, ki veljajo za male naprave, ki se izključijo iz EU ETS, omogočajo izključenim napravam , da ostanejo izključene , državam članicam pa bi bilo treba omogočiti, da posodobijo svoj seznam izključenih naprav in da države članice, ki trenutno ne uporabljajo te možnosti, izkoristijo to možnost na začetku vsakega obdobja trgovanja.

(14)

Obstoječe določbe, ki veljajo za male naprave, ki se izključijo iz EU ETS, bi bilo treba razširiti , da bi pokrivale naprave , s katerimi upravljajo mala in srednja podjetja in ki izpuščajo manj kot 50 000 ton ekvivalenta CO2 v vsakem od treh let pred letom vloge za izključitev. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da posodobijo svoj seznam izključenih naprav in da države članice, ki trenutno ne uporabljajo te možnosti, izkoristijo to možnost na začetku vsakega obdobja trgovanja in po polovici obdobja. Prav tako bi bilo treba omogočiti, da bi naprave, ki izpuščajo manj kot 5 000  ton ekvivalenta CO2 v vsakem od predhodnih treh let pred začetkom vsakega obdobja trgovanja, izključili iz EU ETS, odločitev pa bi se pregledala vsakih pet let. Države članice bi morale zagotoviti, da enakovredni alternativni ukrepi za naprave, ki se niso vključile, ne povzročijo višjih stroškov izpolnjevanja obveznosti. Poenostaviti bi morali zahteve v zvezi s spremljanjem, poročanjem in preverjanjem za male emisijske vire, vključene v EU ETS.

(16a)

Da bi bistveno zmanjšali upravno breme podjetij, bi morali Komisiji prepustiti razmislek o ukrepih, kot so samodejna predložitev in preverjanje poročil o emisijah, ter dodobra izkoristiti potencial informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

(17a)

Z delegiranima aktoma, navedenima v členih 14 in 15, bi bilo treba čim bolj poenostaviti pravila nadzora, poročanja in preverjanja, da bi zmanjšali upravno breme za upravljavce. Delegirani akt, naveden v členu 19(3), bi moral olajšati dostop do registra in njegovo uporabo, zlasti za male upravljavce.

(-1)

(-1a)

(-1b)

(-1c)

(-1d)

(-1f)

(h)

„nov udeleženec“ pomeni:

„(h)

‚nov udeleženec‘ pomeni:

—

vsako napravo, ki izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge I, ki je dovoljenje za emisije toplogrednih plinov prvič pridobila po 30. juniju  2011 ,

—

vsako napravo, ki izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge I, ki je dovoljenje za emisije toplogrednih plinov prvič pridobila po 30. juniju  2018 ,

—

vsako napravo, ki izvaja dejavnost, ki je v skladu s členom 24(1) ali (2) prvič vključena v sistem Skupnosti , ali

—

vsako napravo, ki izvaja dejavnost, ki je v skladu s členom 24(1) ali (2) prvič vključena v sistem Unije , ali

—

– vsako napravo, ki izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge I ali dejavnost, ki je vključena v sistem Skupnosti v skladu s členom 24(1) ali (2), ki je bila znatno razširjena po 30. juniju 2018, samo kar zadeva to razširitev.

—

vsako napravo, ki izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge I ali dejavnost, ki je vključena v sistem Unije v skladu s členom 24(1) ali (2), ki je bila znatno razširjena po 30. juniju 2018, samo kar zadeva to razširitev.“;

(-1 g)

„(ua)

‚mali emisijski vir‘ pomeni napravo z nizkimi emisijami, s katero upravlja malo ali srednje podjetje  (1 bis) in ki izpolnjuje najmanj eno od naslednjih meril:

(-1h)

(-1i)

(-1j)

(1)

V členu 3d (3) se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

(1)

V členu 3d se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom  23 .“.

