Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2016/C 187/06)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„KORČULANSKO MASLINOVO ULJE“

EU št.: HR-PDO-0005-01351 – 1.7.2015

ZOP ( X ) ZGO ( )

1.   Ime

2.   Država članica ali tretja država

Hrvaška

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.5 Olja in masti (maslo, margarina, olje itn.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Korčulansko maslinovo ulje“ je ekstra deviško oljčno olje, pridobljeno izključno z mehanskimi postopki neposredno iz plodov oljke.

„Korčulansko maslinovo ulje“ mora imeti pri dajanju na trg naslednje fizikalno-kemijske in organoleptične značilnosti:

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Osnovna surovina za proizvodnjo oljčnega olja „Korčulansko maslinovo ulje“ so plodovi oljk avtohtonih sort lastovke in drobnice, bodisi posamezno bodisi v kombinaciji kot minimalni delež 80 %. Druge sorte, ki se pridelujejo na geografskem območju iz točke 4, znašajo največ 20 % deleža v celotni predelavi oljk za proizvodnjo oljčnega olja „Korčulansko maslinovo ulje“ in nimajo bistvenega vpliva na končno kakovost proizvoda.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje oljčnega olja „Korčulansko maslinovo ulje“ od pridelave, obiranja in predelave oljk morajo potekati na opredeljenem geografskem območju iz točke 4.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Skladiščenje in ustekleničenje morata prav tako potekati na opredeljenem geografskem območju iz točke 4, da se ohranijo posebne organoleptične značilnosti in kakovost proizvoda, ki bi se s pretakanjem olja lahko poslabšale. Vsako večkratno pretakanje olja zunaj opredeljenega geografskega območja ali daljši prevoz po morju zaradi omejenih prometnih povezav otoka Korčule s celino bi nazadnje lahko škodilo kakovosti olja. To so razlogi, zakaj proizvod ne more biti pakiran zunaj opredeljenega geografskega območja. „Korčulansko maslinovo ulje“ se trži v stekleni embalaži (temno steklo) s prostornino, ki ne presega enega litra.

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Pri označevanju proizvoda je treba navesti letnik obiranja. Pri dajanju na trg mora vsako pakiranje nositi kolektivni znak. Videz kolektivnega znaka je prikazan v nadaljevanju.

Vsi uporabniki te označbe porekla, ki dajejo na trg proizvod v skladu s specifikacijo proizvoda, imajo pravico do uporabe kolektivnega znaka pod enakimi pogoji.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje oljčnega olja „Korčulansko maslinovo ulje“ zajema celotni otok Korčulo, ki mu pripadajo katastrske občine Vela Luka, Blato, Smokvica, Čara, Račišće, Pupnat, Žrnovo, Korčula in Lumbarda.

Otok Korčulo na zahodni strani od otoka Hvara loči 15 kilometrov širok Korčulski preliv, na severu od polotoka Pelješca 2,5 kilometra širok Pelješki preliv, na jugu pa od otoka Lastova 13 kilometrov širok Lastovski preliv.

5.   Povezava z geografskim območjem

Posebnosti geografskega območja

Na otoku Korčuli prevladujejo gričevnate kamnitne površine, na katerih je veliko kamenja, rodovitne prsti pa je malo. Ta plodna tla so očiščena kamenja in spremenjena v terase, kamenje s teh tal pa se je uporabilo za izgradnjo suhih zidov, ki so ograjevali terase. Suhi zidovi so zadrževali rodovitno prst na terasah oziroma so preprečevali njeno spiranje med deževnimi obdobji. Na teh terasastih rodovitnih tleh, ograjenih s suhozidi, se gojijo nasadi oljk predvsem avtohtonih sort lastovke in drobnice.

Glavni vrsti rodovitnih tal sestavljata skupini: rigolana tla teras in rigolana tla polj. Rigolana tla so najpogosteje iz pokarbonatne rjave prsti in jerovice (terra rossa).

Otok Korčula ima sredozemsko podnebje, za katero so značilne mile zime ter suha in vroča poletja. Povprečne temperature so visoke zaradi močne osončenosti. Povprečne letne temperature na otoku Korčuli se gibljejo med 15,6 °C in 16,8 °C. Najtoplejši mesec je julij s povprečno vrednostjo 25,9 °C, najhladnejši pa februar s povprečno temperaturo 9,1 °C.

Otok Korčula je z vidika osončenosti zelo ugoden za pridelavo oljk. Največja osončenost je v juliju in znaša 373,7 (približno 12 ur dnevno), najmanjša pa je decembra in znaša 125,3 (približno 4 ure dnevno).

Glede na letno količino padavin je podnebje na otoku Korčuli vlažno. Največ padavin je v hladnejšem delu leta, od oktobra do marca, ko je povprečna mesečna količina padavin od 80 mm do 150 mm. Najmanj padavin je od junija do avgusta, s povprečnimi količinami med 30 mm in 45 mm.

Človeški dejavniki

Pri oblikovanju krajine otoka Korčule je imelo osrednjo vlogo njegovo prebivalstvo. Pridelovalci oljk so z lastnimi rokami obdelali gričevnate kamnite površine, jih spremenili v terasasto rodovitno prst in jo prilagodili gojenju oljk, ograjenih s suhimi zidovi. Zaradi težke dostopnosti gričevnatih terasastih površin ni možna uporaba večjih mehanskih strojev, zato obiranje poteka ročno in z ročnimi mehanskimi pripomočki.

