EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 1.12.2016
COM(2016) 750 final
2016/0392(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o opredelitvi, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil ter zaščiti geografskih označb žganih pijač
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
Namen tega predloga Komisije je uskladitev Uredbe (ES) št. 110/2008 s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU). Določbe, ki jih je sprejela Komisija na podlagi navedene uredbe, razdeljuje na delegirane akte in izvedbene akte.
Obstoječi zakonodajni okvir EU za žgane pijače omogoča prost pretok blaga na enotnem trgu z uvedbo opredelitev proizvodov, pravil za označevanje in določb o zaščiti geografskih označb za žgane pijače. Zato ga ne bi smeli spreminjati.
Iz tega razloga predlog, poleg usklajevanja s PDEU, uvaja le nekaj manjših tehničnih sprememb, da bi se odpravile pomanjkljivosti pri izvajanju Uredbe (ES) št. 110/2008 in da bi se zakonodaja uskladila z novimi pravnimi instrumenti EU. Strukturne spremembe in spremembe besedila so bile uvedene izključno za poenostavitev pravil in izboljšanje berljivosti v skladu z agendo Komisije za „boljšo pravno ureditev“.
Te spremembe besedila in strukturne spremembe ter nekaj tehničnih sprememb ne vplivajo na vsebino zakona, ki ostaja enaka kot v Uredbi (ES) št. 110/2008. Zato se je štelo, da ocena učinka ni potrebna.
Z združenji proizvajalcev žganih pijač so potekala posvetovanja. Njihovi glavni pomisleki so bili upoštevani.
Ta pobuda ni vključena v program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT). Vendar je bil predlog pripravljen ob upoštevanju pričakovanj držav članic in zainteresiranih strani, da se poenostavijo predpisi in upoštevajo vodilna načela boljše pravne ureditve.
Glede na pomen in kompleksnost sektorja žganih pijač je primerno, da se za specifične ukrepe glede opisa in predstavitve žganih pijač, ki presegajo splošna pravila iz Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom 1 , ohrani uredba o žganih pijačah, pri čemer se še naprej ohrani skladnost z navedenimi splošnimi pravili. Uredba o žganih pijačah bi se morala še naprej osredotočati na opredelitve žganih pijač, razvrščenih v kategorije, ter prispevati k najvišji ravni varstva potrošnikov in preprečevanju goljufivega ravnanja.
Treba je tudi opozoriti, da je Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil 2 posodobila in uskladila pravila o zaščiti zaščitenih označb porekla (ZOP), zaščitenih geografskih označb (ZGO) in zajamčenih tradicionalnih posebnosti (ZTP). Postopki za upravljanje ZOP, ZGO in ZTP (zahtevek, sprememba, ugovor, preklic) so bili v celoti pregledani in racionalizirani. Da bi bili postopki za upravljanje geografskih označb žganih pijač v sektorju žganih pijač bolj usklajeni s tistimi, ki se uporabljajo za živila, osnutek predloga, ki bo nadomestil Uredbo (ES) št. 110/2008, vključuje spremembo poglavja III o geografskih označbah.
Predlog ohranja nespremenjeno posebnost sheme geografskih označb za žgane pijače.
Kar zadeva postopke, predlog vključuje tudi določbe, ki se nanašajo na skupne zahtevke in ugovore in so enake tistim iz Uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 3 in Uredbe Komisije (EU) št. 668/2014 4 . Zaradi vključitve teh določb je predlog skladen in popoln. V primeru pregleda Uredbe (EU) št. 1151/2012 bi se uporabil enak pristop.
Nazadnje, nekateri elementi, ki so trenutno vključeni v Uredbo Komisije (EU) št. 716/2013 5 in zadevajo opredelitve in pravila glede sestavljenih izrazov in sklicevanj, so bistvenega pomena in so bili zato vključeni v predlog kot del osnovnega akta.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
Predlog temelji na členu 43(2) in členu 114(1) PDEU, medtem ko Uredba (ES) št. 110/2008 temelji samo na členu 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) (zdaj člen 114 PDEU). Člen 43(2) PDEU je dodan zaradi zahteve, da mora biti etanol, ki se uporablja pri proizvodnji žganih in drugih alkoholnih pijač, kmetijskega izvora, s čimer se zagotavlja možnost prodaje osnovnih kmetijskih proizvodov. Novi regulativni okvir poudarja to tesno povezavo s kmetijskim sektorjem.
