6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 237/26

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Vmesna ocena programa Copernicus (2014–2020)

(COM(2017) 617 final)

(2018/C 237/04)

Poročevalec:

Mindaugas MACIULEVIČIUS

Zaprosilo	Evropska komisija, 18. 1. 2018
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	9. 3. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	14. 3. 2018
Plenarno zasedanje št.	533
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	178/0/2

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja rezultate, ki so bili doslej doseženi s programom Copernicus in o katerih ga je obvestila Komisija. Zelo natančni sateliti že delujejo in dnevno oddajajo kakovostne globalne podatke o spremljanju Zemlje.

1.2

EESO poudarja, da je treba pri ocenjevanju dosežkov programa Copernicus poleg gospodarskega upoštevati tudi družbeni in okoljski vidik. EU se je zavezala k ciljem trajnostnega razvoja in je s svojo jasno in ambiciozno zavezo ciljem konference COP 21 ena od vodilnih sil na svetu na področju boja proti podnebnim spremembam, program Copernicus pa je najpomembnejši sistem v smislu zagotavljanja jasnih metrik in orodij za merjenje uspešnosti in dosežkov ne le na ravni EU, temveč v svetovnem merilu.

1.3

Copernicus je osrednjega pomena za podnebne spremembe, prehransko varnost, javno zdravje, obvladovanje nesreč, trgovino z ljudmi, pomorsko varnost itd. EU je vodilna na področju spremljanja in zagotavljanja natančnih podatkov o podnebnih spremembah, emisijah različnih plinov, stanju kmetijskih in gozdnih zemljišč ter stanju na področju pomorstva. Znanstvena skupnost brez teh podatkov ne bi mogla razumeti teh vprašanj in predlagati načinov za uspešno spopadanje s podnebnimi spremembami, za trajnostno pridelavo hrane itd.

1.4

Evropski državljani nimajo občutka odgovornosti ali ponosa v zvezi s programom Copernicus, saj ne poznajo tega programa in njegovih koristi, tako kot pogosto niso ozaveščeni o evropskih vesoljskih programih na splošno. Program in njegove dejavnosti bi morali biti bolj prisotni v množičnih medijih, civilna družba in aktivni državljani pa bi morali imeti možnost, da v njih sodelujejo. EESO meni, da je udeležba civilne družbe pri opredeljevanju vesoljskih strategij in programov nepogrešljiva.

1.5

Predstavniki podjetij, potrošnikov in organizacij civilne družbe bi morali imeti možnost, da sodelujejo v morebitnem forumu programa Copernicus. Družbi je treba omogočiti udeležbo v tej razmeroma zaprti skupini in vzpostaviti resnično evropsko vesoljsko skupnost. EESO izraža interes in pripravljenost za dejavno vključitev vanjo, tako neposredno kot z nacionalnimi organizacijami, ki bodo v njej zastopane in ki imajo velik potencial za zapolnitev vrzeli, opredeljenih v okviru projekta EESO Vesolje in družba.

1.6

Učinkovitost programa Copernicus se ne bi smela ocenjevati samo glede na gospodarsko uspešnost. Njegova največja vrednost izvira iz okoljskega in družbenega vidika. Gre za nujno orodje za boj proti podnebnim spremembam, trajnostno prehrano svetovnega prebivalstva, reševanje življenj na morju itd. Te storitve ni mogoče kupiti od tretjih strani zaradi vprašanj nacionalne varnosti in ker drugod trenutno ni storitev podobne kakovosti. Gre za naš odgovor na omenjene globalne izzive in našo pripravljenost, da se kot zrela globalna družba spopademo z njimi.

1.7

Sodelovanje malih in srednje velikih podjetij (MSP) in mikropodjetij, zagonskih podjetij in neodvisnih raziskovalcev je izjemno pomembno za uspešno uporabo podatkov programa Copernicus. Iz tega sektorja prihajajo nove zamisli in nova področja uporabe. Ključno je spodbujati razvoj različnih pobud in razvijati orodja za končne uporabnike, ki ustvarjajo dodano vrednost. Program Obzorje 2020 je imel pomembno vlogo in bi jo moral imeti tudi v prihodnje. Izjemno pomemben je dostop do finančnih sredstev prek Evropske investicijske banke (EIB) in Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI).

