14.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/14

1.

Resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 21. maja 2014 o delovnem načrtu Evropske unije za šport (2014–2017), v katerem je kot ena od treh prednostnih nalog izpostavljena integriteta športa;

2.

načel v zvezi z dobrim upravljanjem v športu, ki jih je v letu 2013 predložila strokovna skupina za dobro upravljanje, ter vodilnih načel v zvezi z demokracijo, človekovimi pravicami in pravicami delavcev, zlasti v kontekstu dodeljevanja najpomembnejših športnih dogodkov, ki jih je prav ta skupina predložila januarja 2016 (1);

3.

priporočil glede najpomembnejših športnih dogodkov, zlasti glede zapuščinskih vidikov s poudarkom na družbeni, gospodarski in okoljski trajnosti, ki jih je januarja 2016 predložila strokovna skupina za gospodarsko razsežnost športa (2);

4.

globalnih pobud (3), vključno s pobudami mednarodnega športnega gibanja, kakršna je Olimpijska agenda 2020, ki jo je na 127. seji 12. decembra 2014 sprejel Mednarodni olimpijski komite in vključuje priporočila, pri katerih so znatne pozornosti deležna vprašanja integritete in trajnostni razvoj kot neločljiv del najpomembnejših športnih dogodkov, tudi olimpijskih iger (4);

5.

so najpomembnejši športni dogodki (5) privlačna priložnost za proslavljanje dosežkov, vrednot in koristi športa v nacionalnem in mednarodnem merilu. Najpomembnejši športni dogodki so lahko pozitivno ogledalo športu, saj pritegujejo izjemno pozornost športnikov, deležnikov in širše javnosti ter so zmožni odrasle in otroke navdihovati k športnemu udejstvovanju;

6.

imajo najpomembnejši športni dogodki lahko pomembno vlogo pri razvoju regije ali mesta in prinašajo veliko v smislu gospodarskih, družbenih in okoljskih učinkov, če je to skrbno načrtovano že od najzgodnejše možne faze naprej. Zapuščina in trajnost najpomembnejših športnih dogodkov je lahko zelo pomembna tako za njihovo legitimnost kot za podporo zanje;

7.

se v kontekstu najpomembnejših športnih dogodkov zastavljajo pomembna vprašanja o integriteti in upravljanju, kot so demokratično in pregledno odločanje, odgovornost, trajnostni razvoj in pozitivna zapuščina, človekove pravice, tudi pravice otrok in delavcev ter enakost spolov, pa tudi preprečevanje vseh oblik diskriminacije in grožnje integriteti športa, kot so doping, vnaprejšnje dogovarjanje o rezultatih in nasilje;

8.

so najpomembnejši športni dogodki zaradi pozornosti, ki jo pritegnejo, ter visokih finančnih in gospodarskih vložkov ranljivi za procese, ki lahko omadežujejo integriteto športa – zato so ti dogodki ne le platforma, temveč tudi pomemben preizkus za integriteto, preglednost in dobro upravljanje, vključno s trajnostjo in zapuščino;

9.

izzivi, s katerimi se soočajo športne organizacije, javni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, podjetja, mediji ter drugi partnerji, ko se trudijo za trajnost ukrepov in objektov ter ustrezne rešitve za najpomembnejše športne dogodke v vseh fazah (izvedljivost, kandidatura, priprava, organizacija, evalvacija, zapuščina);

10.

v nekaterih primerih nepopolna preglednosti postopkov in procesov odločanja v vseh fazah najpomembnejših športnih dogodkov tako pri naročnikih kot pri subjektih, ki kandidirajo, ter nepopolnost uresničevanja načel dobrega upravljanja v mednarodnih športnih zvezah;

11.

finančne, tehnične, politične in zakonske zahteve ter z njimi povezani stroški (6) za najpomembnejše športne dogodke, pa tudi vse večja konkurenčnost kandidatur in morda celo pretirano višanje ponudb ter s tem povezano silovito naraščanje stroškov organizacije, zaradi česar so nekatere manjše države EU in mesta izrinjena iz kandidiranja za takšne dogodke in njihovo organizacijo;

12.