Ta predlog usklajuje zakonodajo EU o žganih pijačah s PDEU. Poleg tega vsebuje manjše tehnične prilagoditve te zakonodaje in nadomešča obstoječe postopke za upravljanje geografskih označb v sektorju žganih pijač z novimi postopki, ki temeljijo na bolj izčrpnih in preizkušenih postopkih za kmetijske proizvode in živila.
Ciljev takšnega predloga ni mogoče doseči z ukrepi, ki jih države članice izvajajo same.
Države članice so v skladu s členom 291 PDEU odgovorne za izvajanje sheme, ki jo določi zakonodajalec. Treba je zagotoviti, da se pravila o žganih pijačah v vseh državah članicah izvajajo enotno, s čimer se:
preprečijo zavajajoče prakse,
zagotovi varstvo potrošnikov in
prepreči izkrivljanje konkurence.
Zato zakonodajalec Komisiji v skladu s členom 291(2) PDEU podeli pooblastila za izvajanje ukrepov, zlasti v zvezi z:
enotno uporabo pravil o žganih pijačah,
postopkovnimi pravili za zaščito geografskih označb,
pregledi in preverjanji, ki jih izvajajo države članice, in
potrebno izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami za izvajanje te uredbe.
Ta predlog zadeva cilje, ki so zastavljeni na najbolj učinkovit in zadovoljiv način, hkrati pa pušča kar največ prostora za odločanje na nacionalni ravni.
3.VREDNOTENJE, POSVETOVANJE IN OCENA UČINKA
Proizvajalci žganih pijač soglašajo, da se ohrani obstoječi pravni okvir o žganih pijačah.
Predlog zato določa le pooblastila Komisiji za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov ter uvaja nekaj tehničnih prilagoditev in nekatere strukturne spremembe in spremembe besedila, s katerimi je ubeseditev navedenih določb poenostavljena in jasnejša, njihova vsebina pa ni spremenjena. S predstavniki sektorja žganih pijač je bilo opravljeno posvetovanje v okviru srečanj skupine za civilni dialog, med katerimi je Komisija zbrala informacije, mnenja in priporočila strokovnjakov s področja žganih pijač.
Kar zadeva oddelek o geografskih označbah, so v njem postopki registracije le bolj usklajeni s postopki, ki se uporabljajo za druga živila, ne vpliva pa na posebnost režima geografskih označb za žgane pijače.
Zato bosta namen in področje uporabe obstoječe uredbe ostala nespremenjena.
Iz teh razlogov se ocena učinka, ki naj bi spremljala ta predlog, ni zdela potrebna.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Ta predlog nima finančnih posledic za proračun EU.
2016/0392 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o opredelitvi, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil ter zaščiti geografskih označb žganih pijač
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2) in člena 114(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije 6 ,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 7 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom 8 ,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 9 uspešno ureja sektor žganih pijač. Vendar je treba v luči najnovejših izkušenj in tehnološkega napredka posodobiti pravila za opredelitev, predstavitev in označevanje žganih pijač ter pregledati načine registracije geografskih označb žganih pijač.
(2)Da se pooblastila, podeljena Komisiji na podlagi Uredbe (ES) št. 110/2008, uskladijo s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba), so potrebne nadaljnje spremembe navedene uredbe.
(3)Ukrepi, ki veljajo za žgane pijače, bi morali prispevati k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov, preprečevanju goljufivega ravnanja ter doseganju preglednosti trga in poštene konkurence. Morali bi varovati ugled, ki so ga žgane pijače Unije dosegle na trgu Unije in svetovnem trgu, z nadaljnjim upoštevanjem tradicionalnih postopkov, ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač, ter večjih zahtev po varstvu potrošnikov in informiranju. Treba bi bilo upoštevati tudi tehnološke inovacije v zvezi z žganimi pijačami, kadar te inovacije prispevajo k izboljšanju kakovosti, brez vplivanja na tradicionalni značaj zadevnih žganih pijač. Proizvodnja žganih pijač je tesno povezana s kmetijskim sektorjem. Poleg tega, da predstavlja pomembno prodajno možnost za kmetijski sektor Unije, je ta povezava odločilna za kakovost in sloves žganih pijač, proizvedenih v Uniji. Regulativni okvir bi zato moral poudarjati to tesno povezavo s kmetijskim sektorjem.
(4)Za zagotovitev enotnejšega pristopa v zakonodaji o žganih pijačah, bi morala ta uredba postaviti jasna merila za opredelitev, predstavitev in označevanje ter zaščito geografskih označb žganih pijač. Prav tako bi morala ta uredba določiti pravila o uporabi etanola ali destilatov kmetijskega porekla v proizvodnji alkoholnih pijač in o uporabi prodajnih poimenovanj žganih pijač pri predstavitvi in označevanju živil.
