6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 237/19

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Boj proti nezakonitim spletnim vsebinam – Povečanje odgovornosti spletnih platform

(COM(2017) 555 final)

(2018/C 237/03)

Poročevalec:

Bernardo HERNÁNDEZ BATALLER

Zaprosilo	Evropska komisija, 17. 11. 2017
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	9. 3. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	14. 3. 2018
Plenarno zasedanje št.	533
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	180/4/5

1. Sklepi in priporočila

1.1

Nezakonite spletne vsebine so kompleksen horizontalen problem, ki ga je treba obravnavati z različnih vidikov, kot sta ocena njihovih posledic in uskladitev njihove obravnave v pravnem okviru držav članic.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja, da je treba vzpostaviti primeren in uravnotežen zakonodajni okvir za platforme na enotnem digitalnem trgu, ki bi lahko prispeval k vzpostavitvi zaupanja tako za podjetja kot za potrošnike na splošno, da bodo lahko z zaupanjem uporabljali platforme. Sprejeti je treba prožne in trajnostne politične zakonodajne pristope ter pristope samoregulacije, s katerimi se bodo neposredno obravnavali ti izzivi, zlasti v povezavi s postopki odkrivanja, preiskav, prijave in odstranjevanja nezakonitih vsebin s platform.

1.2

EESO meni, da je treba pri sprejemanju meril in ukrepov upoštevati njegova prejšnja mnenja. Izhajati je treba iz dejstva, da je to, kar je nezakonito v realnem svetu, nezakonito tudi v virtualnem svetu (na spletu). EESO poudarja pomen tehnološke nevtralnosti in skladnosti pravil, ki se uporabljajo na spletu in zunaj njega v enakih okoliščinah, kolikor je to potrebno in mogoče.

1.3

Nujno je treba zagotoviti najboljše ravnovesje med omejitvami, predvidenimi za nezakonite vsebine, in spoštovanjem temeljnih pravic, pri čemer je treba upoštevati tudi velikost in dejavnosti spletnih platform.

EESO poziva Komisijo, naj sprejme primerne ukrepe proti vse pogostejšim nasilnim in/ali diskriminatornim sporočilom na spletnih platformah; poudarja pomen zaščite ranljivih oseb in otrok ter boja proti vsem oblikam rasizma, seksizma, spodbujanja terorizma in nadlegovanja, tudi v digitalnem okolju.

1.4

Zlasti je treba proučiti učinkovitost načrtovanih ukrepov v zvezi s spletnimi platformami, ki imajo sedež zunaj ozemlja Evropske unije (EU).

Komisija bi prav tako morala v največji meri pregledati in katalogizirati obravnavane nezakonite vsebine, da bi lahko zajeli tudi druge vsebine, ki v sporočilu niso izrecno naštete.

Vsekakor bi bilo treba v naslednjih primerih spodbujati uporabo vodilnih načel za postopke odkrivanja, preiskave, prijave in odstranjevanja vsebin:

(a)

za zaščito pravic, priznanih z mednarodnimi konvencijami, na primer za zaščito:

—	otrok pred digitalno vsebino, ki bi bila lahko v nasprotju s Konvencijo o otrokovih pravicah,

—	invalidov pred digitalno vsebino, ki bi bila lahko v nasprotju s Konvencijo o pravicah invalidov;

(b)	da se prepreči diskriminacija na podlagi spola v digitalnih vsebinah, zlasti kar zadeva uporabo načela enake obravnave moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev in njihovi dobavi, ter da se zagotovita enakost spolov in človeško dostojanstvo v oglaševanju;

(c)	da se zagotovi in poskrbi za skladnost digitalnih vsebin z digitalno agendo, s tem pa poveča varnost in okrepijo pravice potrošnikov v digitalni družbi.

V sporočilu bi bilo treba upoštevati morebitne posledice nezakonitih vsebin za enotni trg, da se s primernimi preventivnimi ukrepi lahko zagotovi, da bo nadalje deloval v skladu s svojimi temeljnimi načeli.