umik kandidatur več mest in držav za organizacijo najpomembnejših športnih dogodkov v EU, upadanje deleža najpomembnejših športnih dogodkov, organiziranih v EU, ter pešanje podpore za organizacijo teh športnih dogodkov med evropskimi državljani (7);

13.

povečano zanimanje držav EU in športnih zvez za skupno pripravo nekaterih najpomembnejših športnih dogodkov v več državah, regijah in mestih;

14.

vlogo nacionalnih, regionalnih in lokalnih javnih organov, vključenih v najpomembnejše športne dogodke, na primer pri financiranju, infrastrukturi, varstvu okolja, varnosti in varovanju ter načrtovanju in zagotavljanju trajnosti in zapuščine najpomembnejših športnih dogodkov;

15.

da se od športnih organizacij pričakuje, da bodo svoje športe upravljale v skladu s temeljnimi in priznanimi načeli dobrega upravljanja, kot so preglednost, demokratičnost postopkov, sistem nadzora in ravnotežja in solidarnosti, saj se šport v bistvu samoregulira;

16.

pomen okrepljenega in stalnega dialoga in sodelovanja med javnimi organi in športnimi organizacijami, ki bo podprt s primernim dialogom med EU in mednarodnim športnim gibanjem, kar bo vodilo k skupnim vrednotam v zvezi z integriteto, preglednostjo, dobrim upravljanjem in trajnostnim razvojem ter k skupnim dogovorom in rešitvam ob upoštevanju medsebojnih odgovornosti in interesov –

17.

pri najpomembnejših športnih dogodkih v vseh fazah (izvedljivost, kandidatura, priprava, organizacija, evalvacija, zapuščina), pa tudi v obdobju po koncu dogodka spodbujajo in uresničuje integriteto, preglednost in dobro upravljanje; obrnejo naj se na vse deležnike kot partnerje, in sicer s pobudami, kot so:

18.

zagotavljanje dolgoročne in pozitivne zapuščine kot del dobrega upravljanja kot tudi družbeno, gospodarsko in okoljsko trajnost v kontekstu urbanega in regionalnega razvoja v državah članicah EU;

19.

vključijo integriteto, dobro upravljanje, trajnost in zapuščino najpomembnejših športnih dogodkov v prihodnje delo v športu na ravni EU, vključno s poenostavitvijo izmenjave informacij in razpravami o perečih temah v zvezi z najpomembnejšimi športnimi dogodki;

20.

če je to potrebno, podpirajo izvajanje meril in postopkov v zvezi z integriteto, preglednostjo in dobrim upravljanjem, vključno z trajnostjo in zapuščino najpomembnejših športnih dogodkov, izhajajoč iz obstoječih smernic in priporočil ter skladno s priznanimi mednarodnimi deklaracijami in standardi, ki jih države članice in lokalni organi lahko uporabijo za izhodišče za javno podporo za najpomembnejše športne dogodke;

21.

opredelijo in razvijejo modele za javno-zasebno sodelovanje in izmenjavo dobrih praks glede takšnega sodelovanja, ki bi jih države članice in lokalni organi lahko uporabili pri sklepanju partnerskih sporazumov za organizacijo najpomembnejših športnih dogodkov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti športnim dogodkov, ki potekajo v več državah, regijah in mestih;

22.

začne študijo o organiziranju najpomembnejših športnih dogodkov v več državah in regijah EU, upoštevaje morebitne upravne in zakonske ovire na nacionalni in evropski ravni ter pričakovane učinke takšnih dogodkov;

23.

podpira čeznacionalne projekte in, če je to ustrezno, neodvisne raziskave integritete, preglednosti in dobrega upravljanja najpomembnejših športnih dogodkov, vključno s trajnostnim in zapuščinskim vidikom, v okviru programov financiranja EU, kot sta Erasmus+ in Obzorje 2020;

24.

spodbuja izmenjavo in objavo dobrih praks in učnih izkušenj ter olajša prenos znanja med državami članicami EU in športnim gibanjem o integriteti, preglednosti in dobrem upravljanju najpomembnejših športnih dogodkov, vključno s trajnostnim in zapuščinskim vidikom, pa tudi podpira in spodbuja opredelitev ter, če je potrebno, razvoj metod in orodij, vključno z:

25.