„ 3.    Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive z določitvijo podrobne ureditve, v skladu s katero dajo države članice na dražbo pravice, ki jih ni treba izdati brezplačno, v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena ali členom 3f(8). Število pravic, ki jih bo v vsakem obdobju na dražbi ponudila vsaka država članica, je sorazmerno z njenim deležem vseh pripisanih emisij iz letalstva vseh držav članic v referenčnem letu, ki so bile sporočene v skladu s členom 14(3) in preverjene v skladu s členom 15. Referenčno leto za obdobje iz člena 3c(1) je leto 2010, za vsako nadaljnje obdobje iz člena 3c pa koledarsko leto, ki se konča 24 mesecev pred začetkom obdobja, na katerega se dražba nanaša. “

(1a)

(1b)

„1a.     Od leta 2021 dalje se v skladu s to direktivo letalskemu sektorju ne odobri brezplačna dodelitev pravic, razen če to z naknadnim sklepom odobrita Evropski parlament in Svet, saj resolucija ICAO A-39/3 določa, da se svetovni tržni ukrep uporablja le do leta 2021. V zvezi s tem sozakonodajalca upoštevata interakcijo med tržnim ukrepom in EU ETS.“

(2a)

(2b)

(2c)

(2d)

(a)

odstavku 1 se dodajo trije novi pododstavki:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.     Od leta 2019 države članice bodisi prodajo na dražbi bodisi ukinejo pravice, ki niso dodeljene brezplačno v skladu s členoma 10a in 10c in niso vključene v rezervo za stabilnost trga .“

—

ustvarjanje enot za prerazporeditev in/ali mobilnost,

—

pobude s področja izobraževanja/usposabljanja za prekvalifikacijo ali izpopolnjevanje delavcev,

—

podpora pri iskanju zaposlitve,

—

ustanavljanje podjetij ter

—

spremljanje in preventivni ukrepi za preprečevanje ali zmanjšanje negativnega učinka prestrukturiranja na telesno in duševno zdravje.

(b)

10 % skupne količine pravic, ki se prodajo na dražbi, se porazdeli med določene države članice za namene solidarnosti in rasti v Skupnosti, s čimer se poveča količina pravic, ki jih navedene države članice prodajo na dražbi v okviru točke (a) za odstotke, navedene v Prilogi IIa.“

(b)

10 % skupne količine pravic, ki se prodajo na dražbi, se porazdeli med določene države članice za namene solidarnosti in rasti v Skupnosti, s čimer se poveča količina pravic, ki jih navedene države članice prodajo na dražbi v okviru točke (a) za odstotke, navedene v Prilogi IIa.“ Za države članice, ki so upravičene do financiranja iz sklada za modernizacijo, kot je določeno v členu 10d, se delež njihovih pravic, določen v Prilogi IIa, prenese v njihov delež v skladu za modernizacijo.

(ba)

v odstavku 3 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

(bb)

v odstavku 3 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(b)

razvoj obnovljivih virov energije za izpolnitev zaveze Skupnosti v zvezi z uporabo 20 % obnovljivih virov energije do leta 2020 , ter razvoj drugih tehnologij, ki prispevajo k prehodu na varno in trajnostno gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in pomoč za izpolnitev zaveze Skupnosti , da bo do leta 2020 povečala energetsko učinkovitost za 20 % ;

(bc)

v odstavku 3 se točka (f) nadomesti z naslednjim:

(f)

spodbujanje prehoda na promet z nizkimi emisijami in javne vrste prometa;

(bd)

v odstavku 3 se točka (h) nadomesti z naslednjim:

(h)

ukrepe, katerih namen je povečanje energetske učinkovitosti in izolacije ali zagotavljanje finančne podpore za obravnavo socialnih vprašanj v gospodinjstvih z nizkim ali srednjim prihodkom;

(j)

financiranje finančnih ukrepov v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki so preneseni na cene električne energije, če ti ukrepi izpolnjujejo pogoje iz člena 10a(6);

(j)

financiranje finančnih ukrepov v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju selitve virov CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki so preneseni na cene električne energije, če se v ta namen porabi največ 20 % prihodkov in če ti ukrepi izpolnjujejo pogoje iz člena 10a(6);

(l)

spodbujanje pridobivanja spretnosti in porazdelitev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu , v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji.

(l)

obravnavanje socialnih učinkov razogljičenja gospodarstev in spodbujanje pridobivanja spretnosti in porazdelitev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest, v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji.