(5)V korist potrošnikov bi morala ta Uredba veljati za vse žgane pijače, ki se prodajajo na trgu Unije, ne glede na to, ali so proizvedene v državah članicah ali v tretjih državah. Da se na svetovnem trgu ohrani in izboljša sloves žganih pijač, proizvedenih v Uniji, bi morala ta uredba veljati tudi za žgane pijače, proizvedene v Uniji za izvoz.
(6)Da se izpolnijo pričakovanja potrošnikov in upoštevajo tradicionalni postopki, bi moral biti etanol, ki se uporablja pri proizvodnji žganih in drugih alkoholnih pijač, izključno kmetijskega porekla. S tem bi se zagotovila tudi možnost prodaje osnovnih kmetijskih proizvodov.
(7)Ta uredba bi se morala še naprej osredotočati na opredelitve žganih pijač, razvrščenih v kategorije, z upoštevanjem tradicionalnih postopkov za doseganje kakovosti. Ta uredba bi morala določati tudi posebna pravila za nekatere žgane pijače, ki niso vključene v seznam kategorij.
(8)Treba je pojasniti, da se nova kategorija lahko doda le, če ima žgana pijača pomemben tržni delež v vsaj eni državi članici. Poleg tega se za ime nove kategorije izbere ime, ki se splošno uporablja, ali, če to ni mogoče, opisno ime, ki se zlasti nanaša na surovino, ki se uporablja za proizvodnjo žgane pijače.
(9)Uredba (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 10 prav tako zadeva žgane pijače, vendar je nujno, da se določijo dodatna pravila glede arom, ki se bodo uporabljala zgolj za žgane pijače.
(10)Glede na pomen in kompleksnost sektorja žganih pijač je primerno določiti posebna pravila o predstavitvi in označevanju žganih pijač, zlasti za uporabo prodajnih poimenovanj, geografskih označb, sestavljenih izrazov in sklicevanj.
(11)Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 11 bi se morala uporabljati za predstavitev in označevanje žganih pijač, razen če je v tej uredbi določeno drugače.
(12)Za zagotovitev enotne uporabe sestavljenih izrazov in sklicevanj v državah članicah je treba določiti določbe v zvezi z njihovo uporabo za predstavitev žganih pijač in drugih živil.
(13)Da bi se potrošnikom zagotovile ustrezne informacije, bi bilo treba določiti določbe o predstavitvi in označevanju žganih pijač, ki se štejejo za mešanice žganih pijač.
(14)Čeprav je pomembno zagotoviti, da se na splošno čas zorenja ali staranja nanaša le na najmlajšo alkoholno sestavino, bi moralo biti možno, da se z delegiranimi akti omogoči odstopanje zaradi upoštevanja tradicionalnih postopkov staranja v državah članicah.
(15)V nekaterih primerih nosilci živilske dejavnosti morda morajo ali želijo navesti poreklo žganih pijač, da s tem pozornost potrošnikov usmerijo na lastnosti svojega proizvoda. Takšne navedbe porekla bi morale upoštevati usklajena merila. Zato bi bilo treba za predstavitev in označevanje žganih pijač predvideti posebne določbe o navedbi države porekla ali kraja izvora.
(16)Uporabo zapork na osnovi svinca kot prevlek za zapiralne mehanizme na posodah, v katerih so žgane pijače, bi bilo treba prepovedati, da bi se preprečilo vsakršno tveganje kontaminacije, zlasti pri naključnem stiku s takimi zaporkami, in onesnaženja okolja z odpadki, ki vsebujejo svinec iz teh zapork.
(17)Glede zaščite geografskih označb je pomembno, da se ustrezno upošteva Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: sporazum TRIPS), zlasti člena 22 in 23 Sporazuma, in Splošni sporazum o tarifah in trgovini (v nadaljnjem besedilu: sporazum GATT), ki sta bila odobrena s Sklepom Sveta 94/800/ES 12 .
(18)Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 13 se ne uporablja za žgane pijače. Zato bi bilo treba določiti pravila o zaščiti geografskih označb žganih pijač. Geografske označbe, ki določajo žgane pijače kot pijače s poreklom z ozemlja države ali iz regije ali kraja tega ozemlja, katerih določena kakovost, sloves ali druge značilnosti žganih pijač se pripisujejo zlasti geografskemu poreklu, bi morala registrirati Komisija.
