11.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 129/82

Poročevalec:

Dimitris DIMITRIADIS

1.1

Družbeno in okoljsko trajnostni razvoj morskih in obalnih območij, boj proti obstoječim razlikam ter skrb za ohranjanje kulturne in biotske raznovrstnosti so izjemnega pomena. Poleg tega je to eno najbolj zaželenih področij za programe nadnacionalnega sodelovanja v EU in drugod. Zato Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v celoti podpira pobudo za trajnostni razvoj modrega gospodarstva v zahodnem Sredozemlju in poziva evropske institucije, naj zaključijo posvetovanja ter ustanovijo ustrezno projektno skupino.

1.2

EESO meni, da sta za uspeh te pobude potrebna dobra komunikacija in primerno ozračje sodelovanja med vključenimi državami ter evropskimi institucijami. Unijo za Sredozemlje poziva, naj prevzame pomembno vlogo pri učinkovitem povezovanju vseh vpletenih strani.

1.3

EESO priznava potrebo po razširitvi pobude na naslednje tri načine:

1.3.1

Poleg izbranih področij ukrepanja v konkretni pobudi – (1) varnejši in bolj zaščiten pomorski prostor, (2) pametno in odporno modro gospodarstvo ter usmerjenost v razvoj znanj in spretnosti, raziskovanje in inovacije, (3) boljše gospodarjenje z morjem – predlaga, da se pobuda tematsko razširi na biotsko raznovrstnost in ohranjanje okolja ter stike med kulturami pa tudi bolj konkretno strategijo v podporo proizvodnih dejavnosti majhnega in zelo majhnega obsega.

1.3.2

Poleg tega meni, da bi bilo zelo pomembno vključiti postopni razvoj ter nadnacionalno sodelovanje poklicnih in univerzitetnih izobraževalnih sistemov kot presečno področje delovanja, ki dodatno prispeva k uspešnosti drugih področij modrega gospodarstva. V tem smislu bi bilo treba sprejeti pristop makroregionalne strategije.

1.3.3

Pomorska (prometna) varnost, varnostna vprašanja, trajnostna gospodarska rast ter ohranjanje kulture in okolja dolgoročno ne bodo deležni učinkovite obravnave, če zanemarimo dejstvo, da je Sredozemlje zgodovinska, gospodarska in okoljska celota (1). Čeprav je zaradi povečanih geopolitičnih napetosti in zaostrovanja konfliktov v vzhodnem delu morskega bazena sicer mogoče razumeti, zakaj naj bi pobuda zaživela v zahodnem Sredozemlju, jo je treba razumeti kot pilotno uporabo, ki lahko zagotovi koristne izkušnje in načine ravnanja, ki naj se bi razširili v celovit pristop v Sredozemlju (glej tudi točke 3.3, 3.4 in 3.5).

1.4

EESO predvideva, da bo za uspeh te pobude potrebno obsežno nadnacionalno in medsektorsko usklajevanje. Politike in programi za Sredozemlje, ki so se izvajali v zadnjih dvajsetih letih, so prinašali slabe rezultate in v njih je ostalo ogromno neporabljenih sredstev zaradi različnih stališč in neučinkovitega usklajevanja med institucijami Skupnosti in javnimi oblastmi v sredozemskih državah, ki niso članice EU, in ker je v nekaterih primerih birokracija pod pretvezo preglednosti povzročila prevelike ovire za porabo razpoložljivih sredstev. To kaže na potrebo po podprojektu tehnične pomoči, ki bi obsegal naslednje:

1.4.1

poglobljeno primerjalno analizo, ki bo opozorila na prekrivanje področij med obstoječo množico pobud s podobno (če ne enako) usmeritvijo (glej točki 3.9 in 3.10), da se prihranijo sredstva in izboljšajo končni rezultati. EESO opozarja, da bi se izvajanje pobude lahko zamaknilo ali celo preklicalo, če ne bodo jasno opredeljeni srednje- in dolgoročni cilji ter pristojnosti sodelujočih organov in institucij;

