2.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 81/139

Poročevalec:

Philip VON BROCKDORFF

1.1

EESO se strinja s predlogom uredbe in njenim ciljem spodbuditi naložbe po EU. Vendar pa ni jasno, ali bodo naložbe, ki jih bo omogočila ta pobuda, ostale v EU.

1.2

EESO pozdravlja vsak poskus državljane EU spodbuditi, da ustrezno poskrbijo za svojo upokojitev. Vendar pa mu ni povsem jasen učinek ponudbe vseevropskega osebnega pokojninskega produkta (PEPP) na mobilnost delovne sile v EU.

1.3

EESO se zaveda, da bo PEPP verjetno najbolj privlačen za omejeno število skupin, zlasti mobilne strokovnjake, ki v svoji poklicni karieri delajo v različnih državah članicah, in samozaposlene osebe. Na vse načine bi si bilo treba prizadevati, da bi države članice te proizvode pravično obdavčile. EESO hkrati opozarja, da ta pobuda v nobenem primeru ne bi smela pomeniti, da se zmanjšuje pomen državnih ali poklicnih pokojnin.

1.4

EESO poudarja nujnost varstva potrošnikov in zmanjšanja tveganja za varčevalce med njihovo poklicno kariero in po upokojitvi. Zelo priporočljiva je tudi večja jasnost glede jamstev v zvezi s standardno možnostjo. Zaželeno bi bilo, da Komisija to vprašanje obravnava čim prej.

1.5

EESO poudarja tudi vlogo, ki jo ima organ EIOPA (1) pri spremljanju trga in nacionalnih ureditev nadzora, da bi dosegli nadzorniško zbliževanje in doslednost v vsej EU, zlasti glede strukture upravljanja PEPP pri vseh ponudnikih.

1.6

Povezave med zakonsko določenimi, poklicnimi in osebnimi shemami pokojninskega zavarovanja so v vsaki državi članici drugačne, zato EESO priporoča, naj imajo ponudniki možnost svoje PEPP prilagoditi nacionalnim trgom, pri čemer naj se upošteva nujnost omenjenega zbliževanja in doslednosti. Hkrati je treba ustrezno upoštevati strukturo nacionalnih pokojninskih sistemov, da se preprečijo motnje in izkrivljanje konkurence.

1.7

EESO ni prepričan, ali bodo PEPP prinesli kakšno spremembo v državah članicah, ki se močno zanašajo na zakonsko določene pokojnine in ki nimajo močne tradicije zasebnega pokojninskega varčevanja. Za podporo tej pobudi bo zato ključna vloga držav članic pri promoviranju PEPP.

1.8

EESO je tudi mnenja, da vseevropski osebni pokojninski produkti ne bi smeli veljati le za razširitev možnosti, ki so že na voljo vsem, ki izbirajo prostovoljne, osebne varčevalne načrte.

1.9

EESO poudarja, da bo varstvo potrošnikov povečalo privlačnost osebnih pokojninskih produktov. Hkrati meni, da je treba pojasniti, ali se bo predlaganih 1,5 % obračunalo kot pavšalni odstotek ali bo v tem primeru veljala omejitev glede absolutne vrednosti. Komisija bi morala preučiti tudi možnost, da se po določenem obdobju provizija za zamenjavo ponudnika ne zaračuna več, kar bi koristilo varčevalcem in prihodnosti PEPP. V določbah uredbe je poleg tega treba opredeliti osnovna pravila glede dostopa dedičev varčevalca do zbranih finančnih sredstev v primeru smrti varčevalca.

2.1

Ocenjuje se, da le okoli 27 % od 243 milijonov državljanov EU, starih od 25 do 59 let, varčuje za upokojitev. Evropska komisija meni, da bi se tovrstno varčevanje lahko spodbudilo s ponudbo vseevropskega osebnega pokojninskega produkta. V ta namen je 29. junija 2017 objavila predlog uredbe, ki določa okvir novega vseevropskega osebnega pokojninskega produkta (PEPP). Predlog Komisije je povsem v skladu z akcijskim načrtom EU o oblikovanju unije kapitalskih trgov iz leta 2015, namenjen pa je povečanju trga osebnih pokojninskih zavarovanj, da bi leta 2030 dosegel vrednost 2,1 bilijona EUR.