(19)Določiti bi bilo treba postopke za registracijo, spremembo in morebiten preklic geografskih označb Unije ali tretje države v skladu s sporazumom TRIPS, hkrati pa bi bilo treba samodejno priznati status obstoječih zaščitenih geografskih označb Unije. Da bi se postopkovna pravila o geografskih označbah uskladila v vseh zadevnih sektorjih, bi morali takšni postopki za žgane pijače temeljiti na bolj izčrpnih in dobro preizkušenih postopkih za kmetijske proizvode in živila iz Uredbe (EU) št. 1151/2012, ob upoštevanju posebnosti žganih pijač. Za poenostavitev postopkov registracije in zagotovitev, da so informacije za nosilce živilske dejavnosti in potrošnike na voljo v elektronski obliki, bi bilo treba vzpostaviti elektronski register geografskih označb.
(20)Organi držav članic bi morali biti odgovorni za zagotovitev skladnosti s to uredbo, Komisiji pa bi bilo treba omogočiti spremljanje in preverjanje takšne skladnosti. Zato bi si morale Komisija in države članice med seboj izmenjavati informacije.
(21)Ob uporabi politike kakovosti in za zagotovitev visoke ravni kakovosti žganih pijač in raznolikosti v sektorju žganih pijač bi bilo treba državam članicam dovoliti, da v zvezi z opredelitvijo, predstavitvijo in označevanjem žganih pijač, proizvedenih na njihovem ozemlju, sprejmejo strožja pravila od tistih, določenih v tej uredbi.
(22)Da bi se upoštevale spreminjajoče se zahteve potrošnikov, tehnološki napredek, razvoj zadevnih mednarodnih standardov in potreba po izboljšanju ekonomskih pogojev proizvodnje in trženja, tradicionalnih postopkov staranja in, v posebnih primerih, zakonodaje tretjih držav uvoznic ter da bi se zagotovila zaščita geografskih označb, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s spremembami ali odstopanji od tehničnih opredelitev in zahtev kategorij žganih pijač ter posebnih pravil, ki veljajo za nekatere od njih, iz poglavja I te uredbe, označevanjem in predstavitvijo iz poglavja II te uredbe, geografskimi označbami iz poglavja III te uredbe ter preverjanji in izmenjavo informacij iz poglavja IV te uredbe.
(23)Za hiter odziv na gospodarski in tehnološki razvoj v zvezi z žganimi pijačami iz te uredbe, ki niso razvrščene v kategorije in za katere niso določene tehnične specifikacije, s katerimi bi se zaščitili potrošniki in ekonomski interesi proizvajalcev ter poenotile zahteve glede proizvodnje in kakovosti za navedene žgane pijače, bi bilo treba v zvezi z dodajanjem, pod določenimi pogoji, novih kategorij žganih pijač na seznam tistih, ki so navedene v delu I oziroma delu II Priloge II k tej uredbi, in njihovimi tehničnimi specifikacijami, na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe.
(24)Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 14 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(25)Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.
(26)Izvedbena pooblastila, ki se nanašajo na označevanje in predstavitev iz poglavja II te uredbe, geografske označbe iz poglavja III te uredbe ter preverjanja in izmenjavo informacij iz poglavja IV te uredbe bi bilo treba izvajati v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 15 .
(27)Prehod s pravil iz Uredbe (ES) št. 110/2008 na pravila iz te uredbe lahko privede do težav, ki jih ta uredba ne obravnava. Za sprejetje potrebnih ukrepov v zvezi s tem bi bilo treba pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti na Komisijo.
(28)Za zaščito upravičenih interesov zadevnih proizvajalcev ali zainteresiranih strani, da izkoristijo publiciteto enotnih dokumentov v okviru novega pravnega okvira, bi bilo treba omogočiti, da se enotni dokumenti v zvezi z geografskimi označbami, registriranimi v skladu z Uredbo (ES) št. 110/2008, objavijo na zahtevo zadevnih držav članic.
(29)Za olajšanje prehoda s pravil iz Uredbe (ES) št. 110/2008 na pravila iz te uredbe bi se morala ta uredba začeti uporabljati dve leti po začetku veljavnosti. Trženje obstoječih zalog je treba dovoliti po datumu uporabe te uredbe, dokler zaloge niso izčrpane –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
PODROČJE UPORABE, OPREDELITEV POJMOV, KMETIJSKO POREKLO ETANOLA IN DESTILATOV TER RAZVRSTITEV ŽGANIH PIJAČ
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
1.Ta uredba določa pravila o opredelitvi, predstavitvi in označevanju ter zaščiti geografskih označb žganih pijač. Ta uredba se uporablja tudi za uporabo etanola ali destilatov kmetijskega porekla v proizvodnji alkoholnih pijač in pri uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil.