1.4.2

operativni načrt, ki bo opredelil pristojnosti delovne skupine za modro gospodarstvo, konkretne organizacijske/upravne akte, vlogo sodelujočih regionalnih, nacionalnih in mednarodnih institucij ter jasen časovni razpored (glej tudi točki 4.5 in 4.6). Glede na to, da bodo pomembno vlogo imele raziskovalne ustanove, bi bilo treba pri pripravi tega krovnega načrta upoštevati tudi razlike med regijami na podlagi tega, ali imajo izkušeno in usposobljeno raziskovalno-razvojno panogo, ter tudi morebitne primere uspešnega sodelovanja na tem področju z obeh strani Sredozemlja;

1.4.3

načrtovanje in izvajanje dovolj daljnosežne komunikacijske strategije, ki bo javnost seznanjala z vsebino pobude za modro gospodarstvo ter s priložnostmi in možnostmi, ki jih prinaša, da (i) se evidentirajo vse institucije in deležniki, ki bi jih lahko pritegnili ali na katere bi utegnila vplivati, zlasti na regionalni in lokalni ravni, in (ii) se med njimi širijo ustrezne informacije.

1.5

Iz navedenih splošnih priporočil izhajajo te podrobne ugotovitve in predlogi:

1.5.1

EESO se strinja, da sta za uspeh v boju proti kriminalu in terorizmu potrebna učinkovitejše povezovanje med mejnimi organi na kopenskih in morskih mejah na obeh straneh Sredozemskega morja ter sistematična izmenjava in analiza podatkov, v tesnem sodelovanju z agencijo Frontex in drugimi svetovnimi, nadnacionalnimi institucijami, kot je Mednarodna pomorska organizacija (IMO).

1.5.2

Vseeno pa želi glede na povezovanje mejnih organov na kopenskih in morskih mejah posebno pozornost nameniti načelom „dobrega upravljanja“ ter potrebi po doslednem upoštevanju človekovih pravic posameznika in kolektivnih človekovih pravic (glej tudi točko 4.1).

1.5.3

Da bi dosegli učinkovito prostorsko načrtovanje in upravljanje obalnih območij, bi bilo treba sprejeti pristop četverne vijačnice, tako na nadnacionalni ter zlasti regionalni in lokalni ravni. Potrebno je okrepljeno sodelovanje lokalnih oblasti (občin in regij) ter socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v okviru njihovih področij delovanja. V ta namen bi morala Komisija lokalne deležnike iz javnega in zasebnega sektorja povabiti na posvetovanje o sporočilu in posameznih področjih delovanja – prometni varnosti in zaščiti, ribištvu, turizmu in energetiki, socialni koheziji in okoljski trajnosti (glej tudi točki 4.2.1 in 4.3).

1.5.4

„Modra rast“ (2) je ena osrednjih dolgoročnih strategij za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast: ribolov in akvakultura, obalni (eko)turizem, pomorska logistika (zaradi geopolitičnega in gospodarska razvoja čedalje pomembnejša za Sredozemlje), morska biotehnologija, energija oceanov in globokomorsko rudarjenje ponujajo najrazličnejše nove podjetniške priložnosti.

1.5.5

Mala in zelo majhna podjetja, domača obrt in družinska podjetja s tradicionalno organizacijsko shemo, načinom dela in dejavnostmi so steber lokalnega gospodarstva na obeh obalah Sredozemlja. V tem smislu bi povezovanje in zadruge malih in mikroproizvajalcev lahko prispevali k stabilnosti in stroškovni konkurenčnosti, hkrati pa ohranili prepotrebne razlike med blagom in storitvami, ki jih ponujajo. Zato EESO meni, da je poleg inovativnega in tehnološko naprednega podjetništva enako pomembno spodbujati tudi posebne, prilagojene programe za tradicionalne gospodarske dejavnosti, ob upoštevanju lokalnih posebnosti (glej točke 3.6, 3.7, 4.2.2, 4.2.3 in 4.2.4).