Na otoku Korčuli so se od vekomaj menjavali gospodarji, tako da so mnogi zgodovinski dogodki vplivali na življenje in razvoj kmetijskih rastlin. Od časov grške kolonizacije, rimske in beneške vladavine na otoku Korčuli številni zgodovinski dokazi pričajo o gojenju oljk in proizvodnji oljčnege olja. Z začetkom beneške vladavine na otoku Korčuli pisni viri navajajo, „da je beneška oblast odkupovala olje po zelo nizki ceni, kar je prebivalstvo tega otoka prisililo v tihotapljenje olja. Čeprav so bile uvedene stroge kazni, podatki kažejo, da je korčulsko olje uspelo priti tudi do Trsta.“ (S. Dokoza: Iz ekonomske in socialne zgodovine Blata do XVIII. st., Zbornik del Blato (Iz gospodarske i društvene povijesti Blata do XVIII. st, Zbornik radova Blato), 2003).

Posebnosti proizvoda

Posebnost oljčnemu olju „Korčulansko maslinovo ulje“ daje izbor avtohtonih sort lastovke in drobnice, ki na otoku Korčuli zavzemata 80-odstotni delež.

Pavle Bakarić v znanstvenem delu (Znanstveni rad P. Bakarić, Elajografija otoka Korčule, 1995) navaja, da se avtohtoni sorti lastovka in drobnica po svojih morfoloških, bioloških in gospodarskih značilnostih razlikujeta od drugih sort na otoku Korčuli (velike lastovke, vrtušćice, oblice). Prav tako navaja, da imata ti dve sorti visoko vsebnost olja v svežem plodu (od 16,40 % do 24 %) v primerjavi z drugimi sortami.

Posebnost oljčnega olja „Korčulansko maslinovo ulje“ je poudarjen vonj po zelenem plodu in listju oljke ter enoten srednje do intenzivno grenak in pikanten okus, kar je posledica večjega deleža skupnih fenolov, ki določajo organoleptične značilnosti oziroma grenkost in pikantnost. To je razvidno iz opravljenih raziskav (M. Žanetić, D. Škevin, E. Vitanović, M. Jukić Špika in S. Perica, Preizkušanje fenolnih spojin in senzorični profil dalmatinskih deviških oljčnih olj (Ispitivanje fenolnih spojeva i senzorski profil dalmatinskih djevičanskih maslinovih ulja), Pomologia croatica, zv. 17, 2011), v katerih je bilo ugotovljeno, da ima največji delež skupnih fenolov oljčno olje iz sort lastovka in drobnica (več kot 350 mg/kg) v primerjavi z drugima preizkušanima sortama (oblica in levantinka), katerih vsebnost skupnih fenolov znaša 161,15 mg/kg. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ima sorta lastovka največji delež hidroksitirosola (214,32 mg/kg), sorta drobnica pa ima največji delež tirosola (84,37 mg/kg) v primerjavi z drugimi preizkušanimi sortami. Fenolne spojine v oljčnem olju iz sort lastovke in drobnice povzročijo močno oksidacijsko stabilnost in dobro obstojnost oljčnega olja iz teh sort. Velik delež fenolnih spojin vpliva na grenkost in pikantnost oljčnega olje „Korčulansko maslinovo ulje“ (mediana grenkosti in pikantnosti je ≥ 3), njihova usklajenost pa je najbolj izrazita prav pri sortah drobnice in lastovke, iz katerih se navedeno oljčno olje tudi proizvaja.

Danes se z gojenjem oljk in proizvodnjo oljčnega olja na otoku Korčuli ukvarja približno 1 000 kmetijskih gospodarstev in deset oljarjev, oljkarstvo pa je pomembna gospodarska dejavnost otoka Korčule. Ime „Korčulansko maslinovo ulje“ se še danes uporablja v vsakdanjem govoru in na trgu (npr. dobavnica in odpremnica, Presa d.o.o., Zlokić d.o.o., 2014).

Vzročna povezava

Na posebnost oljčnega olja „Korčulansko maslinovo ulje“ so vplivale razmere tal in podnebja otoka Korčule in človek.

Da bi kultivirali gričevnate in kamnite površine otoka Korčule, so jih lokalni prebivalci spremenili v terase, ki so ograjene s suhimi zidovi in na katerih se gojijo oljčni nasadi predvsem sort lastovke in drobnice. Te so tudi pristna krajinska značilnost otoka Korčula.

Posebne razmere tal in podnebja so vplivale na proizvajalce, da so izbrali sorti lastovka in drobnica, ki sta se najbolje prilagodili navedenim razmeram, tako da na otoku Korčuli zavzemata 80-odstotni delež.

Zaradi geografskega položaja na otoku Korčuli prevladujejo zelo visoke dnevne temperature z zelo veliko osončenostjo, kar je ugodno za gojenje in rast oljk, zlasti sort lastovka in drobnica, ki sta zelo odporni proti suši, ter za posebno dolgo obdobje obiranja od oktobra do začetka februarja.

Ročno obiranje oljk lokalnim proizvajalcem omogoča, da lahko določijo idealen čas za obiranje oljk, kar neposredno vpliva na visok delež fenolov, ki dajo oljčnemu olju „Korčulansko maslinovo olje“ srednje do intenzivno grenak in pikanten okus.

Posebne podnebne razmere otoka Korčule z veliko osončenostjo in majhno količino padavin v poletnih mesecih prav tako neposredno vplivajo na povečanje deleža fenolov v oljih iz sort lastovka in drobnica, ki je v izvedenih preizkusih dokazano večji kot pri drugih preizkušanih sortah in daje oljčnemu olju „Korčulansko maslinovo olje“ njegovo posebnost.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

http://www.mps.hr/UserDocsImages/HRANA/KORCULANSKO%20MASLINOVO%20ULJE/2016-4-6%20-%20Izmijenjena%20Specifikacija%20proizvoda.pdf

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.