Bruselj, 2.2.2016

SWD(2016) 19 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK OCENE UČINKA

o uporabi frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Uniji

Spremni dokument

Ocena učinka

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Uniji

{COM(2016) 43 final}
{SWD(2016) 20 final}


Povzetek

Ocena učinka uporabe frekvenčnega pasu 470-790 MHz v Uniji

A. Nujnost ukrepanja

Zakaj? V čem je težava?

Brezžična povezljivost zahteva dostop do ustreznega spektra. Rast mobilnih komunikacij, ki jo poganjajo zlasti videovsebine, ustvarja pritisk na pasove, ki so trenutno na razpolago za širokopasovne brezžične komunikacije. Zaradi tega se na ravni Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) izvajajo ukrepi in potekajo razprave o morebitni uporabi spektra pod 1 GHz. ITU dopušča uporabo frekvenčnega pasu 694–790 („700“) MHz za širokopasovne brezžične komunikacije. Severnoameriške države tudi načrtujejo uporabo frekvenčnega pasu 470–694 („pod 700“) MHz za širokopasovne brezžične komunikacije. Ker se celoten pas UHF (470–790 MHz) v EU trenutno uporablja za digitalno prizemno televizijo ter brezžično avdioopremo za izdelavo programov in posebne dogodke, obstaja navzkrižje v povpraševanju po tem „najpomembnejšem“ spektru.

Harmonizirani pasovi v EU za širokopasovno brezžično komunikacijo, zlasti tisti pod 1 GHz, so pomembni za dosego ciljev povezljivosti Unije iz Evropske digitalne agende. Države EU podpirajo usklajen pristop EU k ponudbi storitev širokopasovne brezžične komunikacije v 700-megaherčnem pasu, vendar imajo različna stališča do primernega časovnega načrta, saj se njihove potrebe po digitalni prizemni televiziji zelo razlikujejo. Ti različni pogledi lahko zakasnijo vzpostavitev naprednih omrežij, potrebnih za dosego ciljev povezljivosti EU, in povzročijo čezmejne interference med državami EU.

Kaj naj bi ta pobuda po pričakovanjih dosegla?

Enotni digitalni trg spada med 10 ključnih političnih prednostnih nalog Komisije. Za oblikovanje enotnega digitalnega trga je ključna univerzalna visokohitrostna brezžična povezljivost. Ta se lahko stroškovno učinkovito ponudi vsem državljanom EU na podlagi enako pomembnih fiksnih in brezžičnih omrežij. Visokohitrostna povezljivost v vsej EU bo omogočila razvoj inovativnih storitev na avdiovizualnih in mobilnih trgih. Ustvarila bo tudi podlago za nove storitve, kot so povezani avtomobili, ki so odvisni od pokritosti in zmogljivosti v celotni EU.

Komisija je oblikovala strategijo EU za prihodnjo uporabo pasu UHF, tako da se lahko ta del spektra učinkovito uporabi za prilagoditev razvijajočim se telekomunikacijskim in medijskim trgom, in sicer ob hkratnem ohranjanju avdiovizualnega modela EU ter sedanje brezplačne in kodirane javne radiodifuzije.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU?

Usklajen pristop EU bo imel naslednje prednosti pred ukrepanjem na nacionalni ali regionalni ravni:

zagotovil bo povezljivost v celotni EU pri 30 Mb/s do leta 2020 ter s tem omogočil inovacije obstoječih storitev in podlago za nove storitve, ki zahtevajo univerzalno povezljivost;

preprečil bo interferenco med širokopasovnimi brezžičnimi komunikacijami in digitalno prizemno televizijo;

ustvaril bo ekonomijo obsega skoraj globalnega trga opreme, prilagojene 700-megaherčnemu pasu.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so bile upoštevane? Obstaja najprimernejša možnost ali ne? Zakaj?