1.5.6

Ker se utegneta v prihodnjih letih revščina in brezposelnost mladih zlasti v državah na južni obali Sredozemlja še povečati, bo pri zagotavljanju družbene povezanosti in trajnosti boljše usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela sicer pomembno, ne pa tudi dovolj za spopadanje z brezposelnostjo. Zato so za ustvarjanje novih, trajnostnih delovnih mest in izboljšanje življenjskega standarda na posameznih področjih nujni razvojni ukrepi iz točke 1.5.5, ki jih je treba skrbno načrtovati v sodelovanju z lokalnimi institucijami in oblastmi. Poleg tega so lokalnim razmeram prilagojene politike najučinkovitejši način za zmanjšanje odbojnih dejavnikov, ki ljudi silijo v migracije – zato jih je treba obravnavati kot pomemben instrument za obvladovanje naraščajočih migracijskih tokov in z njimi povezanih družbeno-ekonomskih problemov na obeh straneh Sredozemskega morja ter s tem povezanih varnostnih vprašanj in boja proti kriminalu in terorizmu (točka 1.5.1).

1.5.7

Kar zadeva ribištvo, EESO meni, da: (i) bi bilo treba povečati prilagodljivost Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), da bi odpravili ovire med različnimi ravnmi javne uprave, in (ii) bi bilo treba okrepiti vlogo Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), da bi v tesnem sodelovanju in usklajevanju s sredozemskimi državami, ki niso članice EU, prispevali k obnovi staležev mnogih prelovljenih ribjih vrst (glej tudi točki 4.3.4 in 4.3.5).

2.1.

Novembra 2015 je bila na ministrski konferenci o modrem gospodarstvu (3) Unije za Sredozemlje sprejeta izjava o nadaljnjem razvoju modrega gospodarstva (4) s krepitvijo naložb v ustrezno tehnologijo, inovacije, znanje in spretnosti ter gospodarjenje z morjem.

2.2.

Oktobra 2016 so ministri za zunanje zadeve „dialoga 5 + 5“ – Alžirije, Libije, Maroka, Mavretanije in Tunizije ter Francije, Italije, Malte, Portugalske in Španije – podprli nadaljnja prizadevanja pri pobudi za trajnostni razvoj modrega gospodarstva v okviru Unije za Sredozemlje (5).

2.3

Sporočilo (6) in priloženi akcijski načrt [SWD(2017) 130] (7) sta nastala na podlagi te pobude, da bi izkoristili priložnosti in se spoprijeli z izzivi, pri katerih je potrebno večstransko usklajevanje in mednarodno sodelovanje, ki presega meje Evropske unije (EU).

2.4

Poleg tega pobuda Komisije, ki je podlaga za to sporočilo, temelji na dolgoletnih izkušnjah s strategijami za morske bazene in makroregionalnimi strategijami – glej na primer evropsko strategijo za atlantsko regijo, strategijo EU za regijo Baltskega morja ter strategijo EU za jadransko-jonsko regijo (8). Črpa tudi iz regionalnega dialoga o modrem gospodarstvu v okviru Unije za Sredozemlje (kot je navedeno zgoraj), Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (9), barcelonske konvencije za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemskega morja (10) ter tudi agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 (11) in prizadevanj za izvajanje sredozemske strategije za trajnostni razvoj (12).

2.5

Poleg tega je sporočilo v skladu z znanstvenimi in družbeno-političnimi razpravami po vsem svetu. Modro gospodarstvo je že zdaj eno najpomembnejših sodobnih vprašanj, in sicer zaradi pomena morskih in oceanskih virov ter obetov za gospodarsko rast v povezavi s tem pa tudi zaradi dejstva, da je trajnost morij in oceanov bistven dejavnik za varstvo okolja na svetovni ravni (13).