1.8

EESO poziva k bolj ambicioznemu spodbujanju doslednosti in skladnosti v zvezi s programom Copernicus ter ozaveščanja o njem, različne generalne direktorate na evropski ravni ter nacionalne in regionalne oblasti na ravni držav članic pa poziva, naj njegova orodja uporabljajo za namene javnih služb. Podatki programa Copernicus bi morali biti določeni za neodvisni in nacionalni standard na evropski ravni. Eurostat bi se moral tu bolj vključevati v merjenje napredka in koristi programa Copernicus.

1.9

Majhne lokalne agencije na nacionalni ravni bi bile lahko dobra rešitev za razširjanje podatkov in programa Copernicus kot orodja na ravni nacionalnih vlad. Z vzpostavitvijo skupnosti uporabnikov, ki bi vključevale lokalna MSP, mikropodjetja, zagonska podjetja in neodvisne raziskovalce skupaj z regionalnimi oblastmi, predstavniki civilne družbe, izobraževalnimi ustanovami in neodvisnimi in javnimi svetovalnimi službami, bi deli družbe, kot so kmetje, gozdarji in okoljevarstveniki, ki bi neposredno sodelovali v programu Copernicus, pripomogli k nadaljnjemu povečanju uporabe podatkov programa ter izboljšanju njegovega delovanja, prilagojenega nacionalnim značilnostim.

1.10

Izobraževanje o programu Copernicus je izjemno pomembno. EESO odobrava magistrske programe, posebej namenjene podpiranju nekaterih evropskih študentov, ki pripravljajo magisterij o programu Copernicus. Poziva k posebnemu, ambicioznejšemu programu, ki bi vključeval vso ustrezno tehnično podporo za vzpostavitev oddelkov, namenjenih programu Copernicus, na vseh ustreznih evropskih univerzah, v šolah za poklicno usposabljanje in pri ponudnikih svetovalnih storitev. Možna uporaba programa Copernicus bi morala biti kot ločena tema uvedena na vsa povezana študijska področja, vključno s kmetijstvom, gozdarstvom, tehničnimi strokami, okoljem, pomorstvom itd. Upoštevati bi bilo treba potrebe obstoječih strokovnjakov po usposabljanju, vključno s končnimi uporabniki; posebne programe na tem področju bi lahko zagotovile neodvisne in javne nacionalne svetovalne službe.

1.11

S prihodnjim začetkom delovanja storitev za dostop do podatkov in informacij (DIAS) programa Copernicus bo kmalu zagotovljen hiter in preprost dostop do podatkov. S tem bo mogoče odpraviti nekatere kritične težave v zvezi z dolgotrajnim nalaganjem podatkov programa. EESO poziva tudi k hitrejši uskladitvi in zagotovitvi polne razpoložljivosti podatkov in situ, ki jih ureja nacionalna zakonodaja. Standardizacija in interoperabilnost sta osnovna pogoja za popoln uspeh programa Copernicus.

1.12

Usposabljanje kvalificiranih inženirjev in tehnikov, ustvarjanje novih delovnih mest in nova poklicna znanja in spretnosti, povezani z razvojem aplikacij, so prednostna zaveza EU za trajnostno in družbeno koristno gospodarstvo.

1.13

EESO glede na pomembne rezultate in njihovo kakovost upa, da bodo prednost dobile evropske nosilne rakete. Zaradi uspešnih izstrelitev, natančnosti pri izvajanju programov in spoštovanja rokov ter prožnosti uporabe pri novih nosilnih raketah Ariane 6 in Vega C bi morala biti evropska odličnost nagrajena z dolgoročnimi pogodbami. EESO se ne strinja s protekcionističnimi politikami, vendar obenem meni, da je treba evropsko industrijo zaščititi pred nepoštenimi praksami po načelu vzajemnosti.

1.14

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju priložnosti, ki se tu ponujajo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, s programi ozaveščanja in obveščanja, usmerjenimi v nosilce dejavnosti v tem sektorju. S prihranki energije, gnojil in pesticidov je mogoče znatno povečati in izboljšati kmetijsko proizvodnjo in varstvo voda. Program globalnega spremljanja okolja in varnosti za Afriko, ki že daje odlične rezultate, bi bilo treba po mnenju EESO okrepiti in razširiti tudi na druga območja v razvoju.