(ca)

v odstavku 3 se vstavi naslednji pododstavek:

„Ti podatki se zagotovijo v obliki standardizirane predloge, ki jo pripravi Komisija, vključno z informacijami o uporabi prihodkov z dražb za različne kategorije in dodatnostjo uporabe sredstev. Komisija te informacije objavi na svojem spletišču.“

(cb)

v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(d)

tretji pododstavek odstavka 4 se nadomesti z naslednjim:

(d)

v odstavku 4 se prvi, drugi in tretji pododstavek nadomestijo z naslednjim:

(da)

v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:

„Države članice vsaki dve leti Komisiji poročajo o zaprtju zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na svojem ozemlju zaradi nacionalnih ukrepov. Komisija izračuna enakovredno število pravic, ki jih zaprte naprave predstavljajo, in obvesti državo članico. Države članice lahko v skladu z odstavkom 2 ukinejo ustrezno količino v skupni razdeljeni količini pravic.“

(db)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

(a)

drugi odstavek odstavka  1 se nadomesti z naslednjim:

(a)

v odstavku 1 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

(aa)

v odstavku 1 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

(-i)

(-ia)

(i)

Na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11, Komisija opredeli, ali so vrednosti za vsako referenčno vrednost, izračunano z uporabo načel iz člena 10a, za vsako leto od zgoraj navedenega letnega zmanjšanja za več kot 0,5  % nižje ali višje od vrednosti za obdobje 2007–2008. V tem primeru se navedena referenčna vrednost prilagodi bodisi za 0,5  % bodisi za 1,5  % za vsako leto med letom 2008 in sredino obdobja, za katerega se dodeli brezplačna dodelitev;

(i)

kadar na podlagi informacij, posredovanih v skladu s členom 11, stopnja izboljšanja ne presega 0,25  %, je treba referenčno vrednost zmanjšati za ta odstotek v obdobju 2021-2025 za vsako leto med 2008 in 2023;

(ii)

Z odstopanjem v zvezi z referenčnimi vrednostmi za aromate, vodik in sintezni plin se te referenčne vrednosti prilagodijo za isti odstotek kot referenčne vrednosti za rafinerije, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji za proizvajalce teh proizvodov.

(ii)

kadar na podlagi informacij, posredovanih v skladu s členom 11, stopnja izboljšanja presega 1,75  %, je treba referenčno vrednost zmanjšati za ta odstotek v obdobju 2021-2025 za vsako leto med 2008 in 2023.

(ba)

v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Referenčne vrednosti za obdobje 2026–2030 se določijo na enak način na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11, za leti 2021 in 2022 in z letno stopnjo zmanjšanja, ki se uporabi za vsako leto med 2008 in 2028.“

(bb)

v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

(ii)

Z odstopanjem v zvezi z referenčnimi vrednostmi za aromate, vodik in sintezni plin se te referenčne vrednosti prilagodijo za isti odstotek kot referenčne vrednosti za rafinerije, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji za proizvajalce teh proizvodov.

(bc)

v odstavku 3 se doda naslednji pododstavek:

„Ob upoštevanju odstavkov 4 in 8 in ne glede na člen 10c se proizvajalcem električne energije, napravam za zajemanje CO2, cevovodom za prenos CO2 ali mestom za shranjevanje CO2 ne dodelijo brezplačne pravice. Proizvajalci električne energije, ki to proizvajajo iz odpadnih plinov, niso proizvajalci električne energije v smislu člena 3(u) te direktive. Pri izračunu referenčnih vrednosti se upošteva skupna vsebnost ogljika v odpadnem plinu, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije.“

(bd)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

(da)

v odstavku 6 se vstavi nov pododstavek:

„Države članice lahko tudi sprejmejo nacionalne finančne ukrepe v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju selitve virov CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, pri čemer se upoštevajo vsi učinki na notranji trg. Taki finančni ukrepi za nadomestitev dela teh stroškov so skladni s pravili o državni pomoči in členom 10(3) te direktive. Ti nacionalni ukrepi skupaj s podporo iz prvega pododstavka ne presegajo najvišje ravni nadomestila, navedene v ustreznih smernicah o državni pomoči, in ne ustvarjajo novega izkrivljanja trga. Veljavne zgornje meje za nadomestila v obliki državne pomoči se med obdobjem trgovanja neprestano nižajo.“

(f)

v odstavku  8 se prvi, drugi in tretji pododstavek odstavka 8 nadomestijo z naslednjim:

(f)

odstavek  8 se nadomesti z naslednjim:

(i)

projekti so osredotočeni na oblikovanje in razvoj prebojnih rešitev in izvajanje demonstracijskih programov;

(ii)

dejavnosti v proizvodnih obratih se izvajajo blizu trga, da se dokaže, da je s pomočjo prebojnih tehnologij mogoče premagati tehnološke, pa tudi netehnološke ovire;

(iii)

pri projektih se razvijajo tehnološke rešitve, ki imajo lahko razširjeno uporabo in združujejo različne tehnologije;

(iv)

v idealnem primeru je mogoče rešitve in tehnologije prenesti znotraj sektorja in morebiti tudi na druge sektorje;

(v)

prednost imajo projekti, pri katerih so predvidena zmanjšanja emisij precej pod ustrezno referenčno vrednostjo. Z upravičenimi projekti se ali prispeva k zmanjšanju emisij pod referenčnimi vrednostmi iz odstavka 2 ali pa omogoča, da se bodo v prihodnosti znatno znižali stroški prehoda na nizkoogljično proizvodnjo električne energije; in

(vi)

projekti za zajemanje in uporabo CO2 zagotavljajo v celotni življenjski dobi neto zmanjšanje emisij in trajno skladiščenje CO2.