2.2

Po sprejetju uredbe bo mogoče vseevropske osebne pokojninske produkte ponujati po vseh državah članicah. Predlagana uredba vzpostavlja okvir prostovoljnega sistema v vsej EU, ki bi deloval poleg obstoječih osebnih pokojninskih shem. PEPP ne bo zamenjal obstoječih nacionalnih pokojninskih struktur, temveč dopolnil obstoječe osebne pokojninske sheme. Ponujali ga bodo različni ponudniki, kot so zavarovalnice, upravitelji premoženja in banke. Razširjati in spletno prodajati ga bo mogoče v vseh državah članicah.

2.3

PEPP bo kot ključen element unije kapitalskih trgov priložnost za dolgoročne naložbe in rast na kapitalskem trgu EU ter pretok kapitala po vsej EU, s čimer bi se spodbudile poslovne naložbe in zagotovila sredstva za infrastrukturne projekte. Povečanje zasebnih in javnih naložb bi lahko pripomoglo k večjemu ustvarjanju delovnih mest v EU.

2.4

Predlog Komisije bi ponudnikom olajšal združevanje pokojninskih sredstev, s čimer bi ti dosegli večjo ekonomijo obsega in nižje stroške, povečala pa bi se tudi konkurenca, saj bi na trg pokojninskih produktov vstopili novi ponudniki. Zaradi večjega števila ponudnikov kot zdaj in s tem večje konkurence med njimi bi bili varčevalci lahko deležni nižjih cen in morda tudi večjega donosa. Ključnega pomena pa je, da se varčevalci v celoti zavedajo tveganja in pogojev, povezanih z njihovim PEPP.

2.5

Kombinacija večje izbire, poenostavitve, nižjih cen in morda tudi večjih donosov za varčevalce utegne spodbuditi več posameznikov k nakupu takšnih produktov, s katerimi bi dopolnili svoje pokojninske pravice, če pričakujejo, da njihov pokojninski prihodek ne bo zadosten, ali ustvarili vir pokojninskega prihodka, če niso vključeni v sistem zakonsko določenega pokojninskega zavarovanja ali pokojninski načrt poklicnega zavarovanja.

2.6

Komisija pričakuje, da bo PEPP zlasti privlačen za mobilne delavce, ki v svoji poklicni karieri delajo v različnih državah, in za samozaposlene osebe. S PEPP bi lahko nastale tudi dodatne možnosti pokojninskega prihodka v tistih državah članicah, kjer je zanimanje za osebne pokojninske produkte trenutno omejeno.

2.7

Predlagana uredba določa standardizirane značilnosti produkta, ki naj bi potrošnikom zagotavljale varstvo, predlagani okvir pa naj bi omogočil večjo prožnost pri oblikovanju pokojninskih produktov.

2.8

Glavne značilnosti iz predloga uredbe so:

2.9

Komisija je še prepričana, da je za konkurenčnost in privlačnost tega novega produkta nujno ugodno davčno okolje. Zato priporoča, da države članice za PEPP zagotovijo enako davčno obravnavo kot za primerljive produkte na nacionalnem trgu oziroma da ponudijo najugodnejšo obravnavo, če so različni osebni pokojninski načrti obdavčeni različno (2).

3.1

Osebni pokojninski produkti niso polno razviti v vsej EU, čeprav bi lahko imeli bistveno vlogo pri zagotavljanju ustreznega pokojninskega prihodka delavcev s slabimi ali slabo razvitimi zakonsko določenimi in poklicnimi načrti pokojninskega zavarovanja. Poleg tega je splošno znano, da so pokojninski sistemi z več stebri najučinkovitejši način za zagotavljanje vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega prihodka.

3.2

EESO zato pozdravlja vsak poskus državljane EU spodbuditi, da ustrezno poskrbijo za svojo upokojitev. Zaradi kombinacije starajočega se prebivalstva in zmanjševanja rodnosti bodo – če ne bomo delali dlje – stroške morale plačevati prihodnje generacije. V vseh državah članicah, zlasti pa v državah, kjer pokojninski sistem z več stebri ni dobro razvit in je glavni vir shema zakonsko določenega pokojninskega zavarovanja, je spodbujanje posameznikov k osebnemu pokojninskemu varčevanju logično.

3.3

EESO je zadovoljen tudi s ciljem uvedbe PEPP kot potencialne možnosti za povečanje tako razširjenosti zasebnih pokojnin kot dodelitve sredstev za dolgoročne naložbe. Večje dolgoročne naložbe imajo lahko tudi pozitivne posledice za nacionalno gospodarstvo.

