5.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 120/4

—

ob upoštevanju trenutnih izjemnih razmer, povezanih z migracijami,

—

ob upoštevanju cilja, zapisanega v členih 3 PEU in 67 PDEU, da EU svojim državljanom nudi območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja,

—

ob upoštevanju člena 18 Listine EU o temeljnih pravicah, ki priznava pravico do azila, ter nacionalnih in mednarodnih obvez držav članic EU s tega področja,

1.

želi spomniti, da je Schengenski sporazum o prostem gibanju oseb, ki trenutno velja za 26 držav, od tega 22 držav članic EU, eden najuspešnejših stebrov povezovanja Evropske unije. Schengenski sporazum je z vključitvijo v Pogodbe EU postal neločljivo povezan z enotnim trgom in je ključni element štirih oblik prostega gibanja – blaga, storitev, oseb in kapitala – v Evropski uniji;

2.

izpostavlja, da sta prosto gibanje in odprava notranjih meja ključna dosežka evropskega povezovanja, ki imata ne le pomemben gospodarski, družbeni in teritorialni učinek, temveč tudi precejšnjo simbolno vrednost za EU in njene državljane, saj sta neposredno povezana s projektom vse tesnejše zveze med narodi Evrope;

3.

poudarja, da so odprte notranje meje hrbtenica evropskega gospodarstva. Trgovina med državami članicami EU znaša 2 800 milijard EUR ter vključuje 1,7 milijona čezmejnih delavcev in 57 milijonov prečkanj meje v okviru cestnega prometa na leto, zato OR poudarja, da bi sprememba pogojev za mobilnost in menjavo v schengenskem območju izjemno močno vplivala na zaposlovanje in naložbe v številnih evropskih državah; ravno tako poudarja, da je Unijino območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja odvisno od ustrezne in skupne zaščite njegovih zunanjih meja;

4.

izpostavlja, da imajo lokalne in regionalne oblasti iz celotne Evropske unije zato, ker ni notranjih meja, korist v obliki gospodarskega razvoja, družbenih in kulturnih izmenjav, čezmejnega sodelovanja ter zlasti izvajanja programov evropskega teritorialnega sodelovanja in evropskih združenj za teritorialno sodelovanje;

5.

poudarja, da bi lahko uporaba omejitvenih klavzul Schengenskega sporazuma in posledično omejevanje prostega gibanja še posebej negativno vplivala na ključne cilje projektov čezmejnega sodelovanja;

6.

se zaveda velikega izziva, s katerim se EU ter njene države članice, regije, mesta in občine soočajo zaradi velikega števila beguncev, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in ekonomskih migrantov, ki skušajo nezakonito vstopiti v EU; ponovno opozarja, da je treba poskrbeti, da vsi, ki vstopajo v EU, to naredijo zakonito, in da to vključuje natančno določen, hiter in učinkovit postopek registracije ob spoštovanju Listine EU o temeljnih pravicah, in poudarja, da je treba nameniti več sredstev za zavarovanje zunanjih meja EU in zagotoviti, da ljudje vstopajo v EU na zakonito organiziran način; ugotavlja tudi, da so potrebna obsežna prizadevanja in reforme za zagotovitev, da bodo lahko migranti, ki pridejo v Evropo, začeli delati in se vključevati v družbo; poudarja, da je treba nadzor na schengenskih zunanjih mejah izvajati v skladu z mednarodnimi obveznostmi držav članic do beguncev in Listino EU o temeljnih pravicah, vključno s pravico do človeškega dostojanstva in pravico do nediskriminacije;

7.

ugotavlja, da so sedanje težave schengenskega sistema deloma nastale zaradi pomanjkljivega usklajevanja in nezadostnih virov za obvladovanje velikega števila prihajajočih beguncev in migrantov, zaradi pomanjkanja ustreznih političnih sporočil o zakonitih možnostih vstopa prek mejnih prehodov kakor tudi zaradi nezadostne vključenosti lokalnih in regionalnih oblasti;

8.