1.15

EESO odobrava model upravljanja, sprejet za program Copernicus, zlasti vzpostavitev foruma uporabnikov, ki bi moral biti odprt za predstavnike nosilcev dejavnosti, raziskovalce in civilno družbo. Z naslednjo uredbo o programu Copernicus bi bilo treba potrditi sedanji model delitve odgovornosti glede na znanje in spretnosti, da se tehnična odgovornost za vesoljsko komponento, ki je zaupana Evropski vesoljski agenciji (ESA), loči od odgovornosti za storitve, zaupane „pooblaščenim subjektom“.

1.16

Vzporedno z izboljšanjem dostopa in kakovosti podatkov je treba pospešiti vzpostavljanje širokopasovnih povezav po vsej Evropi, zlasti na podeželju in obrobnih območjih, ki jih zasebni ponudniki pogosto prezrejo. Učinkovito izvajanje strategije za enotni digitalni trg je ključno, da bi čim bolj izkoristili možnosti, ki jih ponuja program Copernicus. EESO to pobudo Evropske komisije v celoti podpira in poziva Parlament in Svet, naj pospešita pogajanja za končno odobritev ukrepov, ki so še predmet razprave.

1.17

Prednostni nalogi sta varstvo podatkov pred vse pogostejšimi napadi in tveganja za vesoljsko infrastrukturo, ki jih povzročajo vesoljski odpadki. EESO priporoča, da se okrepijo varnostni zaščitni ukrepi in pospešijo programi, namenjeni čiščenju odpadkov in satelitov, ki so prenehali delovati (1). Evropska komisija bi morala okrepiti prizadevanja za dosego pomembnega mednarodnega dogovora.

1.18

EESO zagovarja večjo vključenost finančnega sistema in vlagateljev v vesoljske dejavnosti, k čemur bi lahko z izdajanjem posebnih „vesoljskih obveznic“ pritegnili tudi splošno javnost. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti financiranju malih in srednjih ter zagonskih podjetij za snovanje storitev in inovativnih aplikacij. Z nedavnimi sporazumi o blažitvi globalnega segrevanja se odpira možnost za nove gospodarske dejavnosti, povezane s spremljanjem emisij.

1.19

EESO priporoča tudi, da se ohrani in morda še okrepi financiranje programa Copernicus, ki ne le proizvaja rast in razvoj, temveč Evropi zagotavlja tudi avtonomijo in neodvisnost pri upravljanju njenega ozemlja in lastne varnosti ter spodbuja inovacije, raziskave in trajnostni razvoj.

2. Sporočilo Komisije

2.1

Vesoljska komponenta programa za obdobje april 2014–april 2017 je pravzaprav v skladu z napovedmi, razen približno 10-mesečne zamude pri izstrelitvi satelita Sentinel 2 B zaradi težav, ki so se pojavile z rusko nosilno raketo Rockot. Da bi bile zamude čim manjše, so satelit Sentinel 2 B v orbito izstrelili z nosilno raketo Vega, ki jo je razvila italijanska vesoljska agencija ASI v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo.

2.2

Podatki, ki jih je do marca 2017 poslalo pet satelitov, ki krožijo v orbitah, so dosegli skupaj 12 TB dnevno, kar je veliko več od pričakovanj, prav tako so pričakovanja presegli registrirani uporabniki brezplačnega spletišča za razširjanje podatkov, katerih število je zraslo na 85 000 namesto pričakovanih 50 000 (2).

2.3

Satelit Sentinel 5P so uspešno izstrelili 13. oktobra 2017 z namenom, da bi vsak dan zagotavljal podatke o sestavi zemeljske atmosfere, spremljal toplogredne pline, ozonski plašč, žveplov dioksid in formaldehid, pa tudi vulkanski pepel in ogljikov monoksid.

