28.6.2018

Uradni list Evropske unije

C 227/63

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala, Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo, Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu

[COM(2017) 536 final – 2017/0230 (COD)]

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov in Direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)

[COM(2017) 537 final – 2017/0231 (COD)]

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja

[COM(2017) 538 final – 2017/0232 (COD)]

(2018/C 227/09)

Poročevalec:

Daniel MAREELS

Zaprosilo	Svet Evropske unije, COM(2017) 538 final: 23. 10. 2017, COM(2017) 536 final: 22. 11. 2017 in COM(2017) 537 final: 29. 11. 2017 Evropski parlament, COM(2017) 538 final: 26. 10. 2017, COM(2017) 536 final: 16. 11. 2017 in COM(2017) 537 final: 16. 11. 2017
Pravna podlaga	člena 114 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	29. 1. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	15. 2. 2018
Plenarno zasedanje št.	532
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	156/0/5

1. Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozdravlja predloge Komisije, namenjene okrepitvi nadzora unije kapitalskih trgov, katere cilje v celoti podpira. Ti predlogi niso le nov, pomemben korak pri prizadevanjih za doseganje večjega vključevanja in zbliževanja s povečanjem celostnega nadzora v uniji kapitalskih trgov, ampak prispevajo tudi k doseganju širših ciljev.

1.2

Dejansko prvenstveno zagotavljajo nove gradnike za uresničitev unije kapitalskih trgov v EU, katere hitra vzpostavitev je močno zaželena. Unija kapitalskih trgov bi morala skupaj z bančno unijo hkrati prispevati k nadaljnji širitvi in dokončanju EMU. To bi na splošno moralo prispevati h krepitvi položaja EU in njenih držav članic v spreminjajočem se globalnem okolju.

1.3

Pomena nemotenega delovanja unije kapitalskih trgov ne bi smeli podcenjevati, saj lahko pomembno prispeva k čezmejni delitvi tveganj z zasebnim sektorjem. S tem bi morale države članice postati odpornejše na nesimetrične pretrese v času krize. Za doseganje tega cilja morajo biti trgi varni, stabilni in odporni na pretrese, za kar pa je nujno potreben bolj celostni nadzor na mikro- in makrobonitetni ravni.

1.4

Zato je izrednega in prednostnega pomena, da se nadalje utira pot za več čezmejnih tržnih poslov, prav tako pa mora biti zagotovljena možnost izvajanja teh poslov brez nacionalnih in drugih ovir, preprek in neenakosti ter po nižjih stroških. Enaki konkurenčni pogoji so ključnega pomena, pri čemer ni prostora za regulativno arbitražo. Podjetjem mora biti omogočena lažja in učinkovitejša uporaba finančnih sredstev z manjšim upravnim bremenom in nižjimi stroški.

1.5

Potrošniki in vlagatelji potrebujejo večjo in boljšo izbiro ter večje varstvo. Odbor navsezadnje meni, da bi moral biti cilj vseh deležnikov, tudi nadzornih organov, vzpostaviti večje zaupanje v trge. To zaupanje je mogoče povečati s prehodom na vzdržnejše financiranje v skladu z mednarodnimi dejavnostmi in sporazumi. To bi se moralo izražati tudi v sistemu nadzora.

1.6

Novo nadzorno okolje bi moralo temeljiti na stalnem prizadevanju za zagotavljanje največje možne jasnosti in pravne gotovosti za vse. Izziv je vzpostaviti ustrezno ravnovesje med pristojnostmi nacionalnih in evropskih nadzornikov ter, kjer je to mogoče, uporabljati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, zlasti zdaj v fazi izgradnje unije kapitalskih trgov in v interesu različnih udeležencev na trgu, zlasti manjših. To velja tudi za lokalne transakcije. Hkrati so potrebni ukrepi za obravnavanje pomanjkanja jasnosti, prekrivanj in drugih pomanjkljivosti pri nadzoru, ki ovirajo ali resno ogrožajo uresničevanje te unije.

1.7

Pomembna je usmerjenost v prihodnost, da bi zagotovili, da bo mogoče nove razvojne dosežke in sodobne tehnologije, kot je finančna tehnologija (FinTech), pravilno in varno uporabljati v finančnem okolju, z enakimi konkurenčnimi pogoji za vse nosilce dejavnosti.