2.6

Sporočilo priznava potrebo po večji varnosti in zaščiti, trajnostni gospodarski rasti in delovnih mestih ter ohranjanju ekosistemov in biotske raznovrstnosti v zahodnem Sredozemlju. Povedano drugače, prispevati želi k spodbujanju socialno in okoljsko vzdržnega gospodarskega razvoja v morskem bazenu, na severnih in južnih obalnih območjih, v pristaniščih in mestih, ki sestavljajo medsebojno povezan sistem mobilnosti ljudi in blaga, ki močno presega obstoječe upravne in politične razlike. V ta namen se posveča izzivom na treh področjih:

2.6.1

varnost in zaščita pomorskih dejavnosti: kot navaja sporočilo, je v zahodnem Sredozemlju več območij zgoščenega pomorskega prometa, ki bodo zaradi prihodnjega geopolitičnega in gospodarskega razvoja, kot je dvakratno povečanje Sueškega prekopa, izpostavljena več tveganjem (nesreč v pomorskem prometu). Po drugi strani pa so vprašanja zaščite pomembna že zdaj – kar kažejo nedovoljene migracije – čeprav naj bi trenutna družbeno-ekonomska in demografska gibanja skupaj s posledicami podnebnih sprememb še zaostrila boj za vire in geopolitično nestabilnost;

2.6.2

visoka brezposelnost mladih ob staranju pomorske delovne sile: sporočilo opozarja na znani „zaposlitveni paradoks“: po eni strani neizkoriščeno delovno silo, po drugi pa prosta delovna mesta, še zlasti v sektorjih in panogah modrega gospodarstva. Po mnenju Komisije je za tako stanje večinoma (če ne izključno) kriv razkorak med povpraševanjem in ponudbo. Zato se osredotoča na pomanjkanje dialoga in sodelovanja med panogo in izobraževalnim sistemom;

2.6.3

različni in konkurenčni interesi na morju: po podatkih iz sporočila se zahodno Sredozemlje ponaša z največjo biotsko raznovrstnostjo v celotnem morskem bazenu. Hkrati je v njem zbranega približno polovica BDP Sredozemlja predvsem iz pomorskih dejavnosti – turizma, akvakulture, ribištva in prometa – kar povzroča vse večjo urbanizacijo obalnih območij, prelov ribjih staležev, onesnaževanje morja in širšo okoljevarstveno problematiko. Zaradi nadnacionalne narave vključenih interesov in velikih družbeno-ekonomskih razlik ti dejavniki v celoti upravičujejo trditev iz sporočila, da je to območje „žarišče gospodarskih, demografskih in okoljskih pritiskov“.

2.7

Na splošno Komisija priznava, da se obstoječi okvir sodelovanja na obeh straneh morskega bazena ni izkazal za dovolj učinkovitega, torej je pobuda pravzaprav odziv na potrebe. Kljub temu je njen uspeh odvisen od številnih splošnih in konkretnih sprememb in prilagoditev, ki so predstavljene v nadaljevanju.

3.1

EESO podpira prizadevanja Komisije za krepitev in razvoj trajnostne verige proizvodnje in porabe, na primer z uporabo čistih oblik energije za razsoljevanje, spodbujanje energijske učinkovitosti in čiste energije na splošno ter spodbujanje in krepitev tovornega in ladijskega prometa, ki ne obremenjuje okolja. To je še zlasti pomembno glede na velikanski podjetniški potencial na obravnavanem področju.

3.2

Izraz „modro gospodarstvo“ se nanaša na družbeno in okoljsko vzdržen razvoj morskih in obalnih območij, odpravo obstoječih razlik ter ohranjanje kulturne raznolikosti in biotske raznovrstnosti, kar je še kako pomembno glede na zgodovino Sredozemlja in z mislijo na njegovo prihodnost. V tem smislu so izbrana področja ukrepanja iz sporočila – (1) pomorska varnost in zaščita, (2) pametno in odporno gospodarstvo, (3) boljše gospodarjenje z morjem – sicer pomembna, vendar glede na potrebe tega območja preveč omejena. EESO predlaga nadaljnje širjenje pobude na področju biotske raznovrstnosti in ohranjanja okolja ter medkulturnih stikov pa tudi bolj konkretno strategijo za podporo malih in zelo majhnih proizvodnih dejavnosti, na primer ribolova itd.