1.5

Odbor pozdravlja pobudo Evropske komisije, ki je v tem sporočilu na splošno predstavila primerno obravnavo nezakonitih vsebin na spletnih platformah. V tem okviru bi morali razmisliti o morebitni reviziji direktive o elektronskem poslovanju, direktive o nepoštenih poslovnih praksah in direktive o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju, in sicer med drugim na podlagi meril, kot so v prihodnost usmerjeni in tehnološko nevtralni standardi, ki omogočajo razvoj evropskih platform, da bi preprečili negotovost za gospodarske subjekte in omejevanje dostopa do digitalnih storitev.

2. Ozadje

2.1

Spletne platforme so vrsta ponudnikov storitev informacijske družbe, ki delujejo kot posredniki v določenem digitalnem okolju. Zajemajo širok nabor akterjev, ki sodelujejo v številnih gospodarskih dejavnostih, kot so e-trgovina, mediji, spletni iskalniki, sodelovalno gospodarstvo, nepridobitne dejavnosti, distribucija kulturnih vsebin ali družbena omrežja. Zanje ni jasne in točne opredelitve: ker se nenehno razvijajo, jih je težko opredeliti. Trenutno imajo pomembno vlogo na notranjem trgu, ki se bo v prihodnosti še okrepila.

2.2

Komisija je vprašanje spletnih platform že obravnavala v povezavi z enotnim digitalnim trgom (1) in priznala, da je najpomembnejši izziv, s katerim se danes sooča EU pri zagotavljanju svoje prihodnje konkurenčnosti v svetu, učinkovito spodbujanje inovacij v teh gospodarskih sektorjih, vendar ob hkratni ustrezni zaščiti upravičenih interesov potrošnikov in uporabnikov. Zato je predvidela revizijo direktiv o telekomunikacijah, zasebnosti in elektronskih komunikacijah z vidika spletnih komunikacijskih storitev OTT.

2.3

EESO je v zvezi s tem sporočilom poudaril (2), da so številne spletne platforme pomemben element sodelovalnega gospodarstva, in opozoril na svoje ugotovitve o sodelovalnem gospodarstvu, zlasti o zaščiti potrošnikov, delavcev in samozaposlenih. Prav tako je poudaril, da je treba obravnavati nevarnost razdrobljenosti predpisov, in menil, da je zato treba sprejeti usklajen pristop EU.

2.4

Komisija v tem sporočilu obravnava „boj proti nezakonitim spletnim vsebinam“. Da bi povečala odgovornost spletnih platform, v sporočilu določa smernice in načela za spletne platforme, da bi te v sodelovanju z nacionalnimi organi, državami članicami in drugimi zadevnimi deležniki okrepile boj proti nezakonitim spletnim vsebinam.

2.4.1

Cilj je spodbuditi izvajanje dobrih praks pri preprečevanju, odkrivanju in odstranjevanju nezakonitih vsebin ter onemogočanju dostopa do njih, da se:

(a)	zagotovi njihovo uspešno odstranjevanje;

(b)	povečata preglednost in varstvo temeljnih pravic na spletu;

(c)	zagotovijo pojasnila platformam o njihovi odgovornosti, ko se odločijo sprejeti proaktivne ukrepe za odkrivanje in odstranjevanje nezakonitih vsebin ali onemogočanje dostopa do njih (t. i. ukrepi „dobrega Samaritana“).

2.4.2

Zakonodajni okvir EU sestavljajo zavezujoče in nezavezujoče določbe, zlasti direktiva o elektronskem poslovanju (3), ki med drugim usklajuje pogoje, pod katerimi so določene spletne platforme lahko izvzete od odgovornosti za nezakonite vsebine, ki jih gostijo na enotnem digitalnem trgu.

2.4.3

Trenutno v EU ni usklajenega in celostnega pristopa za odstranjevanje nezakonitih vsebin. Kaj je nezakonito, je določeno s posebno zakonodajo na ravni EU in nacionalni ravni. V vsakem primeru bi bolj usklajen pristop omogočal učinkovitejši boj proti nezakonitim vsebinam, kar bi prispevalo tudi k razvoju digitalnega trga.

2.4.4

V sporočilu so proučena merila, ki jih je treba določiti za ravnanje spletnih platform, pristojnih organov in uporabnikov, da bodo hitro in učinkovito odkrivali nezakonite vsebine. V ta namen bi morale spletne platforme sistematično okrepiti sodelovanje s pristojnimi organi v državah članicah, države članice pa bi morale zagotoviti, da se sodišča lahko učinkovito odzivajo na nezakonite spletne vsebine, in okrepiti čezmejno sodelovanje.