2.4

Program Copernicus je imel od vsega začetka koristi od sodelovanja z drugimi sodelujočimi misijami, ki so bistvene za podatke zelo visoke ločljivosti, ki jih Copernicus ne more zagotoviti. Te misije so omogočile, da se je projekt začel že pred izstrelitvijo prvega satelita Sentinel. Poleg podatkov iz vzporednih misij se uporabljajo in primerjajo tudi podatki senzorjev in situ, nameščenih na tleh, morju ali v zraku. Splošno priznana točnost podatkov programa Copernicus temelji prav na potrjevanju z navzkrižnim preverjanjem podatkov, ki jih zabeležijo senzorji in situ.

2.5

Copernicus je bil že na začetku zasnovan kot uporabniško usmerjen program, ki temelji na potrebah uporabnikov. Ta pristop je skupaj z odprto in brezplačno rabo podatkov razlog za vedno večji uspeh med uporabniki in izvajalci storitev.

2.6

Upravljanje programa Copernicus poteka na podlagi kompetenc.

2.6.1

Usklajevanje in izvajanje vesoljske komponente je bilo preneseno na Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) in delno na Evropsko organizacijo za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT).

2.6.2

Pooblastila za storitve so prenesena na Skupno raziskovalno središče (JRC), Evropsko agencijo za okolje (EEA), Evropski center za srednjeročno napovedovanje vremena (ECMWF), Mercator Océan, Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (FRONTEX), Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA) in Satelitski center EU. Skladnost programa Copernicus s standardi programa geoprostorskih podatkov INSPIRE zagotavlja učinkovito uporabo vseh razpoložljivih podatkovnih virov.

2.7

Komisija pozitivno ocenjuje dosežene rezultate, skladnost z oceno proračuna, rast povpraševanja uporabnikov ter sodelovanje z institucijami in organi, ki prispevajo k upravljanju storitev.

2.8

Odbor Copernicus, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, in forum uporabnikov sodelujeta s Komisijo pri skupnem upravljanju programa.

2.9

Izjemni rezultati so bili doseženi na področju komuniciranja in razširjanja priložnosti, ki jih ponuja program Copernicus, s posebnimi programi, kot sta Releji Copernicus in Akademija Copernicus, katerih naloga je krepitev ozaveščanja in zagotavljanje lokalne pomoči uporabnikom.

2.10

Komisija je skupaj z Evropsko vesoljsko agencijo organizirala letno tekmovanje Copernicus Masters, namenjeno spodbujanju inovacij. Zagonski program Copernicus vključuje tudi pospeševalnik Copernicus Accelerator, ki zagotavlja mentorstvo zagonskim podjetjem, prihodnje hekatone Copernicus Hackathons (s 40 hekatoni v dveh letih) in program Copernicus Incubation, ki bo v obdobju treh let finančno podprl 60 zagonskih podjetij.

2.11

Prihodnje prednostne naloge Komisije so:

—	sprostitev gospodarskega potenciala programa Copernicus tako, da se zagotovljeni podatki pretvorijo v inovativne proizvode in storitve,

—	zagotavljanje stabilnosti programa v prihodnje in brezplačnega polnega in odprtega dostopa do podatkov,

—	popolno izvajanje vesoljske strategije za Evropo, da bi se obravnavali izzivi podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja ter spremljale emisije CO2 in drugih toplogrednih plinov, raba zemljišč in gozdarstvo ter spremembe na Arktiki,

—	krepitev varnosti, ki jo lahko zagotavlja Copernicus z nadzorom na mejah in pomorskim nadzorom.

3. Splošne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja rezultate, ki so bili doslej doseženi s programom Copernicus in o katerih ga je obvestila Komisija. Nenehno je podpiral evropsko vesoljsko politiko kot celoto, zlasti oba pomembna programa Galileo in Copernicus; njegova pretekla mnenja o tem vprašanju (3) se močno odražajo v sporočilu Komisije.

3.2

EESO meni, da so glavni cilji programa doseženi in na nekaterih področjih tudi preseženi.

3.3

Glede na količino in kakovost podatkov, ki jih sateliti dnevno zberejo, je Copernicus eden od vodilnih svetovnih virov podatkov, ki Evropski uniji zagotavlja neodvisnost pri spremljanju njenega ozemlja, drugim delom sveta pa hkrati zagotavlja natančne in brezplačne podatke. Zaradi njegovega nepričakovanega uspeha je prišlo do nekaterih težav pri upravljanju podatkovnega toka. EESO priporoča, naj se odprta javna vozlišča hitro in učinkovito okrepijo in naj se izpolni zahteva po nalaganju megapodatkov z visoko hitrostjo.