3.3

Sicer zelo pomembni vprašanji (pomorske) varnosti in še zlasti zaščite ne smeta biti omejeni na zahodno Sredozemlje. Nasprotno, geopolitična zgodovina in trenutno poslabšanje razmer skupaj z zaostrovanjem begunske krize v vzhodnem delu morskega bazena kažejo, da je potreben celosten sredozemski pristop k obravnavi teh vprašanj.

3.4

To velja tudi za preostala opredeljena področja – vzdržno gospodarsko rast, kulturna in okoljevarstvena vprašanja itd. Sredozemlja ne bi smeli deliti na zahodno in vzhodno. Tudi če gre za upravne razloge in kratkoročno taktiko, je treba pri dolgoročnem strateškem načrtovanju obravnavati območje kot celoto.

3.5

EESO popolnoma razume, da je zaradi povečanih geopolitičnih napetosti in zaostrovanja konfliktov v vzhodnem Sredozemlju morda lažje, bolj realistično in hitreje izvedljivo začeti s pobudo za zahodno Sredozemlje. Toda če tej ne bo sledila sorodna pobuda za vzhodno Sredozemlje, obstaja precejšnje tveganje, da zastavljenih ciljev ne bo mogoče doseči. Vzhodno Sredozemlje se sooča z istimi težavami, toda z veliko več napetostmi zaradi geopolitičnih razmer, tako da bi bilo zanj treba načrtovati in uporabljati sorodna pravila in politike.

3.6

Čeprav je odsotnost „dialoga“ med podjetji na eni strani ter univerzami in sektorjem raziskav in razvoja na drugi morda pomemben dejavnik pri obravnavi brezposelnosti (zlasti dolgoročno in v obdobju gospodarske rasti), se je neučinkovito in pristransko usmeriti zgolj nanj. Nasprotno pa bi bilo treba obstoječa ekonomska neskladja (pri katerih sta med glavnimi vidiki pomanjkanje novih prostih delovnih mest in visoka brezposelnost) in vse večje družbeno-ekonomske razlike v zahodnem Sredozemlju obravnavati ob upoštevanju že sistemske krize v severnem delu regije in splošne nepripravljenosti za produktivne naložbe.

3.7

Kadar gospodarske dejavnosti močno vplivajo na ohranjanje okolja, kjer obstajajo (makro)ekonomski zunanji dejavniki (odvisni bodisi od ponudbe bodisi povpraševanja) in kadar ima niz posamičnih odločitev družbeno-ekonomske ali okoljske posledice, je nujno učinkovito posredovanje politike, ki ga je v času vse večje internacionalizacije treba uskladiti na meddržavni ravni. V primerih prelova ribjih staležev, onesnaževanja morja, pretirane urbanizacije in neučinkovite rasti strnjenih naselij, vztrajnih gospodarskih in finančnih kriz ter vse večjih razlik med regijami in socialnih razlik v EU in zunaj nje doktrina „sil prostega trga“ ni dovolj.

3.8

V zvezi s tem so ugotovljene pomanjkljivosti obstoječega okvira oblikovanja politike na tem območju, ki so v glavnem posledica nesodelovanja med različnimi državami – sporočilo se na te sklicuje pri obravnavi tretjega sklopa izzivov in vrzeli z različnimi in nasprotujočimi si interesi – izredno pomemben dejavnik pri obravnavi okoljskih in družbeno-ekonomskih sporov v regiji. Veljavne in prihodnje dvostranske sporazume med sosednjimi državami EU in državami južnega Sredozemlja bi bilo treba dejansko spoštovati. Pri tem je lahko ovira tudi to, da EU pri zunanjepolitičnih vprašanjih ne nastopa enotno, in torej odločno, vendar pa bi po drugi strani države na južni obali Sredozemskega morja morale pričakovati, da bo EU njihova glavna (če ne edina) partnerica, ki ima velik in iskren interes za spodbujanje skupnih možnosti trajnostnega razvoja in blaginje na tem območju.