2.Ta uredba se uporablja za proizvode iz odstavka 1, ki se tržijo v Uniji, ne glede na to, ali so proizvedeni v Uniji ali tretjih državah, ter za tiste, ki so proizvedeni v Uniji za izvoz.
Člen 2
Opredelitve pojmov
1.V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)„žgana pijača“ pomeni alkoholno pijačo, ki ustreza naslednjim zahtevam:
(a)namenjena je za prehrano ljudi;
(b)ima posebne organoleptične lastnosti;
(c)njena najnižja vsebnost alkohola je 15 vol. %, razen za žgane pijače iz kategorije 24 v delu I Priloge II;
(d)proizvedena je:
(i)bodisi neposredno z uporabo ene od naslednjih metod:
–destilacije naravno fermentiranih proizvodov z dodanimi aromami ali brez njih,
–maceracije ali podobne obdelave rastlinskih snovi v etanolu kmetijskega porekla, destilatih kmetijskega porekla, žganih pijačah ali mešanicah le-teh v smislu te uredbe,
–dodajanja etanolu kmetijskega porekla, destilatom kmetijskega porekla ali žganim pijačam katerega od naslednjih elementov:
–arom,
–barvil,
–sladkorjev ali drugih sladil,
–drugih kmetijskih proizvodov,
–živil;
(ii)bodisi z dodajanjem žgani pijači katerega od naslednjih:
–drugih žganih pijač,
–etilnega alkohola kmetijskega porekla,
–destilatov kmetijskega izvora,
–drugih živil;
(e)ne sodi v oznake KN 2203, 2204, 2205, 2206 in 2207;
(2) „prodajno poimenovanje“ pomeni ime, pod katerim se žgana pijača prodaja;
(3)„mešanica“ pomeni žgano pijačo, ki je navedena v delu I Priloge II ali ki ustreza geografski označbi, mešano s katerim od naslednjih:
(a)drugimi žganimi pijačami, ki ne spadajo v isto kategorijo iz dela I Priloge II;
(b)destilati kmetijskega izvora;
(4) „sestavljeni izraz“ pomeni kombinacijo izrazov prodajnega poimenovanja žgane pijače iz dela I Priloge II ali izrazov geografske označbe, ki opisujejo žgano pijačo, iz katere izhaja ves alkohol končnega proizvoda, in vključuje katerega od naslednjih:
(a)ime enega ali več živil, razen tistih, ki se uporabljajo za pripravo navedene žgane pijače v skladu s Prilogo II, ali pridevnike, ki izhajajo iz teh imen;
(b)izraz „liker“;
(5)„sklicevanje“ pomeni neposredno ali posredno navezovanje na eno ali več žganih pijač iz dela I Priloge II ali geografskih označb, razen navezovanj na sestavljeni izraz ali seznam sestavin iz člena 8(6);
(6)„geografska označba“ pomeni označbo, ki določa žgano pijačo kot pijačo s poreklom iz ozemlja države ali iz regije ali kraja tega ozemlja, pri čemer se določena kakovost, sloves ali druge značilnosti te žgane pijače pripisujejo zlasti njenemu geografskemu poreklu;
(7)„specifikacija proizvoda“ pomeni dokumentacijo, ki se priloži zahtevku za zaščito geografske označbe in določa specifikacije, ki jih mora izpolnjevati zadevna žgana pijača;
(8)„predstavitev“ pomeni izraze, uporabljene na označbah in embalaži, vključno pri oglaševanju in pospeševanju prodaje, na slikah ali podobnem ter na posodi, vključno s steklenico in sistemom zapiranja;
(9)„označevanje“ pomeni vsako besedo, oznako, trgovsko ime, blagovno znamko, slikovno gradivo ali simbol v zvezi z žgano pijačo, ki se navede na embalaži, dokumentu, obvestilu, označbi, obročku ali vratni etiketi, ki spremlja ali se nanaša na takšno žgano pijačo;
(10)„označba“ pomeni vsak žig, znamko, znak, slikovni znak ali drug opis v pisni, tiskani, odtisnjeni, označeni, vtisnjeni ali ožigosani obliki ali ki je pritrjen na embalažo ali posodo z živilom;
(11)„ime, ki je postalo generično“ pomeni ime žgane pijače, ki je postalo obče ime žgane pijače v Uniji, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bil ta proizvod prvotno proizveden ali tržen.
2.Uporabljajo se tudi tehnične opredelitve pojmov iz Priloge I.