2.4.4.1

Poleg tega bi bilo treba v skladu s sporočilom vzpostaviti mehanizme za delovanje „zaupanja vrednih prijaviteljev“, da bi se nezakonite spletne vsebine odstranjevale hitreje in bolj zanesljivo. To so specializirani subjekti s posebnim strokovnim znanjem pri odkrivanju nezakonitih vsebin in namenske strukture za odkrivanje takšnih vsebin na spletu. Komisija bo proučila možnosti za dogovor o vseevropskih merilih za zaupanja vredne prijavitelje.

2.4.4.2

Za komuniciranje z uporabniki bi spletne platforme morale vzpostaviti lahko dostopne in uporabnikom prijazne mehanizme, da bi uporabniki lahko prijavili vsebine, ki jih gostijo platforme in za katere menijo, da so nezakonite.

2.4.4.3

Komisija meni, da je za zagotavljanje visoke stopnje kakovosti komunikacije treba uvesti učinkovite mehanizme, ki olajšujejo posredovanje prijav, ki so dovolj natančne in ustrezno utemeljene.

2.4.5

Pomen sprejetja proaktivnih ukrepov spletnih platform se ocenjuje z vidika izvzetja od odgovornosti in uporabe tehnologije za odkrivanje in prepoznavanje nezakonitih vsebin.

2.4.6

Sporočilo proučuje tudi odstranjevanje nezakonitih vsebin in se zavzema za vzpostavitev čvrstih varoval za omejitev tveganj, da se ne bi odstranile tudi zakonite vsebine. Komisija se zavzema za „hitro“ ukrepanje pri odstranjevanju vsebin in prijavljanju kaznivih dejanj organom kazenskega pregona ter spodbuja preglednost politik platform o ravnanju z vsebinami in postopkov „prijave in ukrepanja“.

2.4.7

Komisija v zvezi z vzpostavitvijo varoval proti čezmernemu odstranjevanju in zlorabljanju sistema proučuje ugovarjanje prijavi in ukrepe proti zlonamernim prijavam in protiprijavam.

2.4.8

V zvezi s preprečevanjem ponovnega pojavljanja nezakonitih vsebin se obravnava možnost uvedbe ukrepov, ki uporabnike odvračajo od ponovnega nalaganja nezakonitih vsebin iste vrste in so usmerjeni v uspešno preprečevanje širjenja takšnih vsebin. Prav tako se spodbujata nadaljnja uporaba in razvoj tehnologij za preprečevanje ponovnega pojavljanja nezakonitih vsebin na spletu, na primer s samodejnimi filtri proti ponovnemu nalaganju.

2.4.9

To sporočilo na splošno daje smernice, vendar ne spreminja veljavnega zakonodajnega okvira in ne vsebuje pravno zavezujočih predpisov. Glavni namen je spletnim platformam zagotoviti smernice, kako lahko najbolje izpolnjujejo svojo odgovornost pri boju proti nezakonitim vsebinam, ki jih gostijo. Cilj je tudi širiti dobre postopkovne prakse proti različnim vrstam nezakonitih vsebin in spodbujati tesnejše sodelovanje med platformami in pristojnimi organi.

3. Splošne ugotovitve

3.1

EESO se je seznanil s tem sporočilom in Komisijo poziva, naj pripravi programe in sprejme učinkovite ukrepe, s katerimi bo vzpostavila trden in usklajen pravni okvir za učinkovito odstranjevanje nezakonitih vsebin. Sporočilo je prav tako primerno glede na učinek, ki ga imajo trenutno spletne platforme na vsakdanje življenje, nevarnosti, povezane z njihovim družbenim vplivom, ter učinek na enotni digitalni trg, katerega namen je preprečiti razdrobljenost nacionalnih zakonodaj ter odpraviti tehnične, pravne in davčne ovire, da bi podjetjem, državljanom in potrošnikom omogočili, da v celoti izkoristijo digitalna orodja in storitve.