(ia)

odstavek 20 se nadomesti z naslednjim:

20.

Komisija kot del ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom 1, vključi ukrepe za določanje naprav, ki so deloma prenehale obratovati ali so znatno zmanjšale svojo zmogljivost, in, če je potrebno, ustrezne ukrepe za prilagoditev stopnje brezplačnih pravic, ki so jim bile dodeljene.

(a)

obseg, do katerega lahko posamezne naprave v zadevnih sektorjih ali delih sektorjev zmanjšajo ravni emisij ali porabo električne energije;

(a)

obseg, do katerega lahko posamezne naprave v zadevnih sektorjih ali delih sektorjev zmanjšajo ravni emisij ali porabo električne energije , ob upoštevanju posledičnega zvišanja stroškov proizvodnje ;

(b)

sedanje in predvidene značilnosti trga;

(b)

sedanje in predvidene značilnosti trga;

(c)

stopnje dobička kot potencialni kazalnik dolgoročnih naložb ali odločitev za premestitev.

(c)

stopnje dobička kot potencialni kazalnik dolgoročnih naložb ali odločitev za premestitev;

(ca)

dobrine, s katerimi se na svetovnih trgih trguje za skupno referenčno ceno.

(b)

zagotavlja, da lahko ponudbo predložijo le projekti, ki prispevajo k diverzifikaciji mešanice energijskih virov in virov oskrbe, potrebnemu prestrukturiranju, okoljskemu posodabljanju in nadgrajevanju infrastrukture, čistim tehnologijam in modernizaciji proizvodnje električne energije ter sektorju prenosa in distribucije;

(b)

zagotavlja, da lahko ponudbo predložijo le projekti, ki prispevajo k diverzifikaciji mešanice energijskih virov in virov oskrbe, potrebnemu prestrukturiranju, okoljskemu posodabljanju in nadgrajevanju infrastrukture, čistim tehnologijam (kot so tehnologije obnovljivih virov energije) ali modernizaciji proizvodnje električne energije , omrežjem za daljinsko ogrevanje ter sektorju prenosa in distribucije;

(c)

določa jasna, objektivna, pregledna in nediskriminatorna izbirna merila za razvrščanje projektov za zagotavljanje, da se izberejo projekti, ki:

(c)

v skladu s podnebnimi in energetskimi političnimi cilji Unije za leto 2050 določa jasna, objektivna, pregledna in nediskriminatorna izbirna merila za razvrščanje projektov za zagotavljanje, da se izberejo projekti, ki:

(i)

na podlagi analize stroškov in koristi zagotavljajo pozitivni neto zaslužek v smislu zmanjšanja emisij in dosegajo vnaprej določeno znatno raven zmanjšanja CO2;

(i)

na podlagi analize stroškov in koristi zagotavljajo pozitivni neto zaslužek v smislu zmanjšanja emisij in dosegajo vnaprej določeno znatno raven zmanjšanja CO2 , ki je sorazmerna z velikostjo projektov. Kadar so projekti povezani s proizvodnjo električne energije, skupne emisije toplogrednih plinov na kilovatno uro električne energije, proizvedene v napravi, ne presegajo 450 gramov ekvivalenta CO2 po zaključku projekta. Komisija do 1. januarja 2021 sprejme delegirani akt v skladu s členom 30b za spremembo te direktive, tako da za projekte, povezane s proizvodnjo toplote, opredeli najvišjo mejo za skupne emisije toplogrednih plinov na kilovatno uro toplote, ki jo proizvede naprava ;

(ii)

so dodatni projekti, ki se jasno odzivajo na potrebe po zamenjavi in modernizaciji ter ne prinašajo tržnega povečanja povpraševanja po energiji;

(ii)

so dodatni projekti, čeprav se lahko uporabljajo za doseganje ustreznih ciljev iz okvira podnebne in energetske politike do leta 2030, se jasno odzivajo na potrebe po zamenjavi in modernizaciji ter ne prinašajo tržnega povečanja povpraševanja po energiji;

(iiia)

ne prispevajo k novi proizvodnji energije iz premoga in k povečevanju odvisnosti od te surovine.