Člen 3
Poreklo etanola in destilatov, ki se uporabljajo pri proizvodnji alkoholnih pijač
1.Alkohol, ki se uporablja pri proizvodnji alkoholnih pijač in za razredčenje ali raztopitev barvil, arom ali katerih koli drugih dovoljenih aditivov pri pripravi alkoholnih pijač, je etanol kmetijskega porekla.
2.Destilati, ki se uporabljajo pri proizvodnji alkoholnih pijač in za razredčenje ali raztopitev barvil, arom ali katerih koli drugih dovoljenih aditivov, ki se uporabljajo pri pripravi alkoholnih pijač, so izključno kmetijskega porekla.
Člen 4
Razvrstitev žganih pijač
1.Brez poseganja v posebna pravila za vsako od kategorij žganih pijač od 1 do 14 iz dela I Priloge II za žgane pijače iz teh kategorij velja naslednje:
(a)proizvedene so z alkoholnim vretjem in destilacijo in so izključno pridobljene iz surovin, določenih pod ustrezno kategorijo;
(b)nimajo dodanega niti razredčenega niti nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki 4 Priloge I;
(c)ne vsebujejo arom, kakor so opredeljene v točki 8 Priloge I;
(d)vsebujejo le karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve;
(e)sladkajo se samo v skladu s točko 3 Priloge I in zato, da se zaokroži končni okus proizvoda.
2.Brez poseganja v posebna pravila za vsako od kategorij žganih pijač od 15 do 47 iz dela I Priloge II za žgane pijače iz teh kategorij velja naslednje:
(a)lahko se pridobijo iz katere koli kmetijske surovine, naštete v Prilogi I k Pogodbi;
(b)lahko jim je dodan alkohol, kakor je opredeljeno v točki 4 Priloge I;
(c)lahko vsebujejo arome, kakor so opredeljene v točki 8 Priloge I;
(d)lahko vsebujejo barvila, kakor so opredeljena v točki 14 Priloge I;
(e)lahko so sladkane v skladu z določenimi značilnostmi proizvoda in v skladu s točko 3 Priloge I, ob upoštevanju zadevne zakonodaje držav članic.
3.Brez poseganja v posebna pravila, določena v delu II Priloge II, za druge žgane pijače, ki ne izpolnjujejo posebnih zahtev za posamezne kategorije, navedene v delu I Priloge II, velja naslednje:
(a)lahko se pridobijo iz katere koli kmetijske surovine, naštete v Prilogi I k Pogodbi, ali živila, primernega za prehrano ljudi, ali obeh;
(b)lahko jim je dodan alkohol, kakor je opredeljeno v točki 4 Priloge I;
(c)lahko vsebujejo arome, kakor so opredeljene v točki 8 Priloge I;
(d)lahko vsebujejo barvila, kakor so opredeljena v točki 13 Priloge I;
(e)lahko so sladkane v skladu z določenimi značilnostmi proizvoda in v skladu s točko 3 Priloge I.
Člen 5
Prenos pooblastil
1.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 43 v zvezi s:
(a)spremembo tehničnih opredelitev, določenih v Prilogi I;
(b)spremembo zahtev za kategorije žganih pijač iz dela I Priloge II in posebnih pravil za nekatere žgane pijače, navedene v delu II Priloge II.
Delegirani akti iz točk (a) in (b) prvega pododstavka so omejeni na izpolnitev dokazanih potreb, ki izhajajo iz razvijajočega se povpraševanja potrošnikov, tehnološkega napredka in razvoja ustreznih mednarodnih standardov ali potreb po inovacijah proizvodov.
2. Komisija je v skladu s členom 43 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z dodajanjem novih kategorij žganih pijač v Prilogo II.
Nova kategorija se lahko doda pod naslednjimi pogoji:
(a) trženje žgane pijače pod določenim imenom in v skladu z enotnimi tehničnimi specifikacijami je ekonomsko in tehnično nujno za zaščito interesov potrošnikov in proizvajalcev;
(b) žgana pijača ima velik tržni delež v vsaj eni državi članici;
(c) ime nove kategorije je ime, ki se splošno uporablja, ali, če to ni mogoče, opisno ime, ki se zlasti nanaša na surovino, ki se uporablja za proizvodnjo žgane pijače;
(d) tehnične specifikacije za novo kategorijo se določijo in temeljijo na oceni obstoječe kakovosti in proizvodnih parametrov, ki se uporabljajo na trgu Unije. Pri določanju tehničnih specifikacij se spoštuje veljavna zakonodaja Unije o varstvu potrošnikov in upoštevajo vsi zadevni mednarodni standardi. Zagotavljajo lojalno konkurenco med vsemi proizvajalci v Uniji in dober ugled žganih pijač iz Unije.