EESO poudarja, da se morajo spletne platforme boriti proti nezakonitim vsebinam ter nepošteni poslovni praksi (npr. preprodaja vstopnic za prireditve po oderuških cenah), in sicer z zakonodajnimi ukrepi, ki jih dopolnjujejo učinkoviti samoregulativni ukrepi (npr. z zelo jasnimi pogoji uporabe in ustreznimi mehanizmi za identifikacijo večkratnih storilcev ali z vzpostavitvijo specializiranih skupin za moderiranje vsebin in nadzor nezakonitih vsebin), ali sprejetjem hibridnih ukrepov.

3.2

EESO meni, da bi morali pregledati in katalogizirati nezakonite vsebine, da bi zajeli več kot le tiste, navedene v sporočilu (hujskanje k terorističnim dejanjem, ksenofobni govor, ki javno spodbuja sovraštvo in nasilje, ter spolna zloraba otrok). Vključili bi lahko tudi očitno zlonamerno obrekovanje in razširjanje gradiva, ki krši človekovo dostojanstvo, ali seksističnih vsebin, ki prispevajo k nasilju na podlagi spola; cilj ni sestaviti izčrpen seznam tovrstnih primerov, temveč vzpostaviti enotna merila za njihovo katalogizacijo.

Zato bi bilo treba v naslednjih primerih spodbujati uporabo vodilnih načel za postopke odkrivanja, preiskave, prijave in odstranjevanja vsebin:

(a)

za zaščito pravic, priznanih z mednarodnimi konvencijami, na primer za zaščito:

—	otrok pred digitalno vsebino, ki bi bila lahko v nasprotju s Konvencijo o otrokovih pravicah,

—	invalidov pred digitalno vsebino, ki bi bila lahko v nasprotju s Konvencijo o pravicah invalidov;

(b)	da se prepreči diskriminacija na podlagi spola v digitalnih vsebinah, zlasti kar zadeva uporabo načela enake obravnave moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev in njihovi dobavi, ter da se zagotovi enakost spolov in človeško dostojanstvo v oglaševanju;

(c)	da se zagotovi in poskrbi za skladnost digitalnih vsebin z digitalno agendo, s tem pa poveča varnost in okrepijo pravice potrošnikov v digitalni družbi.

3.3

EESO podpira okrepitev ukrepov za boj proti nezakonitim spletnim vsebinam, zlasti z namenom, da se zaščitijo mladoletniki ter odstranijo vsebine, povezane s sovražnim govorom, in vsebine, povezane s hujskanjem k terorističnim dejanjem. Poziva, naj se upošteva potreba po preprečevanju nadlegovanja in nasilja, usmerjenima proti ranljivim osebam.

3.4

Tega ne spremeni dejstvo, da se pojem nezakonite vsebine v digitalnem okolju razlikuje s pravnega vidika v državah članicah pa tudi z etičnega vidika vsakega posameznika. Tako obstajajo primeri, ki jih ni mogoče jasno kategorizirati, pri katerih je vprašanje o nezakoniti vsebini odvisno od razlage in rešitve navzkrižja med temeljnimi pravicami, kot so svoboda izražanja in druge priznane pravice. Zato morajo biti te pravice čim bolj usklajene, da se preprečijo tovrstna navzkrižja. V vsakem primeru je treba poudariti pomen ukrepov proti razširjanju lažnih novic, zato EESO meni, da morajo spletne platforme uporabnikom ponuditi orodja za prijavo lažnih novic, tako da bodo ostali uporabniki obveščeni o vsebinah, katerih verodostojnost se izpodbija. Spletne platforme bi lahko poleg tega vzpostavile partnerstva z zaupanja vrednimi prijavitelji, tj. s certificiranimi spletnimi mesti za preverjanje dejstev, ter s tem izboljšale zaupanje uporabnikov v veljavnost spletnih vsebin.