3.4

Z napovedanim začetkom delovanja sistema DIAS bi moral biti zagotovljen preprost dostop, kar bi v kombinaciji s sistemom CORDA (Copernicus Reference Access Data) uporabnikom zagotavljalo očitno izboljšanje količine in kakovosti podatkov, ki so na voljo. Podatke bi bilo treba oceniti tudi glede na stopnjo zakritosti z oblaki, saj doslej velikega deleža podatkov ni bilo mogoče uspešno uporabiti zaradi oblačnosti. S tem bi se občutno zmanjšali obratovalni stroški in amortizacija objektov DIAS.

3.5

EESO poudarja, da je treba pri ocenjevanju dosežkov programa Copernicus poleg gospodarskih upoštevati tudi družbene in okoljske vidike. EU se je zavezala k ciljem trajnostnega razvoja in je s svojo jasno in ambiciozno zavezo ciljem konference COP 21 ena od vodilnih sil na svetu na področju boja proti podnebnim spremembam, program Copernicus pa je najpomembnejši sistem v smislu zagotavljanja jasnih metrik in orodij za merjenje uspešnosti in dosežkov ne le na ravni EU, temveč v svetovnem merilu.

3.6

Kljub pohvalnim pobudam Komisije in agencij, na katere so prenesene storitve, ni ustrezne usklajene politike komuniciranja z javnostjo o koristih, ki izvirajo iz informacij, ki jih zagotavlja program Copernicus, zato se več sto milijonov evropskih državljanov ne zaveda koristi vesolja. EESO je večkrat pozval k vzpostavitvi velikega vesoljskega portala, namenjenega evropski vesoljski politiki kot celoti. To bi moral biti prvi korak k ustanovitvi evropske vesoljske skupnosti, ki bi povzela pozitivne izkušnje Evropske skupnosti za premog in jeklo ter njen model upravljanja, iz katerega se je razvila Evropska skupnost.

3.7

Ena od prednostnih nalog evropske vesoljske strategije je spodbujanje dela in trajnostne rasti. Dostop do izkušenj in tržnega znanja gospodarskih subjektov, inovativnih zagonskih podjetij in strokovnjakov za obdelavo podatkov in ustvarjanje novih aplikacij lahko prispeva k hitremu razvoju na področju uporabe podatkov, ki se dnevno pridobivajo, kar pomeni veliko možnosti za pozitivne gospodarske, okoljske in socialne učinke.

3.8

Upravljanje programa Copernicus je pozitivno, Komisiji in vpletenim agencijam so bile dodeljene jasne odgovornosti. V naslednji uredbi o programu Copernicus bi bilo treba to ravnovesje ohraniti, odgovornost za usklajevanje vesoljske komponente še naprej zaupati Evropski vesoljski agenciji, upravljanje storitev pa pooblaščenim subjektom.

3.9

Razvoj vesoljskih storitev je ključen za razvoj digitalnih storitev za posameznike in podjetja. Storitve programa Copernicus je mogoče na več načinov praktično uporabiti v vsakdanjem življenju: kmetije v Avstriji so na primer s satelitskim spremljanjem polj povečale pridelke za 26 %; na Nizozemskem so z istim sistemom prihranili pri stroških vrtanja za pridobivanje ogljikovodikov, prevoz in logistiko; v več evropskih mestih so povečali natančnost meritev onesnaženosti zraka za 60 % in obenem znižali stroške (4).

3.10

EESO poziva, naj se pospeši vzpostavljanje širokopasovnih povezav po vsej Evropi, zlasti na podeželskih in obrobnih območjih, kot je bilo sprejeto v strategiji za enotni digitalni trg.

