28.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 486/1

1.1

Konferenca COSAC ceni napredek sedanje Komisije (2014–) pri izboljšanju odnosov z nacionalnimi parlamenti, kar je zabeleženo v 26. polletnem poročilu konference COSAC, zlasti s pomočjo povečanja števila obiskov komisarjev v nacionalnih parlamentih/domovih, in spodbuja Evropsko komisijo, naj si še dalje prizadeva za vzpostavitev neke vrste trajnega dialoga z nacionalnimi parlamenti. Ta dialog bi bil v pomoč nacionalnim parlamentom pri njihovih pristojnostih, da svoje nacionalne vlade kličejo na odgovornost ter da nadzorujejo nacionalno politiko in politiko EU.

1.2

Na področju političnega dialoga med Evropsko komisijo in nacionalnimi parlamenti COSAC vidi možnost izboljšav pri odgovorih na obrazložena mnenja nacionalnih parlamentov, zato predlaga, naj se Evropska komisija bolje odziva na specifične pomisleke nacionalnih parlamentov v roku največ osmih tednov ter naj pri pripravi odgovorov analizira vse možne vidike, zlasti pri odgovorih v primerih sprožitve t. i. mehanizma rumenega kartona. COSAC poudarja tudi pomen razprave in izmenjave mnenj med nacionalnimi parlamenti v postopku preverjanja subsidiarnosti.

1.3

Ob upoštevanju političnega dialoga, vzpostavljenega s Komisijo EU, COSAC poziva Evropski parlament, naj v okviru političnega dialoga v ustreznih parlamentarnih odborih bolj upošteva mnenja nacionalnih parlamentov.

1.4

COSAC meni, da je mehanizem zelenega kartona pomembno sredstvo za povečanje vloge nacionalnih parlamentov, zato jih spodbuja, naj še dalje preučujejo možnosti, da bi se v prihodnje poslužili pobud v okviru mehanizma zelenega kartona.

1.5

COSAC ugotavlja, da je v sedanjih razmerah učinkovito sporočanje ključnih tem EU eden od bistvenih elementov za premostitev vrzeli med Evropsko unijo in njenimi državljani, ter priznava vlogo nacionalnih parlamentov pri vključevanju državljanov, pri tem, da se jim zagotavljajo nepristranske informacije, in splošnem ozaveščanju o evropskih vprašanjih. V zvezi s tem je treba poudariti demokratični mandat nacionalnih parlamentov pri predstavljanju volivcev. Ob upoštevanju izida referenduma v Združenem kraljestvu COSAC priznava ključno vlogo nacionalnih parlamentov kot institucij, ki imajo neposreden demokratični mandat in odgovornost, pri prispevanju k delovanju in prihodnosti edinstvenega projekta – Evropske unije.

1.6

Konferenca COSAC poziva vse parlamente, naj prevzamejo večjo vlogo pri sporočanju ključnih tem EU, v ta namen pa poziva nacionalne parlamente in Evropski parlament, naj medsebojno izmenjujejo izkušnje in primere najboljše prakse na področju komunikacije. COSAC poleg tega ugotavlja, da sta lahko ciljno oblikovanje in prilagajanje vsebine sporočil o evropskih vprašanjih koristna pri vključevanju specifičnih skupin, kot so univerze, šole itd.

1.7

Da bi v celoti izkoristili razpoložljivo tehnologijo, COSAC poziva parlamente, naj temeljito raziščejo možnosti, ki jih ustvarja uporaba kanalov družbenih medijev, kar lahko poveča ozaveščenost o ključnih temah EU ter parlamentih kot najpomembnejših središčih za razpravo, zlasti kar zadeva evropsko mladino.