3. Komisijo se tudi pooblasti, da v izjemnih primerih, kadar tako zahteva zakonodaja tretje države, sprejme delegirane akte v skladu s členom 43, in sicer v zvezi z odstopanji od zahtev za tehnične opredelitve iz Priloge I, zahtev za kategorije žganih pijač iz dela I Priloge II in posebnih pravil za nekatere žgane pijače, navedene v delu II Priloge II.
POGLAVJE II
PREDSTAVITEV IN OZNAČEVANJE ŽGANIH PIJAČ TER UPORABA IMEN ŽGANIH PIJAČ PRI PREDSTAVITVI IN OZNAČEVANJU DRUGIH ŽIVIL
Člen 6
Označevanje
Proizvodi iz člena 1(1), ki se dajejo na trg Unije, so skladni z zahtevami glede označevanja, določenimi v Uredbi (EU) št. 1169/2011, razen če ni v tej uredbi določeno drugače.
Člen 7
Prodajno poimenovanje
Žgane pijače nosijo prodajna poimenovanja v svoji predstavitvi in označevanju.
Člen 8
Splošna pravila v zvezi s prodajnimi poimenovanji
1.Prodajna poimenovanja žganih pijač, ki izpolnjujejo zahteve, določene za kategorije žganih pijač iz dela I Priloge II, so poimenovanja zadevnih kategorij, razen če niso pod navedenimi kategorijami navedena druga prodajna poimenovanja.
2.Prodajno poimenovanje žgane pijače, ki ne izpolnjujejo zahtev, določenih za kategorije žganih pijač, navedene v delu I Priloge II, je „žgana pijača“.
3.Če žgana pijača izpolnjuje zahteve, ki so določene za več kot eno od kategorij žganih pijač od 15 do 47 iz dela I Priloge II, se lahko prodaja pod enim ali več prodajnimi poimenovanji, navedenimi pod temi kategorijami.
4.Prodajna poimenovanja se ne smejo nadomestiti ali spremeniti. Lahko se samo:
(a)dopolnijo ali nadomestijo z geografskimi označbami iz poglavja III oziroma se v skladu z nacionalnimi določbami lahko dopolnijo z drugimi geografskimi označbami pod pogojem, da to ne zavaja potrošnikov, ali
(b)nadomestijo s sestavljenim izrazom, ki vključuje izraz „liker“, pod pogojem, da končni proizvod ustreza zahtevam, določenim pod kategorijo 32 dela I Priloge II.
Če se prodajno poimenovanje dopolni ali nadomesti v skladu s točko (a) prvega pododstavka, se lahko geografska označba iz navedene točke nadomesti le z:
(a)izrazi, ki so bili 20. februarja 2008 že v uporabi za obstoječe geografske označbe v smislu člena 34(1), ali
(b)izrazi, navedenimi v ustrezni specifikaciji proizvoda.
5.Brez poseganja v odstavek 6 ter člena 9 in 10 se prodajna poimenovanja iz odstavka 1 ali geografske označbe ne uporabljajo pri predstavitvi ali označevanju pijač, ki ne izpolnjujejo zahtev za ustrezne kategorije iz dela I Priloge II ali ki se ne nanašajo na zadevne geografske označbe, vključno z dodajanjem besed ali izrazov, npr. „kot“, „tip“, „slog“, „narejen“, „aroma“, ali katerih koli izrazov, podobnih navedenim prodajnim poimenovanjem ali geografskim označbam.
Prodajna poimenovanja iz odstavka 1, dopolnjena z izrazom „aroma“ ali katerim koli podobnim izrazom, se lahko uporabljajo le, če se nanašajo na arome, ki oponašajo okus žgane pijače, ali na njihovo uporabo pri proizvodnji živila, ki ni pijača. Geografske označbe se ne uporabljajo za opisovanje arom.
6.Prodajna poimenovanja iz odstavka 1 se lahko vključijo na seznam sestavin za živila pod pogojem, da je seznam skladen s členi od 18 do 21 Uredbe (EU) št. 1169/2011.
Člen 9
Sestavljeni izrazi in sklicevanja
1.Pri predstavitvi in označevanju živila se uporaba prodajnega poimenovanja, določenega pod kategorijo žganih pijač iz dela I Priloge II, ali geografske označbe v sestavljenem izrazu ali sklicevanju na katerega koli od njiju dovoli, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
(a)alkohol, uporabljen pri proizvodnji živil, izvira izključno iz žganih pijač, na katere se nanaša sestavljeni izraz ali sklicevanje(a), razen etanola, ki je lahko prisoten v aromah, ki se uporabljajo pri proizvodnji teh živil, in
(b)žgane pijače, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil, niso bile razredčene le z dodajanem vode, da bi se delež alkohola zmanjšal pod najmanjši delež, določen za ustrezno kategorijo žganih pijač iz dela I Priloge II.