Preučile so se naslednje štiri možnosti politik:

1 — Brez ukrepanja EU: države EU neodvisno odločajo o dodelitvi storitev in odobritvi 700-megaherčnega pasu (digitalna prizemna televizija in/ali širokopasovne brezžične komunikacije), razpoložljivih frekvencah ter zadevnih tehničnih pogojih in pogojih dostopa.

2 — Usklajena določitev in odobritev 700-megaherčnega pasu. To bi vključevalo:

rok za dodelitev in čezmejno uskladitev;

spodbujanje obveznosti pokrivanja za licence za 700 MHz;

rezerviranje pasu pod 700 MHz za digitalno prizemno televizijo ter avdioopremo za izdelavo programov in posebne dogodke.

Ocena trga na ravni EU je predvidena do leta 2025, da se ponovno preučijo pravila za pas pod 700 MHz.

3 — Usklajena določitev in odobritev 700-megaherčnega pasu (kot pri možnosti 2) in usklajena določitev pasu pod 700 MHz za samo navzdolnjo povezavo pod pogojem, da se varuje ponudba avdiovizualnih medijskih storitev za širše množice, vključno z brezplačno kodirano distribucijo, ter uporaba za avdioopremo za izdelavo programov in posebne dogodke, če obstaja povpraševanje na nacionalni ravni.

Tržna ocena na ravni EU je predvidena do leta 2025, da se ponovno preučijo pravila za pas pod 700 MHz.

4 — Usklajena določitev in odobritev celotnega pasu UHF za širokopasovne brezžične storitve do leta 2020.

Možnost 3 je najprimernejša, saj zagotavlja uravnoteženo in prožno rešitev za podporo digitalni ekonomiji, evropskemu avdiovizualnemu modelu in koristim državljanom.

Kdo podpira katero možnost?   

Radiodifuzijski in medijski sektor podpirata Lamyjevo poročilo 1 . To poročilo daje osnovo za izbiro možnosti 3, saj priporoča usklajeno določitev in odobritev 700-megaherčnega pasu ter prožen pristop za pas pod 700 MHz. Pri tem pristopu tradicionalne radiodifuzijske storitve soobstajajo z brezžičnimi širokopasovnimi storitvami v načinu s samo navzdolnjo povezavo.

Predstavniki držav članic EU v Skupini za politiko radiofrekvenčnega spektra so sprejeli mnenje 2 , v katerem izražajo podporo možnosti za usklajen pristop EU k spremembi namena 700-megaherčnega pasu. To vključuje:

– harmonizacijo tehničnih pogojev za brezžično širokopasovno uporabo v 700-megaherčnem pasu;

– določitev skupnega roka za sprostitev 700-megaherčnega pasu in

– prožno uporabo pasu pod 700 MHz.

Opravljena so bila javna posvetovanja o obeh dokumentih, udeleženci pa so podprli uskladitev na ravni EU.

C. Učinki najprimernejše možnosti

Katere so koristi najprimernejše možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Možnost 3 bo:

omogočila dodaten spekter, harmoniziran na ravni EU, za brezžično širokopasovno komunikacijo za izpolnitev cilja glede spektra v programu politike radijskega spektra;

prispevala k ciljem enotnega digitalnega trga glede povezljivosti in ciljem Evropske digitalne agende glede širokopasovnih povezav;

zmanjšala razdrobljenost radiodifuzijskega pasu UHF in preprečila interference med brezžično širokopasovno komunikacijo in digitalno prizemno televizijo;

olajšala inovacije in preobrazbo trga v smeri učinkovitejših tehnologij;

omogočila prilagoditev novim oblikam avdiovizualne potrošnje ob hkratnem ohranjanju sedanjega modela brezplačne kodirane distribucije;

omogočila državam EU prožnost pri odpiranju pasu pod 700 MHz za uporabe, ki niso digitalna prizemna televizija ter avdiooprema za izdelavo programov in posebne dogodke, kadar je to možno, in sicer ob hkratni zaščiti navedenih uporab;

okrepila položaj EU v mednarodnih pogajanjih o prihodnji uporabi pasu pod 700 MHz.