1.8

Pri razvoju celostnega nadzora si je pomembno prizadevati za konvergenco in usklajenost, pri čemer morata biti v skladu s pristopom REFIT vodilni načeli učinkovitost in uspešnost. V ta namen bi bilo koristno okrepiti zmogljivost evropskih nadzornikov za izvajanje lastnih ocen učinka. Posebno pozornost je treba nameniti tudi stroškom. Če del stroškov neposredno nosi zasebni sektor, bi bilo treba poskrbeti, da se spoštuje proračunska disciplina in preprečuje podvajanje. Morebitne spremembe je treba izvesti pregledno, v vsakem primeru pa je potreben ustrezen nadzor nad celotnimi sredstvi. Pri tem je potrebna ustrezna udeležba sektorja.

1.9

Tako kot v preteklosti bi morali vsi prihodnji koraki temeljiti na dialogu ter posvetovanjih z vsemi organi in deležniki, pa tudi javnih posvetovanjih z vsemi zainteresiranimi stranmi. Po mnenju Odbora je tak pristop zelo pomemben, saj omogoča doseganje najboljših možnih rezultatov v konkretnih situacijah na podlagi najširšega možnega soglasja.

1.10

Ti predlogi pomenijo velik korak naprej, vendar s tem končni cilj še ni dosežen. Po mnenju EESO si moramo še naprej prizadevati za dosego končnega cilja enotnega evropskega nadzornika za kapitalske trge, kot je navedeno v poročilu petih predsednikov. Po izvedbi sedanjih predlogov bo treba v skladu z zgoraj navedenimi točkami postopoma in preudarno nadaljevati delo.

1.11

Odbor v celoti podpira predlog za prenos nekaterih nadzornih pooblastil na področju zavarovanja z nacionalnih nadzornikov na evropsko raven, kar bi prispevalo h konvergenci nadzora in enakim konkurenčnim pogojem za vse udeležence na trgu.

2. Ozadje mnenja (1)

2.1

Kar zadeva vzpostavitev unije kapitalskih trgov, je trenutno mogoče ugotoviti, da se v Evropi že izvaja dosleden nadzor bančnega sektorja prek enotnega mehanizma nadzora v bančni uniji, v katerem sodeluje 19 držav članic, medtem ko se nadzor kapitalskih trgov v EU z nekaterimi izjemami izvaja na nacionalni ravni.

2.2

Jasno je, da to ni v skladu z načeli, na katerih temeljita unija kapitalskih trgov in bančna unija. Prav tako ne smemo pozabiti, da bo želeno finančno povezovanje prineslo koristi ne le za EMU, ampak tudi za države članice.

2.3

Ker je dokončanje unije kapitalskih trgov prednostna naloga sedanje Evropske komisije, je delo usmerjeno predvsem v večjo uskladitev nadzora z načeli unije kapitalskih trgov in finančnim povezovanjem v spreminjajočem se okolju. Poleg tega je bila ta pobuda že napovedana v nedavnem vmesnem pregledu unije kapitalskih trgov (2).

2.4

Komisija je 20. septembra 2017 predstavila sporočilo (3) in tri zakonodajne predloge, v katerih so predvidene spremembe dveh direktiv in devetih uredb (4). Predlagani ukrepi se nanašajo na vse države članice.

2.5

Cilj teh predlogov je okrepitev in nadaljnje vključevanje sedanjega nadzornega okvira EU, zlasti z naslednjimi ukrepi:

2.5.1

boljše usklajevanje nadzora na podlagi:

2.5.1.1

ciljno usmerjene krepitve makrobonitetnega nadzora v EU, ki ga zagotavlja Evropski odbor za sistemska tveganja;

2.5.1.2

večje konvergence nadzora s krepitvijo obstoječih pooblastil evropskih nadzornih organov;

2.5.1.3

izboljšanja postopkov evropskih nadzornih organov za izdajanje smernic in priporočil, da bi se ustrezno odražal pomen teh orodij;

2.5.1.4

omogočanja Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA), da prejema podatke o poslih neposredno od udeležencev na trgu;

2.5.1.5

povečanja vloge Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) pri usklajevanju izdajanja dovoljenj za notranje modele zavarovalnic in pozavarovalnic za merjenje tveganj;