3.11

Komisijo poziva, naj se zlasti trdno zaveže, da bo razširjala nova znanja in spretnosti ter nova delovna mesta. Snovanje tečajev poklicnega usposabljanja bi bilo treba podpirati z evropskimi programi. S širjenjem preciznega kmetijstva se bodo pridelki povečali zaradi prihrankov vode, gnojil in pesticidov. Kmetijstvu 4.0 bo zelo koristila možnost uporabe podatkov, zbranih z opazovanjem zemljišč, in njihovega združevanja z določanjem geografskega položaja in drugimi tehnologijami, ki so že na voljo. Oblikovali se bodo novi poklici, kot so ozemeljski analitik, kibernetski agronom in razvijalec aplikacij za blažitev podnebnih sprememb.

3.12

Velika težava pri hitrem razvoju priložnosti, ki jih odpirajo evropski vesoljski programi, je financiranje, zlasti financiranje MSP in zagonskih podjetij.

3.13

Druga velika težava zadeva kibernetsko varnost, zasebnost in varnost vesoljske infrastrukture. Vsakodnevno življenje je vse bolj odvisno od uporabe podatkov, ki prihajajo iz vesolja. EESO priporoča, da se okrepijo varnostni zaščitni ukrepi in pospešijo programi, namenjeni čiščenju odpadkov in satelitov, ki so prenehali delovati (5). EU bi morala zaradi varnosti infrastrukture spodbuditi sklenitev pomembnega mednarodnega sporazuma.

3.14

Novi poziv javnih organov in zasebnega sektorja bi se moral glasiti „odprite vrata na stežaj“, da bi civilna družba dejansko lahko sodelovala pri tem. Razdrobljenost informacij med različnimi javnimi in zasebnimi izvajalci odvrača MSP zlasti od resnega sodelovanja pri razvoju možnih načinov uporabe sistema.

3.15

EESO pozdravlja sklepe Evropskega sveta z dne 1. decembra 2017, ki so zelo blizu točkam, na katere sam že dolgo opozarja: udeležba zasebnih vlagateljev in zavezanost k popolnim informacijam, dolgoročna vizija z zadostnimi finančnimi sredstvi, razvoj novih inovativnih podjetij in podpora zanje, večja neodvisnost Unije in njen vodilni položaj na področju vesoljske politike, ki ga zdaj ogrožajo tradicionalni in nastajajoči tekmeci, pristop, usmerjen k uporabnikom, pod nevojaškim nadzorom in upravljanjem programa Copernicus ter ohranitev brezplačnega, odprtega in dostopnega sistema.

3.16

Komisija je v nedavni študiji ocenila, da bodo koristi, ki izhajajo iz programa Copernicus, v obdobju 2017–2035 znašale od 67 do 131 milijard EUR. Z nadaljevanjem programa po letu 2021 bodo ustvarjeni dobički s faktorjem od 11 do 21, program pa bo prispeval tudi k ustvarjanju 4 000 visoko kvalificiranih delovnih mest na leto.

3.17

EESO opozarja na pomen programa globalnega spremljanja okolja in varnosti za Afriko in na uspeh nedavnih sporazumov o sodelovanju med EU in Komisijo Afriške unije. Prenos zelo koristnih podatkov in tehnologij za upravljanje zemljišč, ki izhajajo iz programa Copernicus, opredelitev in vzdrževanje vodnih virov ter izboljšanje kmetijskih pridelkov bi moral biti ključna značilnost naraščajočih zavez EU Afriki in državam v razvoju.

4. Posebne ugotovitve

4.1

EESO potrjuje, da je pripravljen sodelovati pri podpori in razširjanju pobud, da se civilna družba seznani z družbeno-gospodarskim potencialom in koristmi, ki jih zagotavlja sistem Copernicus, tako kot je to storil za projekt Vesolje in družba, ki ga namerava izvajati še naprej. Povezovanje oblasti, agencij, javnih in zasebnih storitvenih podjetij in civilne družbe je ključ do izjemnega uspeha, pričakovanega od aplikacij, ki izvirajo iz strateških projektov, kot sta Galileo in predvsem Copernicus.

4.2

EESO se strinja s pomisleki Komisije glede nizke udeležbe „nevesoljskih“ uporabnikov. Ta vidik zahteva veliko več pozornosti, kot je je bil deležen doslej. Pozitivna izkušnja Agencije za evropski GNSS (GSA) bi se lahko ponovila pri programu Copernicus, če bi odgovornost za informacije in priložnosti, ki jih zagotavljajo različne službe programa, zaupali enemu organu. Rešitev bi morda lahko bila nova agencija.