3.9

Poleg tega da na mednarodni ravni ni pravega sodelovanja, je pri usklajevanju politik treba upoštevati rezultate nepregledne množice pobud in platform s podobno (ali celo popolnoma enako) usmeritvijo. Sporočilo, na katero se nanaša mnenje, se tako denimo sklicuje na strategijo EU za modro rast in pomorsko politiko (14), strategijo EU za večjo rast in več delovnih mest v obalnem in pomorskem turizmu (15), pobudo BlueMed (16) in pobudo FAO za modro rast (17). Poleg tega obstajajo še druge dejavnosti, ki vključujejo obe obali Sredozemskega morja, kot so akcijski načrt za trajnostno porabo in proizvodnjo ter regionalni prometni akcijski načrt za Sredozemlje (18).

3.10

Glede na široko paleto podobnih obstoječih pobud EESO poziva k temeljiti primerjalni analizi, ki bo pokazala, katera področja se prekrivajo, tako da bo pobude mogoče uporabljati s čim manj viri in čim več končnimi rezultati. Natančneje bi bilo treba proučiti in upoštevati tudi najboljše prakse iz drugih makroregionalnih strategij (tudi za Baltsko morje) in pobud (kot je pobuda Pametni otoki) (19).

3.11

Po eni strani nerealne zahteve, ki omejujejo učinkovitost evropskih programov v Sredozemlju, po drugi pa zbirokratiziranost, ki izhaja iz bojazni glede neustrezne porabe sredstev EU, pa tudi korupcija in neučinkovitost v nekaterih delih/primerih v povezavi z javno upravo na obeh straneh Sredozemskega morja so pripeljali do hudih pomanjkljivosti pri črpanju obstoječih evropskih sredstev za Sredozemlje.

3.12

Hkrati pa Uniji za Sredozemlje kljub različnim napovedanim projektom do zdaj ni uspelo opravljati vloge, ki bi jo morala, zato je treba njeno delovanje v regiji dodatno okrepiti. Pobude modrega gospodarstva bi lahko imele velik pomen za splošno blaginjo, vendar jih je treba učinkovito povezati z obstoječimi strukturami in okviri.

4.1.1

Sporočilo se osredotoča na dve konkretni področji ukrepanja: (1) sodelovanje med obalnimi stražami ter (2) izmenjavo podatkov in upravno sodelovanje za povečanje zmogljivosti za odziv na onesnaževanje morja zaradi nesreč in boj proti temu.

4.1.2

EESO meni, da je nujna krepitev povezovanja in sodelovanja med organi za varovanje in nadzor meje na kopnem in morju na obeh straneh Sredozemskega morja ob pomoči agencije Frontex. Za uspeh v boju proti kriminalu in terorizmu sta potrebni tudi sistematična izmenjava in analiza informacij v nadnacionalnem središču za analizo podatkov. Vseeno pa bi bilo treba natančno preučiti pravila „dobrega upravljanja“ ter človekove pravice, tako posameznika kot kolektivne pravice, še zlasti glede na negativne izkušnje z določenimi ureditvami.

4.1.3

EESO meni, da sta ta dva jasno opredeljena pristopa učinkovit način za obravnavo vprašanja varnejšega in bolj zaščitenega pomorskega prostora. Za stalno spremljanje in ocenjevanje te prednostne naloge pa bi bilo treba izboljšati analizo kvantificiranih osnovnih ciljev in si prizadevati za usklajevanje in sodelovanje s svetovnimi, nadnacionalnimi institucijami, kot je Mednarodna pomorska organizacija (20).

4.2.1

EESO obžaluje, ker so socialni partnerji in organizacije civilne družbe v sporočilu komajda (če sploh) omenjeni, čeprav bi lahko zelo koristili pri načrtovanju pa tudi izvajanju konkretnih politik in programov, saj imajo izkušnje z obvladovanjem kriznih razmer in znajo pri družbeno-ekonomskih problemih dokazano neposredno ukrepati in jih tudi rešiti.