(i)

prispevajo k varčevanju z energijo, sistemom obnovljivih virov energije, shranjevanju energije in sektorjem elektroenergetskega povezovanja ter prenosa in distribucije električne energije; če so projekti povezani s proizvodnjo električne energije, skupne emisije toplogrednih plinov na kilovatno uro električne energije, proizvedene v obratu, ne presegajo 450 gramov ekvivalenta CO2. Komisija do 1. januarja 2021 sprejme delegirani akt v skladu s členom 30b za spremembo te direktive, tako da za projekte, povezane s proizvodnjo toplote, opredeli najvišjo mejo za skupne emisije toplogrednih plinov na kilovatno uro toplote, ki jo proizvede naprava, ki se je ne sme preseči;

(ii)

na podlagi analize stroškov in koristi zagotavljajo pozitivni neto zaslužek v smislu zmanjšanja emisij in dosegajo vnaprej določeno znatno raven zmanjšanja CO2;

(iii)

so dodatni projekti, čeprav se lahko uporabljajo za doseganje ustreznih ciljev iz okvira podnebne in energetske politike do leta 2030, se jasno odzivajo na potrebe po zamenjavi in modernizaciji ter ne prinašajo tržnega povečanja povpraševanja po energiji;

(iv)

ne prispevajo k novim zmogljivostim proizvodnje energije iz premoga in k povečevanju odvisnosti od te surovine .

(8a)

„Od leta 2021 naprej države članice zagotovijo tudi, da upravljavec v vsakem koledarskem letu poroča o proizvodni dejavnosti za prilagoditev dodelitve pravic v skladu s členom 10a(7).“

(8b)

„3a.     V primeru utemeljenega suma nepravilnosti ali če država članica ne predloži seznama in informacij iz odstavkov 1 do 3, lahko Komisija uvede neodvisno preiskavo, pri čemer ji po potrebi pomaga pogodbena tretja stran. Zadevna država članica zagotovi vse informacije in dostop, ki so potrebni za preiskavo, vključno z dostopom do naprav in podatkov o proizvodnji. Komisija upošteva enako raven zaupnosti glede poslovno občutljivih podatkov kot zadevna država članica in objavi poročilo o tej preiskavi.“

(10a)

(12)

V členu 14 (1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(12)

V členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(13)

V členu 15 se peti pododstavek nadomesti z naslednjim:

(13)

v členu 15 se četrti in peti odstavek nadomestita z naslednjim:

(13a)

„7.   Ko se zahteve, kot so tiste iz odstavka 5, naslovijo na Komisijo, Komisija obvesti druge države članice prek njihovih predstavnikov v odboru iz člena 30c (1) v skladu s poslovnikom odbora.“

(15)

V členu 19 (3) se tretji stavek nadomesti z naslednjim:

(15)

V členu 19 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

„ Vključuje tudi določbe o začetku izvajanja pravil o medsebojnem priznavanju pravil v sporazumih za povezovanje sistemov trgovanja z emisijami. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23. “

(15a)

(15b)

„2a.     V poročilo se na podlagi uporabe podatkov, posredovanih prek sodelovanja iz člena 18b, vključi seznam upravljavcev naprav, za katere veljajo zahteve te direktive in ki niso prijavljeni v registru.“

(15c)

„3a.     V primeru utemeljenega suma nepravilnosti ali če država članica ne poroča v skladu z odstavkom 1, lahko Komisija opravi neodvisno preiskavo, pri čemer ji po potrebi pomaga pogodbena tretja stran. Država članica zagotovi vse informacije in dostop, ki so potrebni za preiskavo, vključno z dostopom do naprav. Komisija poročilo o preiskavi objavi.“

(17)

Vstavi se člen  22a :

(17)

Vstavi se naslednji člen:

(b)

drugi pododstavek odstavka  3 se nadomesti z naslednjim:

(b)

odstavek  3 se nadomesti z naslednjim:

(a)

drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

(a)

v odstavku 1 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

(22a)

(a)

Komisijo obvesti o vsaki takšni napravi, pri čemer podrobno navede sprejete enakovredne ukrepe, ki se uporabljajo za to napravo, s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisije , še pred rokom za predložitev seznama naprav v skladu s členom 11(1) in najpozneje, ko se ta seznam predloži Komisiji;