Kakšni so stroški najprimernejše možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?  

Nosilci radiodifuzije za digitalno prizemno televizijo (javni in zasebni) ter uporabniki avdioopreme za izdelavo programov in posebne dogodke bodo izgubili dodaten delež spektra UHF (poleg 800-megaherčnega pasu, ki mu je že bil spremenjen namen). Prehod na pas pod 700 MHz bo ustvaril stroške prehoda zaradi rekonfiguracije radiodifuzijskih omrežij. Če želijo operaterji omrežij za digitalno prizemno televizijo ohraniti (ali izboljšati) sedanjo raznovrstnost in kakovost programov, ki jih oddajajo, bodo v kratkem času morali izvesti nadgradnjo na najučinkovitejšo opremo z vidika spektra. Potrošniki bodo postavljeni pred neprijetno vprašanje, ali naj vrnejo ali zamenjajo opremo (TV-komunikatorji in v nekaterih primerih nova antena), da bi še naprej sprejemali storitve digitalne prizemne televizije.

Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP in mikropodjetja?

Na eni strani je večina podjetij v kulturnem in ustvarjalnem sektorju MSP. Najbolj prizadeta kategorija so uporabniki avdioopreme za izdelavo programov in posebne dogodke, ki bi se jim znatno zmanjšal razpoložljivi nepokriti prostor za proizvodnjo in snemanje programov ter dogodkov. Na eni strani bi številna MSP, povezana z brezžičnim širokopasovnim sektorjem, imela koristi od dodatnega razpoložljivega spektra in posledično nadgradnjo poslovnega modela.

Komisija je z izvedbenim sklepom iz leta 2014 zagotovila 3 , da je osnova frekvenčnih pasov na razpolago za avdioopremo za izdelavo programov in posebne dogodke. Poleg tega bo Komisija Skupino za politiko radiofrekvenčnega spektra zaprosila za mnenje o svoji strategiji EU za storitve za izdelavo programov in posebne dogodke. Pri možnosti 3 se lahko države članice odločijo, da uporabijo del 700-megaherčnega pasu (do 25 MHz v t.i. dupleksni vrzeli) za izdelavo programov in posebne dogodke.

Ali bo prišlo do znatnih vplivov na nacionalne proračune in uprave?

Za nacionalne organe bodo stroški in koristi odvisni od veljavnega nacionalnega regulativnega okvira, tj. od možnosti in pogojev za preklic, podaljšanje ali spremembo licence in/ali drugih administrativnih stroškov. Številne države EU bodo morale preklicati ali spremeniti obstoječe licence v 700-megaherčnem pasu, da bi znotraj tega pasu omogočile prehod na mobilne širokopasovne storitve. Medtem ko bi dražbe ustvarile javne prihodke, bi za morebitne ukrepe javne podpore nadgradnji opreme pri končnem uporabniku lahko bila potrebna sredstva iz nacionalnega proračuna.

Ali bo prišlo do drugih znatnih vplivov?  

Ne.

D. Spremljanje izvajanja

Kdaj bo politika pregledana?   

Tržni razvoj z vidika uporabe pasu pod 700 MHz bo ocenjen s postopkom na ravni EU, ki ga bo do leta 2025 organizirala Komisija, regulativni okvir pa se bo po potrebi spremenil.

(1)  Poročilo Pascala Lemyja „Delovni rezultati delovne skupine na visoki ravni za prihodnjo uporabo pasu UHF (470–790 MHz)“: http://ec.europa.eu/digital-agenda/en/news/report-results-work-high-level-group-future-use-uhf-band  
(2)  Mnenje Skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra „Dolgoročna strategija za prihodnjo uporabo pasu UHF (470–790 MHz) v Evropski uniji“ (dokument RSPG14-585(rev1)).
(3)  Sklep Komisije 2014/641/EU.