3.4

EESO se zaveda, da je področje pokojnin v Evropi zdaj razdrobljeno. V nekaterih državah lahko državljani izbirajo med več osebnimi pokojninskimi produkti, v drugih je teh možnosti zelo malo. Zaradi raznolikosti evropskih in nacionalnih predpisov in različne davčne obravnave se le malo finančnih sredstev prenaša znotraj EU, delno tudi zaradi neprenosljivosti pokojninskih produktov znotraj EU med posameznikovo delovno dobo. Če napovedi Komisije držijo, bodo PEPP, skupaj z drugimi ukrepi iz večjega svežnja reform, prispevali k povečanju prihrankov z 0,7 bilijona EUR na več kot 2 bilijona EUR do leta 2030. To bi bila močna spodbuda za naložbe v EU.

3.5

EESO hkrati ugotavlja, da namerava Komisija s tem predlogom povečati število ponudnikov. Večja konkurenca v EU bi morala prispevati k znižanju cen, hkrati pa biti nekakšno zagotovilo kakovosti pokojninskih produktov, ki jih bodo ponujali zavarovatelji, investicijska podjetja, skladi pokojninskega zavarovanja, upravitelji premoženja in banke po EU. Večja čezmejna konkurenca je izjemno pomembna in bi morala državljanom prinesti očitne prednosti z znižanjem stroškov, izbiro produktov in prenosljivostjo pokojnin.

3.6

Dobrodošel je tudi pomen, ki se pripisuje zaščiti ter nadzoru nadzornega organa EU. EESO pričakuje, da bo organ EIOPA imel ključno vlogo pri nadzoru ponudnikov in spremljanju trga.

3.7

EESO poudarja tudi pomen varstva potrošnikov z zagotavljanjem jasnih informacij varčevalcem in zaščite kapitala s standardno naložbeno možnostjo z nizkim tveganjem, z informacijami o akumuliranih prihrankih, poenostavljenimi upravnimi postopki in uporabnikom prijaznimi pritožbenimi postopki in postopki za izvensodno reševanje sporov med varčevalci in ponudniki, razumnimi stroški za zamenjavo ponudnika in varstvom varčevalcev v primeru prekinitve zaradi invalidnosti ali zdravstvenih težav.

3.8

Ker bodo PEPP prenosljivi, je EESO prepričan, da bi možnost čezmejne zamenjave ponudnikov lahko prispevala k večji mobilnosti delovne sile, čeprav ni jasno, v kolikšni meri bi to povečalo mobilnost na trgu dela.

3.9

EESO se strinja, da bi bil lahko ta predlog pomemben pri ustvarjanju novih skladov kapitala. Unija kapitalskih trgov je do zdaj imela omejen uspeh s pobudami, kot so liberalizacija pravil glede skladov tveganega kapitala in lažji postopki kotiranja na borzi za mala podjetja. EESO je prepričan, da bi lahko PEPP veliko prispevali k oblikovanju novega vira sredstev, ki jih bo mogoče usmeriti v naložbe.

3.10

EESO ugotavlja, da bo ta pobuda pomembna tudi po britanskem izstopu iz EU. Unija kapitalskih trgov je bila vsaj delno zasnovana v želji, da bi trge celinske Evrope tesneje povezali z britanskim trgom. Ker se britanski izstop bliža, je tudi potreba po razvoju vseevropskega kapitalskega trga vse bolj izrazita. Uvedba PEPP prihaja v zelo primernem času, zlasti zato, ker najpomembnejše finančne institucije svoje dejavnosti selijo iz Velike Britanije v druge države članice. Zato bi se lahko olajšal pretok kapitala prek EU z manjšim zanašanjem na bančno financiranje.

3.11

EESO se zaveda, da bodo PEPP verjetno najbolj privlačni za omejeno število skupin, zlasti mobilne strokovnjake, ki v svoji poklicni karieri delajo v različnih državah članicah, samozaposlene osebe in vse, ki živijo v državah, kjer osebni pokojninski produkti niso razviti. Vendar pa razume, da so po mnenju Komisije poklicne pokojnine enako pomembne, kot je bilo poudarjeno z revidirano direktivo o institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje (IORP), ki določa osnovne zahteve glede upravljanja poklicnih pokojninskih skladov. Kot pri revidirani direktivi IORP je cilj tudi tega predloga uredbe izboljšanje upravljanja in preglednosti, spodbujanje čezmejne dejavnosti in razvijanje dodatnih ponudnikov PEPP v dolgoročne vlagatelje.