(a)

Komisijo obvesti o vsaki takšni napravi, pri čemer podrobno navede sprejete enakovredne ukrepe, ki se uporabljajo za to napravo in s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, pa tudi pojasni, zakaj ti ukrepi ne bodo povzročili višjih stroškov teh naprav za izpolnjevanje zahtev , in sicer še pred rokom za predložitev seznama naprav v skladu s členom 11(1) in najpozneje, ko se ta seznam predloži Komisiji;

(b)

potrdi, da je vzpostavljena ureditev spremljanja, da se oceni, ali katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 25 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase. Države članice lahko v skladu s členom 14 dovolijo poenostavljene postopke spremljanja, poročanja in preverjanja za naprave, katerih povprečna emisija med letoma 2008 in 2010 ne presega 5000 ton letno;

(b)

potrdi, da je vzpostavljena ureditev spremljanja, da se oceni, ali katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 50 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase. Na zahtevo upravljavca države članice v skladu s členom 14 dovolijo poenostavljene postopke spremljanja, poročanja in preverjanja za naprave, katerih povprečna emisija med letoma 2008 in 2010 ne presega 5 000 ton letno;

(c)

če katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 25 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase ali če ukrepi, ki se uporabljajo za to napravo, s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, niso več vzpostavljeni , potrdi, da bo naprava ponovno vključena v  sistem Skupnosti ;

(c)

če katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 50 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez upoštevanja emisij iz biomase ali če se ukrepi, ki se uporabljajo za to napravo in s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, več ne izvajajo , potrdi, da bo naprava ponovno vključena v  EU ETS ;

(d)

objavi informacije iz točk (a), (b) in (c)  za pripombe javnosti.

(d)

informacije iz točk (a), (b) in (c)  da na voljo javnosti.

(22b)

(a)

Komisijo obvesti o vsaki takšni napravi pred rokom za predložitev seznama naprav v skladu s členom 11(1) in najpozneje, ko se ta seznam predloži Komisiji;

(b)

potrdi, da je vzpostavljena ureditev spremljanja, da se oceni, ali katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 5 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase;

(c)

če katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 5 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase, potrdi, da bo naprava ponovno vključena v EU ETS, razen če se uporabi člen 27;

(d)

informacije iz točk (a), (b) in (c) da na voljo javnosti.

(22c)

(22d)

(22e)

3.

Ko se izračuna skupna nazivna vhodna toplotna moč neke naprave, da se odloči o njeni vključitvi v  sistem Skupnosti , se sešteje nazivna vhodna toplotna moč vseh tehničnih enot, iz katerih je sestavljena naprava, v katerih izgorevajo goriva. Te enote so lahko med drugim vse vrste kotlov, gorilnikov, turbin, grelnikov, industrijskih peči, sežigalnic, žgalnih peči, peči, sušilnih naprav, motorjev, gorivnih celic, enot CLC (chemical looping combustion units), bakel in toplotnega ali katalitičnega naknadnega zgorevanja. Za namen tega izračuna se ne upoštevajo enote, ki imajo nazivno vhodno toplotno moč pod 3 MW, in enote, ki uporabljajo izključno biomaso. „Enote, ki uporabljajo izključno biomaso“ vključujejo enote, ki uporabljajo fosilna goriva le pri zagonu in odklopu enote.

„3.

Ko se izračuna skupna nazivna vhodna toplotna moč neke naprave, da se odloči o njeni vključitvi v  EU ETS , se sešteje nazivna vhodna toplotna moč vseh tehničnih enot, iz katerih je sestavljena naprava, v katerih izgorevajo goriva. Te enote so lahko med drugim vse vrste kotlov, gorilnikov, turbin, grelnikov, industrijskih peči, sežigalnic, žgalnih peči, peči, sušilnih naprav, motorjev, gorivnih celic, enot CLC (chemical looping combustion units), bakel in toplotnega ali katalitičnega naknadnega zgorevanja. Za namen tega izračuna se ne upoštevajo enote, ki imajo nazivno vhodno toplotno moč pod 3 MW, rezervne enote in enote za reševanje v sili, ki se uporabljajo samo za proizvodnjo elektrike za porabo na kraju samem ob izpadu električne energije, ter enote, ki uporabljajo izključno biomaso. ‚Enote, ki uporabljajo izključno biomaso‘ vključujejo enote, ki uporabljajo fosilna goriva le pri zagonu in odklopu enote.“