poudarja, da sta najpomembnejši prednostni nalogi zaščita vrednot Schengenskega sporazuma in ohranitev stabilnosti schengenskega območja; poleg tega je treba znova prevzeti nadzor nad zunanjimi mejami EU in okrepiti zmogljivosti za upravljanje meja; poudarja, da so potrebni takojšnji ukrepi za razvoj sistema za spremljanje gibanja migrantov brez urejenega statusa v schengenskem območju, da ne bi ušli nadzoru oblasti; meni, da je treba pospešiti vračanje prosilcev za azil, katerih prošnje so bile zavrnjene, in njihov ponovni sprejem v državi izvora;

9.

poudarja, da so za spoprijem s tem izzivom potrebne skupne rešitve, ki temeljijo na vzajemnem sodelovanju med vsemi ravnmi upravljanja, saj imajo neusklajeni politični odzivi resne posledice za druge države članice ter njihove regije in mesta, kar še zaostruje problem kot celoto in načenja že močno omajano zaupanje državljanov; pri tem izpostavlja, da obtoževanje posameznih držav ali institucij za trenutno stanje in pretenje članicam schengenskega območja z izključitvijo ne bosta prispevala k trajni rešitvi in bi lahko pomenila nevaren precedens z izjemno škodljivimi dolgoročnimi posledicami za evropski projekt; meni tudi, da trenutno v Schengenskem sporazumu ni predvidena izključitev države članice;

10.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi stalnih težav z izvrševanjem skupno dogovorjenih pravil iz Pogodb EU, ki se nanašajo na zaščito zunanje meje, okrepljene ukrepe za preprečevanje nezakonitih migracij in trgovine z ljudmi ter boj proti njim, učinkovite politike vračanja, skupne standarde za sprejem in registracijo beguncev ter prosilcev za azil in izvajanje skupne migracijske politike;

11.

je prepričan, da ogrožanje političnega, gospodarskega in družbenega uspeha schengenskega sistema s ponovno stalno uvedbo mejnega nadzora ne more biti odgovor na zahteve državljanov EU po večji varnosti in zaščiti njihovega življenjskega standarda; obenem se mu zdi nujno državljanom takoj dati konkretne in odgovorne odgovore;

12.

zato poziva države članice in institucije EU, naj naglo zavzamejo konstruktivno držo, se izogibajo skušnjavi po obljubljanju pretirano poenostavljenih rešitev ter pozorno analizirajo tveganja in koristi vseh predlogov; vztraja pri stališču, da je treba tesno sodelovati z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter državljanom pojasniti posledice ponovne vzpostavitve meja za njihovo vsakodnevno življenje, saj je to odločilnega pomena, če naj Evropska unija v tem kriznem obdobju znova postane verodostojna; v zvezi s tem opozarja, da začasnega mejnega nadzora v skladu z jasno opredeljenimi pogoji iz Zakonika o schengenskih mejah ni mogoče podaljševati za nedoločen čas in da je podaljšanje za največ dve leti možno le v izrednih razmerah, če je delovanje območja brez notranjih meja ogroženo zaradi stalnih resnih pomanjkljivosti pri nadzoru zunanjih meja;

13.

poudarja, da je nujno treba oblikovati skupen, vzdržen in ambiciozen evropski pristop k upravljanju zunanjih meja Evrope, zlasti z vzpostavljanjem žariščnih točk oziroma „hot spots“ v tretjih državah, da bi ohranili varnost notranjega schengenskega območja, zagotovili prosto gibanje in preprečili resno krizo verodostojnosti EU; zato poziva vse udeležene strani, naj pripravijo jasne kažipote in časovne načrte za kratkoročne in dolgoročne rešitve, pri čemer poudarja, da je treba dognati, kaj je potrebno za zagotovitev skupne odgovornosti in solidarnih ukrepov, ter upoštevati pričakovanja, potrebe in integracijske zmožnosti različnih držav, regij in lokalnih oblasti, pa tudi migrantov;

14.

pri tem podpira pripravo skupnega seznama EU varnih držav izvora, ki bi omogočil hitro obravnavo prošenj za azil državljanov držav, ki se v skladu z merili iz direktive o azilnih postopkih in ob doslednem upoštevanju načela nevračanja štejejo za „varne“, namesto neusklajenih nacionalnih seznamov, ki lahko vodijo v tekmovanje, katera država bo imela najnižjo stopnjo ugodno rešenih prošenj za azil;

15.

nalaga predsedniku, da to resolucijo posreduje Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu ter predsedniku Evropskega sveta.