3.5

Za ponazoritev se priporoča sistematizacija primerov nezakonitih vsebin, da se v čim večji meri poenoti pojmovanje v državah članicah, kar bi olajšalo njihovo prednostno razvrstitev in razmejitev. V zvezi s tem se v nadaljevanju med drugim predlagajo naslednji elementi:

—	nacionalna varnost (terorizem, korupcija, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, nedovoljen promet z orožjem, davčne utaje in pranje denarja),

—	zaščita mladoletnikov (pornografija, nasilje itd.),

—	trgovina z ljudmi, prostitucija in nasilje na podlagi spola, vključno s seksističnimi oglasi,

—	zaščita človekovega dostojanstva (sovražni govor in spodbujanje rasne diskriminacije, diskriminacije na podlagi spola, ideologije ali spolne usmerjenosti),

—	gospodarska varnost (goljufije in prevare, piratstvo in ponarejanje itd.),

—	varnost informacij (nezakoniti vdori v informacijske sisteme, zbiranje podatkov v komercialne namene, izogibanje konkurenci, dezinformacije itd.),

—	varstvo zasebnosti (kibernetsko nadlegovanje, odtekanje in uporaba osebnih podatkov, prestrezanje osebnih sporočil, prestrezanje geolokacije oseb itd.),

—	zaščita ugleda (obrekovanje, nezakonito primerjalno oglaševanje itd.),

—	intelektualna lastnina.

3.5.1

Prav tako je treba natančneje določiti pojma „nezakonite vsebine“ ter „nevarne vsebine“, da se prepreči pristranska razlaga teh pojmov.

3.6

Posebno pozornost je zaradi njihovih posledic treba nameniti koncentraciji ekonomske moči nekaterih spletnih platform ter pripravi, obdelavi in distribuciji povsem informativnih vsebin, ki se zgolj zdijo zakonite, medtem ko je namen njihove objave prikriti nezakonite ali nevarne elemente. Enako velja za vse vidike, povezane z množičnimi podatki in koristmi, ki jih imajo spletne platforme pri njihovem izkoriščanju.

3.7

Glede na splošno naravo problema bi lahko analizirali in proučili pobude za optimalno in učinkovito sodelovanje in recipročnost na tem področju ob upoštevanju načel, kot so informacije, izbira, postopni prenos, varnost, celovitost podatkov, dostop in izvajanje.

4. Posebne ugotovitve

4.1

V splošnem kontekstu bi bilo treba razmisliti o reviziji direktive o elektronskem poslovanju iz leta 2000, direktive o nepoštenih poslovnih praksah iz leta 2005 in direktive o oglaševanju iz leta 2006. Zlasti bi morali proučiti vidike, povezane z novimi gospodarskimi modeli in primeri, pri katerih ne gre za klasične poslovne odnose. V vsakem primeru je treba okrepiti sistem odgovornosti za vsebine na platformah na način, ki bo usklajen v vsej Uniji, in odpraviti pomanjkljivosti pri njegovem izvrševanju. S tem se bo okrepila pravna varnost in povečalo zaupanje podjetij in potrošnikov.

4.1.1

V vsakem primeru bi bilo treba predvideti ukrepe proti spletnim stranem, ki kršijo te določbe, vključno z možnostjo blokiranja dostopa do spletnih strani s preglednimi postopki. Prav tako bi bilo treba zagotoviti ustrezna varovala, s katerimi se zagotovi, da so omejitve potrebne in sorazmerne ter da so uporabniki obveščeni o razlogih za omejen dostop. Ta varovala bodo vključevala tudi možnost sodnega varstva.

4.1.2

V zvezi z odkrivanjem in prijavljanjem nezakonitih vsebin sporočilo navaja, da je treba upoštevati, da lahko nacionalna sodišča in organi sprejmejo zaščitne in druge ukrepe za odpravo ali blokado dostopa do nezakonitih vsebin. Vse to bi morali spremljati ukrepi, za katere se je zavzel EESO v mnenju o uredbi o sodelovanju med organi, odgovornimi za vprašanja potrošnikov (4).

4.2

Prav tako bi bilo treba vzpostaviti mehanizme za ugotavljanje odgovornih in postopke za odzivanje, ki bodo omogočili predhodni in sprotni odvzem dovoljenj. Opredeliti bi bilo treba tudi ukrepe, ki jih je treba sprejeti za posamezne primere, ob upoštevanju konteksta in informacij, ki so na voljo.

4.3

Podrobneje bi lahko proučili vidike, povezane z odobritvijo vsebin na podlagi predhodnih prijav. Tako bi lahko pripravili seznam spletnih platform z nezakonitimi vsebinami ter tistih, ki razvijajo najboljše prakse, ki so uradno priznane, kar bo platforme spodbudilo k tekmovanju za ugled in zaupanje v spletu.