2.1

COSAC priznava, da je trgovinska politika EU ključnega geopolitičnega in gospodarskega pomena za Evropo, da bi se oblikovala globalizacija, krepili mednarodni standardi in povečal dostop do tujih trgov; COSAC meni, da so lahko pošteno izpogajani, pregledni in široko sprejeti celoviti trgovinski sporazumi s tretjimi državami, dogovorjeni z namenom doseganja vzajemno koristnih rezultatov, pomembna sredstva, ki lahko povečajo delež EU v svetovni trgovini; konferenca COSAC ugotavlja, da če Evropska unija ne ukrepa sedaj, bodo mednarodna pravila določili drugi.

2.2

Konferenca meni, da so uravnoteženi trgovinski sporazumi priložnost za spodbujanje rasti in ustvarjanja delovnih mest, pa tudi krepitev trajnostnega razvoja, uveljavljanje človekovih pravic, delavskih ter socialnih standardov in za okoljsko trajnost na svetovni ravni, omogočajo pa tudi zagotavljanje storitev in komunalnih storitev. COSAC od Evropske unije zahteva, naj v pogajanjih bolj zaščiti lastne interese ter vztraja na načelu vzajemnosti.

2.3

Konferenca se zaveda raznolikih mnenj in skepse, ki jo glede vsebine teh trgovinskih sporazumov izražajo številni evropski državljani, in evropske institucije, nacionalne parlamente ter vlade poziva, naj upoštevajo te pomisleke, jasno predstavijo učinke trgovinskih sporazumov ter zagotovijo preglednost pogajalskega postopka.

2.4

COSAC pozdravlja, da je Komisija izboljšala ukrepe v zvezi s preglednostjo pogajalskega postopka o sporazumu TTIP, vendar poudarja, da je treba za vse trgovinske sporazume doseči še višjo stopnjo preglednosti, s katero bi lahko odgovorili na pomisleke evropskih državljanov in poslancev.

2.5

COSAC je prepričan, da bi morala tako pogajalski postopek kot tudi njegov izid v celoti spoštovati načela svobode, demokracije, pravne države, dostojanstva in socialne kohezije, na katerih temelji Evropska unija, s čimer bi zagotovili, da bodo evropski predpisi in standardi ob morebitni sklenitvi in podpisu sporazuma TTIP okrepljeni in ne oslabljeni.

2.6

COSAC poudarja, da morajo imeti tako nacionalni parlamenti kot tudi Evropski parlament možnost, da v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 218, nadzorujejo pogajalski postopek za sporazum TTIP. Prav tako meni, da se lahko sporazum TTIP le začasno uporablja, ko bo Evropski parlament odobril končni sporazum, ki ga bo sklenil Svet. COSAC zato poziva Komisijo in vlade držav članic, naj nadaljujejo postopek okrepljene komunikacije z nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom. Konferenca poleg tega opozarja, da naj bi bil sporazum TTIP mešani sporazum, zato ga bodo morale, da bi začel veljati, ustrezno ratificirati vse države članice.

3.1

COSAC pozdravlja projekt energetske unije in željo, da bi ta projekt EU privedel k varnejši in bolj trajnostni energetski politiki ter jo postavil na vodilno mesto pri proizvodnji obnovljive energije in boju proti podnebnim spremembam. Tega ni mogoče doseči izključno na medvladni ravni, zato je treba poiskati skupne evropske rešitve.

3.2

COSAC ugotavlja, da je EU največji uvoznik energije na svetu, pri čemer je EU zaradi odvisnosti številnih držav članic od enega samega dobavitelja izjemno ranljiva. Konferenca COSAC je zaskrbljena zaradi visokih cen energije v EU v primerjavi s konkurenco. Zato COSAC podpira krepitev pravic potrošnikov, kar lahko med drugim učinkovito prispeva k boju zoper energetsko revščino, in ponovno poudarja, da je cilj energetske unije evropskim potrošnikom zagotavljati varno, trajnostno in ekološko energijo, pa tudi konkurenčno in bolj dostopno energijo. Pri doseganju tega cilja je treba spoštovati suverene odločitve držav članic, hkrati pa podpirati rešitve, ki se lažje dosežejo na ravni EU.