2.5.2

razširitev neposrednih nadzornih pooblastil ESMA:

2.5.2.1

nova področja nadzora kapitalskih trgov se osredotočajo na področja, na katerih se lahko z neposrednim nadzorom odpravijo čezmejne ovire in spodbuja nadaljnje povezovanje trga. To se lahko šteje za napredek pri vzpostavljanju skupnega nadzornega organa;

2.5.3

izboljšanje upravljanja in financiranja nadzornih organov:

2.5.3.1

v zvezi s strukturo upravljanja je vzpostavljeno razlikovanje med pooblastili nacionalnih organov in pooblastili evropskih nadzornih organov. Prvi še naprej določajo splošni pristop in odločajo o regulativnih vprašanjih, drugi pa so pristojni za odločitve, povezane z EU, glede usklajevanja in nadzornih praks;

2.5.3.2

v zvezi s financiranjem se izvaja diverzifikacija. Cilj je, da bi poleg javnih organov del finančnih sredstev prispevali tudi nosilci dejavnosti v sektorju in udeleženci na trgu;

2.5.4

zahteva, da evropski nadzorni organi pri izvajanju nalog v okviru svojih pristojnosti upoštevajo okoljske in socialne dejavnike ter dejavnike upravljanja, pa tudi vprašanja, povezana s finančno tehnologijo:

2.5.4.1

kot prvi korak bi morali pojasniti in okrepiti vlogo evropskih nadzornih organov pri ocenjevanju okoljskih in socialnih tveganj ter tveganj, povezanih z upravljanjem, da se dosežejo dolgoročna stabilnost evropskega finančnega sektorja in koristi za trajnostno gospodarstvo (5);

2.5.4.2

kar zadeva finančne tehnologije, bi bilo treba zakonodajalcem in nadzornikom omogočiti, da se seznanijo s temi tehnologijami ter razvijejo nove predpise in nadzorne dejavnosti, tudi v sodelovanju s temi podjetji (6).

2.6

Napovedan je bil tudi predlog (7), ki predvideva prenos nekaterih nadzornih pooblastil, ki jih imajo trenutno pristojni nacionalni organi, na evropske nadzorne organe. To se večinoma nanaša na zavarovalništvo.

2.6.1

Kar zadeva ESMA, to vključuje zlasti prenos pooblastil za izdajanje dovoljenj in nadzor ponudnikov storitev sporočanja podatkov, pa tudi za zbiranje informacij na tem področju.

2.6.2

Kar zadeva EIOPA, se predlogi nanašajo na dodelitev večje vloge temu organu pri prispevanju h konvergenci nadzora na področju vlog za uporabo notranjih modelov za merjenje tveganj, spremembe v zvezi z izmenjavo informacij o uporabi takih modelov ter možnost organa, da izdaja mnenja v zvezi s tem in pomaga pri reševanju sporov med nadzornimi organi.

3. Pripombe

3.1

Ti predlogi Komisije so večinoma del širšega pristopa k uresničevanju unije kapitalskih trgov, ki je nedvomno zelo pomemben in ustrezen. V zvezi s tem EESO „odločno podpira to unijo in ima ambiciozne cilje glede njenega uresničevanja“. Njena takojšnja vzpostavitev je zelo pomembna (8). Evropski svet (9) in Evropski parlament (10) tudi redno pozivata k delu za dokončanje unije kapitalskih trgov.

3.2

Po mnenju Odbora je treba unijo kapitalskih trgov umestiti v širši okvir mednarodnega položaja Evrope v spreminjajočem se svetu, nadaljnje širitve in dokončanja EMU ter ne nazadnje nadaljnjega finančnega povezovanja vseh držav članic EU.

3.3

Navedeno nadaljnje finančno povezovanje je še posebej pomembno, saj olajšuje in podpira čezmejno delitev tveganja z zasebnim sektorjem. Kot se je izkazalo v nedavni krizi, bi morale države članice postati odpornejše na nesimetrične pretrese v času krize.

3.4

Unija kapitalskih trgov lahko poleg tega „tako v EU kot v posameznih državah članicah znatno prispeva h krepitvi gospodarskega okrevanja in tako postane eden od dejavnikov, ki spodbujajo rast, naložbe in zaposlovanje. […][S] tem pa [bi] prispevali tudi k želeni večji stabilnosti, varnosti in odpornosti tako gospodarskega kot tudi finančnega sistema v primeru šokov“ (11).