4.1

EESO je mnenja, da vseevropski osebni pokojninski produkti ne bi smeli veljati le za razširitev možnosti, ki so že na voljo vsem, ki izbirajo prostovoljne, osebne varčevalne načrte. Vloga držav članic pri promoviranju PEPP in koristi varčevanja bo torej ključna. Komisija lahko na podlagi načela nacionalne obravnave zahteva, da države članice PEPP z davčnega vidika obravnavajo enako ugodno kot lastne primerljive nacionalne produkte. Tudi če značilnosti produktov PEPP ne ustrezajo vsem merilom, ki jih morajo izpolniti obstoječi nacionalni pokojninski produkti, da so deležni davčne olajšave, Komisija države članice poziva, naj jim dodelijo enako davčno olajšavo kot velja za te nacionalne pokojninske produkte.

4.2

EESO ni prepričan, ali bodo PEPP prinesli kakšno spremembo v državah članicah, ki se močno zanašajo na zakonsko določene pokojnine in ki nimajo močne tradicije zasebnega pokojninskega varčevanja. Kot smo že omenili, bodo PEPP bolj verjetno privlačni za samozaposlene osebe in mobilne strokovnjake, delavci z nizkimi dohodki, delavci z negotovimi in občasnimi pogodbami za delo ter sezonski delavci pa si osebnega pokojninskega produkta najbrž ne bodo mogli privoščiti.

4.3

Zato EESO poudarja pomen spodbujanja državljanov, da začnejo varčevati čim prej v svoji delovni dobi in izkoristijo davčne ugodnosti, ki jih v ta namen nudi njihova država članica. EESO priporoča, da se državljanom omogoči strokovno svetovanje glede najkrajše naložbene dobe, da bi lahko uživali koristi, ki jih prinašajo dolgoročne naložbe.

4.4

EESO se strinja s predlogom Komisije, da bi varčevalci imeli na voljo do pet naložbenih možnosti, vse z zmanjšanim tveganjem. Glavni izziv pri tem so razlike med državami članicami. Nacionalne oblasti bodo še naprej nadzirale ponudnike v svoji pristojnosti, zato bo vloga organa EIOPA pri spremljanju trga in nacionalnih ureditev nadzora ključna za doseganje zbliževanja in zagotavljanje določene stopnje doslednosti med državami članicami.

4.5

EESO se strinja tudi z argumenti Komisije za to, da za ponudnike PEPP veljajo ustrezni predpisi, ki vključujejo tudi dolgoročno naravo produktov in njihove ustrezne specifikacije. EESO opozarja na direktivo Solventnost II (2009/138/ES), vseevropski regulativni režim zavarovanja, katere namen je poenotenje enotnega zavarovalniškega trga EU in povečanje varstva potrošnikov z vzpostavitvijo „potnega lista EU“ (enotnega dovoljenja) za zavarovatelje, ki delujejo v vseh državah članicah, če so izpolnili pogoje EU. Cilj direktive Solventnost II je bila zaščita strank zavarovalnic kot glavnih ponudnikov osebnih pokojninskih produktov. EESO meni, da bi morale za druge finančne institucije veljati enako stroge zahteve glede zagotavljanja enake ravni varstva.

4.6

Po mnenju EESO je treba več pozornosti posvetiti izplačevanju. Varčevalci bodo pri kupovanju PEPP potrebovali precejšnjo pomoč, da bodo našli odgovore na vprašanja, kakšna sredstva so potrebna za udobno upokojitev in kakšen je najboljši način za črpanje pokojninskih sredstev. Izkoristiti je treba izkušnje z različnimi pristopi izplačevanja pokojnin pri poklicnih pokojninah, da bi lahko svetovali glede najboljših strategij izplačevanja. EESO meni, da so takšne strategije dejansko del pokojninskih produktov, delavce, ki so pred upokojitvijo, pa bi bilo treba seznaniti s praksami in pravili glede izplačevanja in zaščitnih mehanizmov.

4.7

Pomena finančne pismenosti ni mogoče dovolj poudariti (3). EESO meni, da bo uspešna uvedba PEPP v veliki meri odvisna od tega, ali so posredovane informacije dovolj jasne, da bodo varčevalci lahko primerjali produkte in na koncu izbrali tistega, ki najbolj ustreza njihovim potrebam. Poleg tega je zaradi pomena, ki ga ima prenosljivost, to treba standardizirati po vsej EU.

4.8

Predpogodbene informacije o fazi izplačevanja in povezani davčni obravnavi so zelo pomembne. EESO se sicer strinja, da so za visoko kakovost informacij odgovorni ponudniki, vendar pa je ključna tudi vloga nacionalnih oblasti. Pokojninski produkti so neločljivo povezani s socialnimi politikami in davčno ureditvijo držav članic. Zato bo v vsaki državi članici potreben poseben informativni pristop in državni organi bi morali zagotoviti, da informacije, ki jih dobijo potencialne stranke, temeljijo na dejstvih, so uporabne in specifične.