razvije lahek sistem spremljanja, na primer v obliki seznama zavez ali s pomočjo globalnega dogovora v okviru ZN, za merjenje napredka pri integriteti, preglednosti in dobrem upravljanju za gostiteljske organizacije najpomembnejših športnih dogodkov v državah članicah EU;

26.

nadaljnjem organiziranju dostopnih in privlačnih najpomembnejših športnih dogodkov, ki bodo ogledalo pozitivnih vrednot športa ter vloge športa v družbi in v spodbudo socialni koheziji;

27.

spodbujanju izvajanja temeljnih načel dobrega upravljanja, ki bodo vodili v preglednost, demokratičnost postopkov, sistem nadzora in ravnotežja in solidarnosti pri najpomembnejših športnih dogodkih, pa tudi usklajevanje s priznanimi mednarodnimi standardi ter sodelovanje pri pobudah, kot sta globalni dogovor v okviru ZN, vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter ISO 26000 in 20121;

28.

spodbujanju in spremljanju integritete, preglednosti in dobrega upravljanja pri najpomembnejših športnih dogodkih v posameznih fazah (izvedljivost, kandidatura, priprava, organizacija in zapuščina), pri čemer naj vse sodelujoče deležnike obravnava kot partnerje pri dogodku;

29.

tem, da v vseh fazah najpomembnejših športnih dogodkov uporablja pregledne in demokratične postopke in to zahteva tudi od vseh drugih partnerjev, pri čemer je posebno pozornost treba nameniti obveščanju in vključevanju nacionalnih, regionalnih in lokalnih športnih organizacij in širše javnosti ter neodvisnemu poročanju, reviziji, evalvaciji in odgovornosti;

30.

pripravi in objavi kataloga uresničljivih zahtev za fazo kandidiranja pri najpomembnejših športnih dogodkih, vključno s preglednimi izbirnimi postopki in umestnimi izbirnimi merili za dodeljevanje najpomembnejših športnih dogodkov, kar zadeva specifična vprašanja integritete, vključno s pravicami otrok in delavcev in enakostjo spolov, pa tudi preprečevanje vseh oblik diskriminacije in groženj integriteti športa, kot so doping, vnaprejšnje dogovarjanje o rezultatih in nasilje;

31.

tem, da s pogodbenimi zahtevami v razmerju do gostiteljske organizacije in s spremljanjem dogodka dejavno spodbuja družbeno, gospodarsko in okoljsko trajnost in dolgoročno pozitivno zapuščino najpomembnejših športnih dogodkov kot vidika dobrega upravljanja (8);

32.

nadaljujejo in poglabljajo dialog med državami članicami, Komisijo in športnim gibanjem o integriteti, preglednosti in dobrem upravljanju, vključno s trajnostjo in zapuščino, pri najpomembnejših športnih dogodkih;

33.

se dogovorijo o skupni agendi, sprva začenši z olimpijskim gibanjem in odgovornimi mednarodnimi nogometnimi organizacijami, kasneje pa tudi z drugimi športnimi zvezami, za izboljšanje integritete, dobrega upravljanja in preglednosti v vseh fazah najpomembnejših športnih dogodkov ter naj z njo nagovorijo vse deležnike, sodelujoče v partnerstvu, potrebnem za organizacijo teh dogodkov, s čimer naj aktivirajo pozitiven potencial in trajnost in zapuščino najpomembnejših dogodkov ter dosežejo, da jim bodo prebivalci EU ponovno zaupali;

34.

se lotijo skupnih dejavnosti, kot so:

35.

organizacija rednega dialoga na visoki ravni v sklopu strukturiranega dialoga EU o športu (9) z vladnimi predstavniki, predstavniki evropskega in mednarodnega olimpijskega gibanja in evropskih in mednarodnih športnih zvez, ki se ukvarjajo z najpomembnejše športnimi dogodki, in kadar je treba, z neodvisnimi strokovnjaki. Izhajajoč iz skupne agende in ukrepov, kakšni so bili omenjeni v točki 34, bi lahko razpravljali o vprašanjih v zvezi z najpomembnejšimi športnimi dogodki, ko si vlade in športne organizacije delijo odgovornost in izmenjujejo informacije.