3.5

Zato Odbor pozdravlja te predloge za okrepitev in vključitev evropskega mehanizma nadzora ter dejstvo, da so bili hitro pripravljeni. Zdaj je čas za njihovo izvajanje. Opozoriti je mogoče na druge prejšnje pobude, ki prav tako prispevajo k tem ciljem in o katerih je EESO prav tako podal pozitivno mnenje – mednje spadajo predlogi za celovitejši mehanizem nadzora za centralne nasprotne stranke (12) in vseevropske standardizirane osebne pokojninske produkte (13), pri čemer ima ključno vlogo EIOPA.

3.6

Kot je bilo že navedeno, „Odbor izraža zadovoljstvo, da bo nadzor v središču prizadevanj za razvoj unije kapitalskih trgov. Nadzor na evropski ravni ima ključno vlogo, tako za varnost in stabilnost kot tudi za doseganje želenega povezovanja trgov ter zmanjševanje ovir, preprek in neenakosti v okviru unije kapitalskih trgov “ (14). Ti cilji so bistvo navedenega okvira, zato bi si morali zanje vedno prizadevati in jih obravnavati prednostno.

3.7

Po mnenju Odbora je bistveno, da predvidena pravila zagotavljajo oprijemljiv in neposreden prispevek k doseganju ciljev ter koristijo vsem zadevnim stranem v vseh državah članicah.

3.8

V zvezi s tem Odbor podpira tisto, kar je v ta namen navedeno v sporočilu, in sicer da „je ključno, da se okrepi zmogljivost evropskih nadzornih organov za zagotavljanje doslednega nadzora in enotnega izvrševanja enotnih pravil. To bo podprlo dobro delujoče kapitalske trge z zmanjšanjem ovir za čezmejne naložbe, poenostavitvijo poslovnega okolja in zmanjšanjem stroškov zagotavljanja skladnosti, ki so posledica različnega izvajanja pravil, za podjetja s čezmejnimi dejavnostmi. Z vidika vlagatelja dosleden nadzor in enotno izvrševanje pravil prispevata h krepitvi varstva vlagateljev in zaupanja v kapitalske trge“ (15). Za doseganje teh ciljev so potrebni podobni nadzorni standardi v vseh državah članicah EU.

3.9

Pri širitvi nadzornih pooblastil si je treba prizadevati tudi za največjo možno jasnost in pravno varnost za vse, tj. za evropske in nacionalne nadzornike ter za podjetja, ki se nadzorujejo. Predvideni nadzorni ukrepi morajo biti ustrezni.

3.10

Prizadevati si je treba za ustrezno ravnovesje med pooblastili nacionalnih in evropskih nadzornih organov. Cilj je predvsem omogočiti najboljše možne pogoje za čezmejne transakcije in posle. Ovire, ki to preprečujejo, bi bilo treba odpraviti. V drugih primerih bi bilo treba proučiti, ali se lahko nadzor še naprej izvaja na lokalni ravni, zlasti zdaj, v fazi izgradnje unije kapitalskih trgov, in glede na raznolikost udeležencev na trgu, zlasti manjših. Čim bolj je treba upoštevati sorazmernost in subsidiarnost. To velja tudi za lokalne transakcije, pri katerih so nacionalni nadzorni organi bližje trgu. Čim bolj bi se bilo treba izogibati regulativni arbitraži, podvajanju nadzora, posebnim nacionalnim predpisom in čezmernemu prenašanju predpisov, zlasti če preprečujejo ali resno ogrožajo uresničevanje unije kapitalskih trgov.

3.11

Prizadevati si je treba tudi za ustrezno ravnovesje med možnostjo ponujanja čezmejnih finančnih storitev in instrumentov, ki je zelo pomembno (glej čezmejno delitev tveganj z zasebnim sektorjem zgoraj), ter za zaščito vlagateljev in potrošnikov. To postaja vse pomembnejše, saj vse več transakcij poteka „na daljavo“ (16) in ne prek tradicionalnih osebnih stikov. Ne nazadnje bi moralo biti (potencialnim) strankam omogočeno, da pridobijo enake informacije in so deležne enakega varstva ne glede na sedež ponudnika storitve (ali instrumenta) in način obdelave transakcije.