4.2.2

V prihodnjih letih bi se revščina in brezposelnost mladih zaradi podnebnih sprememb utegnili še stopnjevati, kar bo zlasti vplivalo na razmere v državah južnega Sredozemlja. Komisija bi morala v sodelovanju z lokalnimi organi in socialnimi partnerji izvajati razvojne ukrepe na lokalni ravni – na primer spodbujanje malih in srednjih podjetij (MSP), podpora domači obrti, posebni ukrepi v podporo primarnega sektorja in spodbujanje lokalnih kmetijskih in ribiških proizvodov na evropskih trgih – skupaj z ustreznimi izboljšavami izobraževanja in poklicnega usposabljanja, da se izboljša življenjski standard prebivalcev in preprečijo migracije. Modro gospodarstvo lahko s sodobnimi, kakovostnimi pristopi k malemu ribolovu, okoljevarstvu in oskrbi z ribiškimi proizvodi zagotovi dostojen dohodek za tisoče družin.

4.2.3

Družinska podjetja, mala in zelo majhna podjetja s tradicionalno organizacijsko strukturo, načinom dela in dejavnostmi so steber lokalnega gospodarstva na obeh straneh Sredozemlja, zlasti v sektorjih in panogah, ki sestavljajo modro gospodarstvo. Zato EESO meni, da je programe za tradicionalne gospodarske dejavnosti vsaj toliko pomembno spodbujati kot pobude za podporo inovativnega in tehnološko naprednega podjetništva.

4.2.4

V tem smislu je treba po njegovem prepričanju okrepiti drugi sklop ukrepov v okviru tega cilja, ki se nanaša na razvoj pomorskih grozdov. Povezovanje in zadruge malih in mikroproizvajalcev bi lahko prispevali k stabilnosti in stroškovni konkurenčnosti, hkrati pa ohranili tako potrebne razlike med blagom in storitvami, ki jih ponujajo. Povezovanje v grozde pa je po drugi strani lahko učinkovito v določenih sektorjih, v katerih je nujna koncentracija kapitala – na primer energije iz obnovljivih virov in tovornega prometa. Kljub temu EESO meni, da je za razmišljanje o povezovanju v grozde, ustanavljanju inkubatorjev in spodbujanju poslovnih načrtov prek poslovnih angelov še veliko prezgodaj celo v bolj razvitih gospodarstvih v EU, kar kaže na potrebo po zasnovi dobro opredeljenih podpornih storitev, predvsem za male proizvajalce, obrtnike in trgovce na južni obali morskega bazena.

4.2.5

Poleg tega je v skladu s četrto strateško prednostno nalogo navedenega nedavnega poročila WWF o oživitvi sredozemskega gospodarstva mogoča in tudi potrebna preusmeritev javnega in zasebnega financiranja v izkoriščanje potenciala naravnih virov na tem območju. Ustvarja namreč lahko dohodek, hkrati pa upošteva družbeno in okoljsko trajnost prek mehanizmov za financiranje zmanjševanja emisij CO2, kot so plačila ekosistemskih storitev (PES) (21). Tako so polja morske trave v Sredozemskem morju med najbolj učinkovitimi sistemi za zajem CO2, kar pomeni, da javne in zasebne naložbe v tej smeri lahko hkrati spodbudijo gospodarsko rast na tem območju in prispevajo h globalni podnebni strategiji.

4.3.1

Da se zagotovi uspeh prvega sklopa ukrepov – prostorsko načrtovanje in upravljanje obalnih območij – bi bilo treba privzeti pristop četverne vijačnice (22). Treba je okrepiti sodelovanje lokalnih oblasti (občin in regij), akademskih krogov ter raziskovalno-razvojnih dejavnosti, socialnih partnerjev pa tudi organizacij civilne družbe v okviru njihovih področij delovanja, saj bolje poznajo lokalne družbeno-ekonomske in okoljske razmere in so hkrati prilagodljivi z upravnega vidika.

