Bruselj, 25.5.2016

SWD(2016) 167 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK OCENE UČINKA

Spremni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o storitvah čezmejne dostave paketov

{COM(2016) 285 final}
{SWD(2016) 166 final}


Ocena učinka čezmejne dostave paketov

A. Nujnost ukrepanja

Zakaj? V čem je težava?

Visoke cene čezmejne dostave za e-trgovce na drobno in potrošnike, zlasti na oddaljenih območjih, ter za MSP ovirajo čezmejno elektronsko trgovanje. Visoke cene so posledica razmeroma velikih ovir za vstop na trg, ki lahko omejujejo razvoj konkurence z velikim geografskim pokritjem, in majhnih količin malih pošiljateljev, ki zmanjšujejo njihovo pogajalsko moč, vodijo do višjih cen in manjšega števila razpoložljivih možnosti dobave za male e-trgovce na drobno in posameznike. Poleg tega zaradi omejenih pooblastil številnih nacionalnih regulativnih organov (NRO) za spremljanje trga čezmejne dostave paketov primanjkuje informacij, potrebnih za ugotovitev morebitnega nedelovanja trga ali drugih regulativnih težav. Trgovci na drobno in potrošniki prav tako nimajo dovolj informacij o različnih možnostih dostave, ki so jim na voljo. Zaradi razlik v področju uporabe obveznosti univerzalne storitve med državami članicami sama direktiva o poštnih storitvah (97/67/ES) 1 ne zadostuje za zagotavljanje dostopnih cen za storitve, ki se uporabljajo za elektronsko trgovanje.

Kaj naj bi ta pobuda po pričakovanjih dosegla?

Cilji so zagotoviti večjo učinkovitost regulativnega nadzora; povečati preglednost v zvezi z razpoložljivostjo in ceno različnih storitev čezmejne dostave paketov ter spodbujati konkurenco. S tem bi se morale znižati cene za čezmejno dostavo paketov, ki jih plačujejo potrošniki in manjši e-trgovci na drobno, zlasti na oddaljenih območjih. Kakovost storitev čezmejne dostave je obravnavana ločeno.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? 

Ker ni usklajenega pristopa na ravni EU, se z ukrepanjem samo na nacionalni ravni verjetno ne bodo obravnavala navedena čezmejna vprašanja. Različni pristopi ali razlage veljavnega regulativnega okvira (zlasti direktive o poštnih storitvah) so privedli do neenakih konkurenčnih pogojev za izvajalce storitev dostave, ki delujejo v različnih državah članicah, ter neenakih ravni zaščite za MSP in državljane, ki poskušajo izkoristiti enotni (digitalni) trg. Posamezne države članice ne morejo učinkovito odpraviti ovir na notranjem trgu, saj vseevropska dostavna omrežja spadajo pod več jurisdikcij.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so bile upoštevane? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj?

Preučene so bile različne možnosti za preglednost cen in regulativna pooblastila. Prednostna možnost je:

(1) večja preglednost z objavljanjem cen izbranih proizvodov različnih izvajalcev storitev čezmejne dostave v posebnem razdelku Komisijinega spletišča EUROPA in zahteva, da NRO ocenijo njihovo dostopnost;

(2) izboljšanje regulativnega nadzora s pojasnitvijo vsem izvajalcem dostave paketov (nad določeno velikostjo), da morajo NRO predložiti osnovni nabor statističnih podatkov;

(3) spodbujanje konkurence z zahtevo, da tretja oseba oceni čezmejna omrežja in večstranske sporazume nacionalnih poštnih operaterjev (NPO) o cenah.

Druge preučene in zavrnjene možnosti so bile povečanje preglednosti individualno dogovorjenih cen in/ali cen, ki jih plačujejo e-trgovci na drobno izvajalcu dostave, ter prehodno obveščanje (regulativnih organov) o spremembah cen.

Samostojna uredba omogoča hitro izvajanje ciljnih in neposredno veljavnih pravil, kar zmanjšuje razdrobljenost. Enotna pravila bi zagotovila pravno varnost vsem operaterjem na trgu. Z nezakonodajnimi ukrepi, na primer načrtom za izpopolnitev enotnega trga za dostavo paketnih pošiljk iz leta 2013 2 , se cenovna dostopnost in regulativni nadzor doslej nista izboljšala. Glede na hitre spremembe na nekaterih delih trga in omejeno poznavanje trga ni predlagano uravnavanje cen.

Kdo podpira katero možnost?

Trgovci na drobno in potrošniki podpirajo ukrepe za znižanje cen. NPO nasprotujejo regulativnim posegom, saj so prepričani, da so trgi konkurenčni. Sektor hitre pošte si prizadeva za uskladitev regulativnih okvirov, vendar nasprotuje večjemu nadzoru s strani NRO. NRO priznavajo, da trenutno primanjkuje tržnih podatkov, vendar svarijo pred novimi predhodnimi pooblastili. Evropski parlament je pozval k uravnoteženim in dobro usmerjenim ukrepom. Države članice ne želijo uravnavanja cen.

C. Učinki najprimernejše možnosti

Kakšne so koristi najprimernejše možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Boljše poznavanje trga bo NRO zagotovilo boljši nadzor nad trgom in jim omogočilo spremljanje razvoja trga. S spletiščem, na katerem bodo objavljene cene, in ocenami NRO glede cenovne dostopnosti bodo izpostavljene (pre)visoke cene in ustvarjen pritisk za ponudbo bolj razumnih cen. To bi prineslo koristi zlasti za male e-trgovce na drobno in potrošnike. Izvajalci storitev dostave bi imeli koristi od večjega povpraševanja po storitvah čezmejne dostave. Dostop do večstranskih sporazumov bo pomagal izvajalcem storitev dostave vstopiti na trg in zmanjšati stroške NPO.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Predvideni stroški znašajo manj kot 500 000 EUR (221 000 EUR za regulativne organe, 20 000 EUR za nacionalne poštne operaterje in 170 000 EUR za druge izvajalce storitev dostave), na podlagi modela standardnih stroškov EU in statističnih izkušenj Komisije.

Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP ter mikropodjetja?

Predlog bi moral znižati cene dostave, tako da bi lahko manjši e-trgovci na drobno prodali več. Izvajalci storitev dostave z manj kot 50 zaposlenimi in s sedežem samo v eni državi članici bi bili izvzeti iz zahteve po zagotavljanju podatkov NRO.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave?

Države članice imajo lahko dodatne stroške, če se NRO financirajo iz nacionalnih proračunov in zahtevajo dodatna sredstva.

Ali bo prišlo do drugih znatnih vplivov? 

Ne. Izvajalci storitev dostave iz tretjih držav, ki želijo ponujati storitve v EU, bodo morali upoštevati enaka pravila.

D. Spremljanje

Kdaj bo politika pregledana?

Poročilo dve leti po sprejetju bo vključevalo pregled Uredbe in napredek pri drugih pobudah za vzpostavitev enotnega trga za dostavo paketov.

(1) Kakor je bila spremenjena z direktivama 2002/39/ES in 2008/6/ES.
(2) COM(2013) 886 final.