3.12

Evropski nadzor mora biti močno osredotočen na varstvo potrošnikov in vlagateljev. Imeti morajo večjo in boljšo izbiro ter biti deležni boljšega varstva. Zato je treba ponujati tudi netvegane osnovne produkte. Nameniti je treba pozornost zagotavljanju skladnosti z drugimi pobudami (17), izvajanje novih predpisov pa potrošnikom ne sme škoditi. Odbor ne nazadnje meni, da bi moral biti cilj vseh deležnikov, tudi nadzornih organov, vzpostaviti večje zaupanje v trge. To zaupanje je mogoče povečati s prehodom na vzdržnejše financiranje v skladu z mednarodnimi dejavnostmi in sporazumi.

3.13

Podobno je pomembna tudi usmerjenost v prihodnost, da bi zagotovili, da se lahko novi razvojni dosežki in sodobne tehnologije, kot je finančna tehnologija, uporabljajo v finančnem okolju. Njihov potencial je treba izkoriščati, vendar ne na račun varnosti. Potrebni so enaki konkurenčni pogoji za vse nosilce dejavnosti, ne glede na naravo njihovih dejavnosti.

3.14

Izpostaviti in priznati je treba obsežno delo, ki so ga evropski nadzorni organi opravili na področju priprave zakonodajnih standardov. V zvezi s tem je pomembno, da se v prihodnosti še okrepijo prizadevanja za zbliževanje in usklajevanje, da se omogoči najboljša možna uporaba razpoložljivih sredstev. Poleg tega ne gre pozabiti na to, da je izjemno pomembno ustrezno izvajanje evropske zakonodaje.

3.15

Pri oblikovanju teh in prihodnjih predpisov bi se bilo treba opirati na pristop REFIT na tem področju: prvenstveno bi si morali prizadevati za učinkovitost in uspešnost ter iskati stroškovno najučinkovitejši način za doseganje želenih rezultatov. Program REFIT si prizadeva za preprostost, odpravlja nepotrebna bremena in prilagaja zakonodajo, ne da bi bili s tem ogroženi cilji politike.

3.16

V zvezi s tem bi bilo treba razmisliti o okrepitvi zmožnosti evropskih nadzornikov za izvajanje lastnih ocen učinka, saj bi imeli tako možnost analizirati stroške izvajanja in učinkovitost standardov, ki jih pripravljajo, pri čemer je treba po možnosti upoštevati tudi načelo sorazmernosti. Različne obstoječe skupine deležnikov bi lahko v večji meri in bolj strukturirano uporabljale te študije, da bi zbrale znanje in izkušnje poslovne skupnosti.

3.17

Da bi lahko evropski nadzorniki ustrezno opravljali svoje naloge, morajo za to imeti na voljo potrebna sredstva. Trenutno sredstva deloma zagotavlja proračun EU, deloma pa nacionalni nadzorniki. Pri vseh spremembah, tudi tistih, katerih cilj je zasebnemu sektorju naložiti neposredno odgovornost za del stroškov posrednega nadzora, bi bilo treba upoštevati fiskalno disciplino in se izogibati dvojnemu štetju. V obstoječi strukturi finančni subjekti že prispevajo k financiranju evropskih nazornih organov prek prispevka svojega nacionalnega nadzornika. Prispevek finančnih subjektov za nacionalne in evropske nadzorne organe je treba zato prerazporediti in preprečiti splošno povečanje stroškov nadzora. Morebitne poznejše spremembe je treba izvesti čim bolj pregledno, pri čemer je treba predvideti stroge nadzorne mehanizme. Prav tako je treba predvideti ustrezen nadzor nad skupnimi sredstvi, ki ga mora na primeren način izvajati tudi finančni sektor.

3.18

Ti predlogi nedvomno pomenijo velik korak naprej, vendar s tem končni cilj še ni dosežen. Odbor podpira izjavo v zvezi s tem v nedavnem razmisleku o poglobitvi EMU (18), zlasti da „bi morala postopna krepitev nadzornega okvira naposled privesti do vzpostavitve enotnega evropskega nadzornika kapitalskih trgov“. Končni cilj je predstavljen tudi v poročilu petih predsednikov (19) iz sredine leta 2015.