3.3

COSAC poudarja pomen solidarnosti in zaupanja držav članic za doseganje energetske varnosti v EU in izpostavlja pomen skupnega pristopa držav članic v razmerju do tretjih držav. V tem okviru COSAC izraža zaskrbljenost v zvezi s projekti, za katere se zdi, da so tehnično, okoljsko, gospodarsko in geopolitično neutemeljeni ter z vidika energetske varnosti kontraproduktivni. Kar zadeva krepitev enotnega trga in energetske varnosti pa nasprotno COSAC podpira prizadevanja za čim večji izkoristek lastnih energetskih virov EU, vključno s tistimi, ki so potrebni za stabilno in varno proizvodnjo energije ter optimalno diverzifikacijo poti oskrbe z energijo, hkrati pa poudarja pomen tesnejšega regionalnega sodelovanja.

3.4

COSAC ponovno opozarja, da je 12 držav članic pod ciljem 10-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti ter posledično v veliki meri izoliranih od notranjega trga električne energije, zato poziva Evropski sklad za strateške naložbe, naj posebno pozornost posveti projektom, ki bi se spopadli z največjim pomanjkanjem zadostne povezanosti.

3.5

COSAC pozdravlja pariški sporazum in meni, da gre za mejnik v boju proti podnebnim spremembam ter veliko obveznost do okolja in prihodnjih generacij. Konferenca prav tako pozdravlja hitro ratifikacijo tega sporazuma s strani EU ter poziva k njegovemu brezpogojnemu izvrševanju. COSAC meni, da lahko projekt energetske unije bistveno prispeva k doseganju ciljev iz pariškega sporazuma ter dolgoročno doseganju energetskih in okoljskih ciljev, ki jih je EU zastavila za leta 2020, 2030 in 2050.

3.6

COSAC izpostavlja pomen naložb v raziskave in razvoj za energetsko unijo ter poudarja, da lahko prispevajo k oblikovanju varne, učinkovite in ekološke energetske unije ter zmanjšanju stroškov proizvodnje energije, pri čemer ima jasno prednost pariški sporazum o energiji iz obnovljivih virov. V zvezi s tem konferenca COSAC pozdravlja tudi prizadevanja za boljši sistem trgovanja z emisijami, ki bo prispeval k posodobitvi evropske energetike.

3.7

COSAC meni, da imajo prizadevanja za razvoj inovativnih tehnologij in rešitev z nizkimi emisijami, pa tudi napredek na področju stroškovno učinkovitih inovacij, nenadomestljivo vlogo pri krepitvi konkurenčnosti EU.

3.8

Konferenca podpira ukrepe na lokalni ravni, ki se osredotočajo na obnovitev stavb in povečanje deleža uporabe javnih prevoznih sredstev, da bi dosegli karseda visoke prihranke energije.

4.1

COSAC priznava vse humanitarne vidike reševanja migrantske in begunske krize. Nadalje poudarja pomen iskanja varnih in zakonitih poti, da bi lahko upravičeni prosilci za azil in begunci prišli v EU. COSAC ceni sodelovanje EU z državami tranzita in izvora migracijskih tokov in poudarja, da mora biti varstvo človekovih pravic migrantov in prosilcev za azil ter beguncev v središču ukrepov, ki jih EU sprejme za reševanje migrantske krize. Konferenca COSAC meni, da je varovanje zunanjih meja EU nujna prednostna naloga za uspešno obvladovanje sedanjih in prihodnjih tokov nedovoljenih migracij.

4.2

COSAC ponovno poudarja pomen solidarnosti, odgovornosti in pravične delitve bremena med državami članicami na podlagi potrebe po sprejemljivi rešitvi za nedovoljene migracije v skladu s členom 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije, hkrati pa je treba spoštovati človekove pravice in vse mednarodne sporazume in konvencije. Konferenca spodbuja Evropsko unijo, naj obravnava in odpravi temeljne vzroke za migracije, in poziva slovaško predsedstvo, pa tudi prihodnja predsedstva, naj oblikujejo kompromisne predloge ter dejavno prispevajo k iskanju učinkovitih in sprejemljivih rešitev za migrantsko vprašanje, ki bi se posebej osredotočale na človekove pravice, solidarnost in humanost ter na lahko dostopno upravljanje sprejema.