4.9

EESO meni, da morajo biti predpisi o zamenjavi ponudnika bolj privlačni za potrošnike in jim hkrati zagotavljati večje varstvo. Imetnik PEPP mora vedno imeti pravico do zamenjave ponudnika. S tem je povezano vprašanje provizije, zaračunane v takšnem primeru. EESO zato meni, da je treba pojasniti, kako se bo izvajala predlagana določba o omejitvi na največ 1,5 % pozitivnega stanja. Čeprav se 1,5 % na papirju zdi razumen znesek, bo varčevalcem obračunan pavšalni odstotek celotne vrednosti privarčevanih sredstev, če absolutna vrednost ne bo omejena. Po mnenju EESO to ni pravično in bo dejansko omejilo možnosti, ki jih imajo varčevalci za zamenjavo ponudnika. Komisija bi morala preučiti tudi možnost, da se po določenem obdobju provizija za zamenjavo ponudnika ne zaračuna več, kar bi koristilo varčevalcem in prihodnosti PEPP.

4.10

EESO vidi potrebo po določitvi jasnih pravil dostopa do finančnih sredstev, zbranih v okviru PEPP, v primeru smrti varčevalca. Osebe, upravičene do teh sredstev, bi jih morale prejeti najkasneje v dveh mesecih po predložitvi potrebnih dokumentov, ponudnik produkta pa ne bi smel imeti možnosti zaračunavanja provizije.

4.11

Kot smo že omenili, imajo davčne spodbude pomembno vlogo pri odločitvi posameznika, da se odpove potrošnji in raje varčuje za upokojitev. EESO se strinja s Komisijo glede vloge, ki bi jo davčne spodbude lahko imele pri (ne)uspešnosti PEPP. Ugotavlja pa, da so države članice tiste, ki morajo državljanom dati dostop do vseh možnih davčnih spodbud.

4.12

Ker bodo PEPP verjetno namenjeni predvsem mobilnim strokovnjakom in samozaposlenim osebam, ki si lahko privoščijo prispevek za PEPP, je EESO mnenja, da bi davčne spodbude držav članic pomenile diskriminacijo oseb z nižjimi prihodki, ki nimajo nobene možnosti za sklenitev pogodbe o PEPP. Zato bi morale države članice dobro pretehtati, ali naj uvedejo tovrstne davčne spodbude.

4.13

EESO priznava, da pokojninske produkte zaradi njihove dolgoročnosti spremlja nekaj tveganja. Vendar bi z določeno izpopolnjenostjo produkta lahko močno zmanjšali tveganje in negotovost, hkrati pa upoštevali potrebe in želje varčevalcev. Zmanjšanje tveganja za posameznike, ki nimajo nobenih izkušenj s pokojninskimi produkti, je še posebej pomembno. EESO se strinja z možnostmi, ki bodo na voljo varčevalcem in ki vključujejo obvezno standardno naložbeno možnost, pri kateri varčevalec dobi izplačano vsaj začetno vrednost vloženega kapitala.

4.14

Izogniti se moramo tudi temu, da bi se stopnja varstva potrošnikov med ponudniki PEPP razlikovala. EESO meni, da bi moralo za finančne institucije, ki ponujajo dolgoročne produkte, namenjene pokojninskemu prihodku, veljati načelo „enako tveganje, enaka pravila“.

4.15

EESO hkrati opozarja, da – kot je v izjavi za javnost z dne 9. oktobra 2017 poudarila evropska zveza varčevalcev in uporabnikov finančnih storitev Better Finance  (4) – dolgoročni osebni pokojninski produkti „ne zagotavljajo ustreznega nadomestnega vira prihodka, saj so njihovi dolgoročni donosi nezadostni in včasih celo negativni (po upoštevanju inflacije)“. Uspešnost PEPP bo odvisna predvsem od odgovornosti ponudnikov, da varčevalcem zagotovijo vso potrebno zaščito in boljši donos. Ker pa večina evropskih pokojninskih skladov trenutno vlaga v obveznice, možnosti za boljše donose – vsaj kratko- in srednjeročno – niso prav dobre.

4.16

Nazadnje EESO ugotavlja, da so vloge in povezave med zakonsko določenimi, poklicnimi in osebnimi shemami pokojninskega zavarovanja v vsaki državi članici drugačne. Nacionalne pokojninske trge oblikujejo že desetletja, zato ni presenetljivo, da po EU najdemo tako različne pokojninske produkte. Zato morajo biti ponudniki sposobni prilagoditi svoje PEPP nacionalnim trgom.