3.19

Sedanji predlogi temeljijo na postopnem pristopu. Ta pristop se zdi še posebej primeren, zlasti v fazi ustvarjanja unije kapitalskih trgov (20) ter ob upoštevanju različnih razmer in ambicij v državah članicah ter številnih globalnih gospodarskih, tehnoloških in drugih izzivov politike ter razvojnih dosežkov.

3.20

Odbor je tudi zadovoljen, da predlogi temeljijo na operativnih izkušnjah evropskih nadzornih organov, delu, ki ga je opravila Komisija, in priporočilih Evropskega parlamenta, pa tudi intenzivnem dialogu z deležniki in širokem javnem posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi. Odbor meni, da je ta pristop pravilen in primeren, saj se tako lahko dosežejo najboljši možni rezultati, in sicer ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki omogočajo najširše možno sprejemanje. Zato Odbor izrecno predlaga nadaljnjo uporabo tega pristopa v prihodnosti za redno pregledovanje predpisov in pri sprejemanju novih ukrepov za doseganje končnega cilja (glej zgoraj).

3.21

Vseskozi bi moral biti poudarek na ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev na finančnih trgih EU, tako za euroobmočje kot za druge države članice. Enake konkurenčne pogoje bi bilo treba zagotoviti tudi za druge ponudnike zunaj EU. To je mogoče le, če je namen veljavnih predpisov in nadzora v zadevnih tretjih državah doseči iste cilje kot v EU.

3.22

Predlog za prenos nekaterih nadzornih pooblastil na področju zavarovanja z nacionalnih nadzornikov na evropsko raven je povezan z željo, da bi razširili nadzor finančnih trgov v EU in s tem prispevali k uresničitvi unije kapitalskih trgov. To bo prispevalo k večji konvergenci nadzora in enakim konkurenčnim pogojem za vse udeležence na trgu.

V Bruslju, 15. februarja 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Georges DASSIS

(1) Besedilo temelji na več javnih publikacijah, ki sta jih med drugimi izdala Svet in Komisija. Med drugim glej: http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13447-2017-INIT/sl/pdf in http://europa.eu/rapid/press-release_IP-17-3308_en.htm.

(2) Sporočilo Komisije o vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov, COM(2017) 292 final.

(3) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o krepitvi povezanega nadzora za okrepitev unije kapitalskih trgov in finančnega povezovanja v spreminjajočem se okolju, COM(2017) 542 final.

(4) Glej https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/banking-and-finance/financial-supervision-and-risk-management/european-system-financial-supervision_sl.

(5) Akcijski načrt z regulativnimi ukrepi bo objavljen leta 2018.

(6) Akcijski načrt ne tem področju je Komisija napovedala tudi za leto 2018.

(7) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov in Direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), COM(2017) 537 final.

(8) UL C 81, 2.3.2018, str. 117, točka 1.1.

(9) Sklepi zasedanja Evropskega sveta z dne 22. in 23. junija 2017.

(10) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o oblikovanju unije kapitalskih trgov. Glej http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-2015-0268+0+DOC+XML+V0/SL.

(11) UL C 81, 2.3.2018, str. 117, točka 1.3.

(12) UL C 434, 15.12.2017, str. 63.

(13) UL C 81, 2.3.2018, str. 139.

(14) UL C 81, 2.3.2018, str. 117, točka 1.12.

(15) Sporočilo COM (2017) 542 final, str. 5.

(16) Na primer prek interneta.

(17) Tukaj je mogoče med drugim omeniti nedavni akcijski načrt Komisije o finančnih storitvah za potrošnike: Boljši produkti, večja izbira. Glej mnenje EESO Finančne storitve za potrošnike, UL C 434, 15.12.2017, str. 51.

(18) Dokument z dne 31. maja 2017, str. 21. Glej https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/reflection-paper-emu_sl.pdf.

(19) Dokument iz junija 2015, točka 3.2, str. 14. Glej https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/5-presidents-report_sl.pdf.

(20) Osemintrideset dodatnih temeljnih elementov za unijo kapitalskih trgov, ki naj bi bili vzpostavljeni do leta 2019, je navedenih v sporočilu Komisije o vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov z dne 7. junija 2017, COM(2017) 292 final.