Inovativnost spodbuja naložbe v raziskave in razvoj, izboljšuje usposobljenost delovne sile in je ključnega pomena za ustvarjanje novih idej in inovacij. Za odkrivanje, identificiranje, odstranjevanje in preprečevanje ponovnega nalaganja nezakonitih vsebin bi morali uporabiti tehnološke inovacije, kot so obdelava podatkov in umetna inteligenca, uporaba tehnologij za samodejno odkrivanje in filtriranje, pri tem pa se je na koncu treba še prepričati, da so odločitve posameznika in njegova dejanja v skladu z zajamčenimi temeljnimi pravicami in demokratičnimi vrednotami.

EESO ponovno potrjuje, da je treba najti ravnovesje med spoštovanjem temeljnih pravic in omejevanjem nezakonite vsebine, obenem pa poudarja, da trenutna tehnologija samodejnega filtriranja pomeni nesorazmerno breme za svobodno gospodarsko pobudo posrednikov, za pravico končnih uporabnikov do svobode izražanja in pravico do varstva osebnih podatkov. Industriji ne smemo vsiljevati enotnih rešitev, kot so samodejni filtri proti ponovnemu nalaganju, ne da bi pri tem upoštevali posebne potrebe MSP v sektorju informacijske tehnologije. Sedanje najboljše prakse na področju tehnologije samodejnega filtriranja kažejo, da je nujno sistematično zagotoviti, da je v postopek vključen človek. To je sistem, v katerem dokončne kontekstualne odločitve glede manjšega števila spornih primerov vedno sprejemajo ljudje, da bi s tem zmanjšali verjetnost kršitev temeljne pravice do svobode izražanja. Jasno mora biti, da umetna inteligenca ne sme nadomestiti odločitev, ki jih ljudje sprejemamo na podlagi etične presoje.

4.4

V zvezi s prijavami bi morali razmisliti o postopkih akreditacije zaupanja vrednih prijaviteljev. Za „zagotavljanje visoke kakovosti prijav“ je treba opozoriti na to, da bi bilo dobro, če bi se prijave javno objavile.

4.5

V sporočilu ni jasnih predlogov za proaktivne, preventivne in prevzgojne ukrepe, ki bi omogočili pripravo vrste ustreznih političnih pobud: ravno ta natančnost pa je ključna za celosten in učinkovit boj proti nezakonitim spletnim vsebinam.

4.6

Predvideti bi bilo treba ukrepe za primere, ko je treba revidirati sprejete sklepe, da se zagotovi njihova razveljavitev ter ponovno vzpostavijo vsebine, odstranjene pomotoma ali prijavljene iz zlonamernih razlogov, zlasti zunajsodne sisteme pritožb, s kodeksom ravnanja, ki bodo predvidevali kazni v primeru nespoštovanja pravil.

EESO poziva k vzpostavitvi učinkovitih pritožbenih postopkov in postopkov za reševanje sporov, s čimer bi MSP in potrošnikom poenostavili uveljavljanje njihovih pravic.

4.7

Učinkovitost predlaganih ukrepov za odstranjevanje nezakonitih vsebin bi lahko povečali z uvedbo jasnega odvračilnega sredstva, kot je javna objava ukrepov, sprejetih zaradi ustrezne pravne varnosti, saj bi to tudi okrepilo standarde preglednosti, ki so potreben pogoj za uspešno in učinkovito izvajanje vsakega zakonodajnega predloga.

Zagotavljati je treba visoko raven zaščite za platforme, potrošnike in druge gospodarske akterje. Treba je spodbujati preglednost sistema in sodelovanje med platformami ter med njimi in oblastmi, da se okrepi boj proti nezakonitim vsebinam.

4.8

Navsezadnje je treba posebne predloge, ki se nanašajo na otroke, razširiti na ranljive skupine odraslih in jih pri tem ustrezno prilagoditi glede na ranljivost posameznih skupin.

V Bruslju, 14. marca 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Georges DASSIS

(1) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Spletne platforme in enotni digitalni trg: priložnosti in izzivi za Evropo, COM(2016) 288 final, 25. maj 2016.

(2) UL C 75, 10.3.2017, str. 119.

(3) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o elektronskem poslovanju (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(4) UL C 34, 2.2.2017, str. 100.