4.3

COSAC poudarja tudi potrebo po notranji evropski, pa tudi globalni solidarnosti za učinkovite programe ponovne naselitve, s čimer bi podprli države, kot sta Italija in Grčija, pri spopadanju s težavo oskrbe in nastanitve beguncev.

4.4

Kar zadeva vzdrževanje in poostritev nadzora nad vzhodnosredozemsko potjo, COSAC poziva k takojšnjemu izvrševanju izjave EU in Turčije ter ponovno opozarja, da jo je treba v celoti in enotno izvrševati v vseh državah članicah Evropske unije.

4.5

COSAC podpira Evropski svet, ki je na svojem srečanju oktobra priznal velik prispevek, tudi finančni, najbolj izpostavljenih držav članic v zadnjih letih. Konferenca COSAC poziva evropske institucije, naj posebej upoštevajo prizadevanja teh držav za izpolnitev svojih humanitarnih obveznosti, ki so: reševati življenja vse večjega števila prosilcev za azil, ki pridejo na evropske zunanje meje, in poskrbeti za operacije reševanja, identifikacijo, zdravstveno oskrbo, nastanitev, oblačila, hrano ter družbeno vključevanje. V ta namen bi bilo treba upoštevati te posebne stroške pri izračunu vladnega strukturnega proračunskega salda.

4.6

COSAC poudarja, da si mora Evropska unija kot območje svobode gibanja in odprtih meja prizadevati za skupno evropsko migracijsko politiko s poudarkom na varovanju evropskih državljanov in zunanjih meja ter varnosti in solidarnosti z begunci, prosilci za azil in migranti, hkrati pa je treba spoštovati človekove pravice ter vse mednarodne sporazume in konvencije. COSAC močno podpira vse pobude za varovanje zunanjih meja in ponovno vzpostavitev reda na schengenskem območju, zato pozdravlja ustanovitev evropske mejne in obalne straže. Konferenca poudarja pomen takojšnjega izvrševanja uredbe o evropski mejni in obalni straži ter reševanja težave prepočasnega vračanja, in sicer tako, da bi v celoti izkoristili mandat te straže. V zvezi s tem COSAC opozarja, da je treba evropski mejni in obalni straži za njeno učinkovito delovanje priskrbeti osebje in material.

4.7

COSAC pozdravlja delo, ki poteka na projektu povezave med SIS (Schengenskim informacijskim sistemom) in AFIS (sistemom za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov), za identifikacijo pogrešanih oseb na podlagi prstnih odtisov, pa tudi študijo izvedljivosti in zakonodajni predlog o sistemu EU za obveščanje o potovanjih in njihovo odobritev (ETIAS), ki bo kmalu objavljen in bo prispeval k varovanju meja EU in ugotavljanju, ali je oseba prekoračila dovoljeni čas bivanja v EU. COSAC poudarja izziv učinkovitega izvrševanja teh novih orodij v čim krajšem času.

4.8

COSAC poudarja tudi izzive, vezane na varovanje in nadzorovanje zunanjih meja EU, hkrati pa poziva k čim prejšnjemu dokončanju razprav, ki potekajo v Evropskem parlamentu o izvrševanju sistema vstopa/izstopa EU za beleženje vstopov in izstopov državljanov tretjih držav, ki prečkajo zunanje meje držav članic EU, ter o vzpostavitvi programa za registrirane potnike, obravnavajo pa naj se tudi vprašanja stroškov, sorazmernosti in varstva podatkov.

4.9

COSAC na koncu poudarja še pomen izmenjave primerov dobre prakse s področja vključevanja mladih migrantov in družin v lokalne skupnosti, ki nudijo izobraževanje in primerno zaposlitev.