Ta dokument vključuje poročilo o oceni učinka predloga o večletnem načrtu upravljanja, ki zajema pridnene staleže v Severnem morju. Večletni načrti upravljanja so se izkazali za zelo dragocene pri trajnostnem upravljanju ribolovnih virov. Z določitvijo pravil o izkoriščanju staležev in s tem povezanih ukrepov, ki so potrebni za upravljanje ribištva v zvezi z določenim ciljem, zagotavljajo stabilnost in predvidljivost, hkrati pa poskrbijo, da se staleži rib izkoriščajo v okviru dogovorjenih omejitev.

Pridneni ribolov v Severnem morju trenutno urejata dva načrta upravljanja, ki nista združljiva z novo skupno ribiško politiko, ki je bila leta 2013 določena z novo osnovno uredbo (Uredba (EU) št. 1380/2013). Ribiči, ki se ukvarjajo s pridnenim ribolovom v Severnem morju, morajo spoštovati obremenjujoče predpise (predvsem MSP in mikropodjetja). Prizadete države članice in deležniki že od leta 2011 pozivajo k sprejetju novega okvira upravljanja. V zvezi z načrti je bilo izvedena naknadna ocena, katere rezultati so bili negativni, tudi ker se zdi, da bo nov sklop pravil, določen v osnovni uredbi, tj. obveznost iztovarjanja celotnega ulova in trajnostnega upravljanja vseh staležev v skladu z načelom največjega trajnostnega donosa, uspešneje preprečeval prelov in zavržke. Vendar bi osnovna uredba brez sprejetja dodatnih ukrepov za blažitev negativnih vplivov obveznosti iztovarjanja v mešanem ribolovu takoj po začetku veljavnosti obveznosti iztovarjanja v pridnenem ribolovu v Severnem morju povzročila premajhno izkoriščenost staležev rib in s tem ogrozila ekonomsko sposobnost zadevnih ribolovnih podjetij.

Z namenom obravnavanja opredeljenih težav bo ta pobuda: (i) zmanjšala tveganje premajhnega ulova; (ii) določila ciljne razpone ribolovne umrljivosti kot FMSY; (iii) opredelila ukrepe za zaščito biomase, da bi se kot izhodišče uporabil previdnostni pristop iz osnovne uredbe; (iv) olajšala izvajanje obveznosti iztovarjanja; (v) vzpostavila okvir, potreben za izvajanje regionalizacije na območju Severnega morja, in (vi) odpravila ureditev števila dni na morju.

Ta pobuda bo s sprejetjem enotnega načrta, ki se bo uporabljal za celoten pridneni ribolov v Severnem morju, zagotovila konkretnejši in preglednejši okvir za doseganje trajnostnega upravljanja ribištva v skladu z osnovno uredbo in poenostavila zelo zapleteno veljavno zakonodajo.

Obravnavane so bile štiri zakonodajne možnosti. Dve („nobenih sprememb politike na ravni EU“ in „sprememba obstoječih načrtov upravljanja“) sta bili zavrženi v zgodnji fazi.

Drugi dve (možnost 1 – upravljanje na podlagi osnovne uredbe in možnost 2 – oblikovanje enotnega večletnega načrta za mešani ribolov) sta bili podrobneje analizirani. V okviru možnosti 2 je bilo obravnavanih več podmožnosti v zvezi z: (i) razmejitvijo območij; (ii) izbiro metode za pospešitev uvedbe obveznosti iztovarjanja; (iii) izbiro razponov FMSY; (iv) izbiro vrst, vključenih v načrt; (v) datumom, do katerega je treba doseči FMSY, in (vi) časovnim okvirom za obnovitev staležev na previdnostno raven. Najprimernejša možnost pri prvih štirih spremenljivkah bi se lahko določila na podlagi kvalitativne analize. Zadnji dve spremenljivki sta se preučili na podlagi kvantitativne analize učinka in primerjali z možnostjo 1.

Najprimernejša možnost je možnost 2 (enotni večletni načrt mešanega ribolova), pri čemer se najpozneje do leta 2020 doseže FMSY in se staleži hitro (v petih letih) obnovijo do previdnostne ravni. Ko se za kateri koli stalež doseže FMSY, izkoriščanje ne sme preseči FMSY za ta stalež.

Zainteresirane strani, ki so dejavno sodelovale v javnem posvetovanju, so predstavniki ribiških organizacij, znanstveniki, okoljske nevladne organizacije in uprave držav članic, na katere se načrt nanaša. Velika večina zainteresiranih strani in zadevnih držav članic zagovarja možnost 2 – enotni načrt mešanega ribolova za pridneni ribolov v Severnem morju. Zainteresirane strani odločno podpirajo to možnost, ker se bo z novim večletnim načrtom zagotovil okvir za prožen regionalni pristop k upravljanju na podlagi rezultatov. Splošno soglasje je, da obstoječi načrti niso primerni.

Najprimernejša možnost (enotni večletni načrt mešanega ribolova za pridneni ribolov v Severnem morju) bo vse cilje te pobude dosegla učinkoviteje kot možnost 1 (osnovna uredba). V primerjavi z možnostjo 1 najprimernejša možnost pozitivno vpliva na okolje. V povprečju so v primerjavi z možnostjo 1 pozitivne tudi gospodarske in socialne posledice. Pozitivne vplive na okolje dodatno povečujeta najprimernejši podmožnosti „doseganje FMSY najpozneje do leta 2020“ in „petletno obdobje okrevanja“. To konkretno pomeni, da se bo zmanjšalo tveganje izčrpanja staleža, povprečne biomase pa se bodo povečale. Z gospodarskega vidika se bo v povprečju donosnost povečala, in sicer predvsem zaradi nižjih spremenljivih stroškov in razpoložljivosti ribolovnih virov. S socialnega vidika se bo upravno breme MSP zmanjšalo, delovna mesta pa se bodo ohranila.

V zvezi z najprimernejšima podmožnostma „doseganje FMSY najpozneje do leta 2020“ in „petletno obdobje okrevanja“ ni novih gospodarskih in socialnih stroškov.

Velika večina podjetij v ribolovnem in predelovalnem sektorju pridnenega ribolova v Severnem morju so MSP ali mikropodjetja (98 %). Trenutni sistem povzroča podjetjem, zlasti MSP, visoke gospodarske stroške; te izgube povzroča prezapletena pravna ureditev in bodo v prihodnje preprečene (neposredne koristi poenostavitve) S trajnostnim izkoriščanjem se bo povečala donosnost, s tem pa se bo izboljšala gospodarska uspešnost. Ribiči bodo imeli več svobode pri odločanju glede lokacije in časa ribolova. Vsi stroški izvajanja nove skupne ribiške politike so upravičeni do financiranja iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.

S prenehanjem obstoječih načrtov upravljanja in njihovo nadomestitvijo z enotnim načrtom se bo poenostavila zakonodaja. OkrepiFlo se bo sodelovanje deležnikov in držav članic, saj se bo z novim načrtom izvajal inovativni instrument regionalizacije na podlagi rezultatov.

Pomembno je, da se politika pregleda po petih letih in šele po tem, ko je bila obveznost iztovarjanja v celoti izpolnjena, da bi se upošteval morebitni vpliv politike na usklajenost njenih določb in ciljev skupne ribiške politike.