4.3

EESO meni, da eden največjih uspehov programa Copernicus temelji na njegovem izvoru, saj gre za uporabniško usmerjen program, in zlasti odobrava njegov vključujoči model upravljanja. To je prvi strateški program Unije, v katerem skupnost uporabnikov skupaj z državami članicami sodeluje pri strateških odločitvah prek foruma uporabnikov. EESO priporoča, da se na forum poleg uporabnikov, ki jih določijo države članice, trajno vključijo tudi zasebni uporabniki, ki jih izberejo njihova evropska združenja. EESO izraža pripravljenost za sodelovanje na forumu. Forumi za uporabnike bi morali tudi na nacionalni ravni omogočati čim širšo udeležbo civilne družbe.

4.4

Ena od težav, ki bi jo bilo treba hitro rešiti, je standardizacija in interoperabilnost podatkov in situ. Ta vprašanja izvirajo iz razlik pri uporabi direktive INSPIRE (6) in neskladne zakonodaje na nacionalni ravni. EESO priporoča, naj se Komisija in države članice zavežejo, da bodo hitro zagotovile bistveno uskladitev jezikov in postopkov za popolno, učinkovito in brezplačno uporabo podatkov.

4.5

EESO meni, da je ključno sodelovanje zasebnih vlagateljev, evropskega in mednarodnega finančnega sistema ter investicijskih skladov. Dobra rešitev bi lahko bila oblikovanje vesoljskih obveznic za različne projekte, povezane z vesoljem, vključno s projekti v državah v razvoju, zavarovanih z jamstvi, ki bi jih lahko zagotovile evropske bančne institucije, kot je EIB, ali mednarodne institucije, kot je Mednarodna banka za obnovo in razvoj (IBRD).

4.6

EESO meni, da bi bilo treba uporabiti načelo vzajemnosti v odnosu do tretjih držav, zlasti kar zadeva uporabo nosilnih raket. Prednost bi bilo treba dati evropskim nosilnim raketam, ki bodo okrepile ponudbo z začetkom uporabe nosilnih raket Ariane 6 in Vega C, ki sta rezultat evropskega sodelovanja. Gre za prožni nosilni raketi, ki dopolnjujeta paleto razpoložljivih možnosti. Nosilna raketa Ariane 5, ki deluje od leta 1996 in je opravila 82 uspešnih izstrelitev, bo delovala do leta 2023 in je bila izbrana za nosilno raketo teleskopa Jamesa Webba, naslednika teleskopa Hubble. Mednarodni trg je izjemno konkurenčen in nekatera podjetja v konkurenčnih državah z zaščitno politiko ponujajo dampinške cene, da bi si v prihodnjih letih zagotovila naročila.

4.7

Poleg gospodarskih in družbenih dejavnosti je za EESO izjemno pomemben prispevek k boju proti trgovini z ljudmi, reševanju migrantov v izjemni nevarnosti in varovanju meja EU z učinkovitimi ukrepi za boj proti terorizmu, ki izvira zlasti iz bližnjevzhodnih regij, v katerih divja vojna. Varnost in obramba ozemlja sta odgovor na naraščajoče zahteve evropskih državljanov.

V Bruslju, 14. marca 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Georges DASSIS

(1) UL C 327, 12.11.2013, str. 38.

(2) 17. januarja 2018 je bilo registriranih uporabnikov 118 000.

(3) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Skupnosti (Inspire), UL C 221, 8.9.2005, str. 33; evropski program za opazovanje Zemlje (GMES), UL C 339, 14.12.2010, str. 14; vesoljska komponenta programa GMES, UL C 44, 11.2.2011, str. 153; evropski program za spremljanje Zemlje (GMES), UL C 299, 4.10.2012, str. 72; program Copernicus, UL C 67, 6.3.2014, str. 88; vesoljska strategija za Evropo, UL C 209, 30.6.2017, str. 15.

(4) Socialno-ekonomski učinek programa Copernicus v EU po sektorjih.

(5) UL C 327, 12.11.2013, str. 38.

(6) Direktiva INSPIRE.