4.3.2

V tem smislu lahko ekonomski in socialni interesi prevzamejo in bi morali prevzeti odločilno vlogo pri družbeno-ekonomskem razvoju Sredozemlja. Komisija bi morala v sodelovanju z Unijo za Sredozemlje na posvetovanje o sporočilu povabiti deležnike iz zasebnega sektorja, s čimer bi zagotovila njihov vsebinski prispevek k načrtovanju in tako učinkovitejše sodelovanje pri uresničevanju ustreznih programov in dejavnosti. V zvezi z ribolovom bi bilo treba sprejeti ukrepe za okrepitev skupnih ureditev gospodarjenja, tako da se zagotovi učinkovito sodelovanje deležnikov v postopku odločanja.

4.3.3

Opozoriti bi bilo treba na nesodelovanje evropskih in neevropskih držav v zahodnem Sredozemlju, zlasti v zvezi z vprašanji varnosti in priseljevanja, ki vplivajo na gospodarski razvoj.

4.3.4

Ribolov je eden ključnih dejavnikov gospodarske dejavnosti v Sredozemlju in za turizmom drugi najpomembnejši vir bogastva. EESO se strinja, da je treba v tej panogi načrtovati konkretne ukrepe, kakršni so določeni v četrtem sklopu ukrepov pri tej prednostni nalogi. Ti programi bi se morali osredotočati na zmanjšanje prelova ter razvoj podpornih storitev in financiranja, s čimer bi poskrbeli za preživetje malega ribolova in vzporedni razvoj obalnih skupnosti. ESPR (23) mora postati še bolj prilagodljiv, da bi odpravili ovire med različnimi ravnmi javne uprave pri opredeljevanju učinkovitih pobud.

4.3.5

EESO meni, da bi bilo treba okrepiti vlogo Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), s čimer bi zagotovili sprejetje potrebnih, skladnih in združljivih upravnih ukrepov za obnovo ribjih staležev, in sicer v tesnem sodelovanju in usklajeno s sredozemskimi državami, ki niso članice EU.

4.4

EESO je že večkrat opozoril, da so politike in programi za Sredozemlje v zadnjih dvajsetih letih prinesli skromne rezultate, ogromno sredstev pa je ostalo neporabljenih zaradi različnih stališč in neusklajenosti med pristojnimi institucijami Skupnosti ter državnimi vladami in javnimi upravami v tretjih sredozemskih državah. Za izboljšanje ravni odziva institucij zunaj EU na zahteve, povezane z evropskim financiranjem, so nujno potrebni močna podpora in tehnična pomoč v zvezi s tem, hkrati pa tudi večja prilagodljivost Komisije.

4.5

Učinkovito izvajanje ukrepov iz sporočila ovira zlasti nepotrebna birokracija, kot je razvidno iz poglavja o upravljanju in izvajanju, pa tudi sodelovanje povsem različnih institucij z različnimi strukturami in pristopom, kot so ministrska zasedanja, Komisija, Unija za Sredozemlje itd. Potreben je operativni načrt s konkretnimi organizacijskimi/upravnimi instrumenti in jasno določenimi vlogami.

4.6

EESO meni, da bi bilo takoj treba ustanoviti projektno skupino za modro gospodarstvo z jasno opredeljenim akcijskim načrtom in pristojnostmi, ki bi bila povezana z delovnimi skupinami Unije za Sredozemlje. Projektna skupina bi morala biti dovolj prilagodljiva, da bi se lahko hitro odzivala na nesreče – naravne in ekološke nesreče itd. – in da bi lahko izpolnjevala specifične naloge in pristojnosti. EESO je previden pri oceni njene učinkovitosti, ki bo odvisna od njenih članov in neposrednega sodelovanja evropskih institucij in vlad tretjih držav. Zato meni, da bi bilo treba projektno skupino skrbno zasnovati, natančno opredeliti njeno organizacijsko shemo, učinkovit sistem procesov in postopkov ter strokovno pripravljen konkreten poslovni načrt.