2.Izraz „žgana pijača“ ni del sestavljenega izraza, ki opisuje alkoholno pijačo.
3.Sestavljeni izraz, ki opisuje alkoholno pijačo, ne vsebuje kombinacije izraza „liker“ in prodajnih poimenovanj, določenih pod eno od kategorij od 33 do 41 iz dela I Priloge II.
4.Sestavljeni izraz, ki opisuje alkoholno pijačo, se označi z enotnimi znaki iste pisave, velikosti in barve. Ne sme ga prekiniti besedilni ali slikovni element, ki ni del njega, velikost pisave pa ne sme biti večja od velikosti pisave prodajnega poimenovanja.
5.Sklicevanje na katero koli kategorijo žgane pijače ali geografsko označbo za predstavitev živila ni v isti vrstici kot prodajno poimenovanje proizvoda. Brez poseganja v drugi pododstavek člena 10(3) se za predstavitev alkoholnih pijač sklicevanje navede z manjšo velikostjo pisave od tiste uporabljene za navedbo prodajnega poimenovanja in sestavljenega izraza.
Člen 10
Predstavitev in označevanje mešanic
1.Mešanica nosi prodajno poimenovanje „žgana pijača“.
Pri predstavitvi in označevanju mešanice so lahko prikazana imena iz dela I Priloge II ali geografske označbe, ki ustrezajo žganim pijačam, uporabljenim v mešanici, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
(a)ta imena ali geografske označbe so navedeni izključno na seznamu vseh alkoholnih sestavin mešanice, pred njimi pa stoji izraz „mešana žgana pijača“, in
(b)izraz „mešana žgana pijača“ je naveden v istem vidnem polju kot prodajno poimenovanje z enotnimi znaki, ki so iste pisave in barve kot tisti, ki se uporabljajo za prodajno poimenovanje, in z znaki, ki niso večji od polovične velikosti znakov, uporabljenih za prodajno poimenovanje.
2.Če mešanica izpolnjuje zahteve za eno od kategorij iz Priloge II, z odstopanjem od odstavka 1 nosi prodajno poimenovanje, predvideno pod ustrezno kategorijo.
V primeru iz prvega pododstavka se lahko pri predstavitvi ali označevanju mešanice uporabijo imena, navedena v delu I Priloge II, ali geografske označbe, ki ustrezajo mešanim žganim pijačam, pod pogojem, da so ta imena navedena:
(a)izključno na seznamu vseh alkoholnih sestavin mešanice in
(b)najmanj enkrat v istem vidnem polju kot prodajno poimenovanje.
3.Na seznamu alkoholnih sestavin iz odstavkov 1 in 2 je vsaj enkrat naveden volumenski odstotek čistega alkohola, ki ga predstavlja vsaka alkoholna sestavina v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na volumen mešanice. Alkoholne sestavine se navedejo v padajočem vrstnem redu glede na navedeni delež.
Seznam alkoholnih sestavin je naveden z enotnimi znaki iste pisave in barve kot so tisti, ki se uporabljajo za prodajno poimenovanje, in z znaki, ki niso večji od polovične velikosti znakov, uporabljenih za prodajno poimenovanje.
Člen 11
Dodatna pravila za označevanje in predstavitev
1.Kadar predstavitev ali označevanje žgane pijače navaja surovino, uporabljeno za proizvodnjo etanola, se vsaka vrsta etanola kmetijskega porekla navede v padajočem vrstnem redu glede na uporabljeno količino.
2.Predstavitev ali označevanje žgane pijače se lahko dopolni z izrazom „tipizirana“, „tipizirano“ ali „tipiziranje“ samo, če je bila žgana pijača narejena s postopkom tipiziranja, kakor je opredeljen v točki 6 Priloge I.
3.Čas zorenja ali staranja se v predstavitvi ali označevanju žgane pijače lahko navede le, če se nanaša na najmlajšo alkoholno sestavino, in pod pogojem, da se je žgana pijača starala pod nadzorom davčnih organov države članice ali nadzorom, ki daje enakovredna jamstva.
Člen 12
Navedba porekla
1.Kadar je navedeno poreklo žgane pijače, to ustreza državi ali ozemlju porekla v skladu s členom 60 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 16 .
2.Za žgane pijače se ne zahteva navedba države ali ozemlja porekla.
Člen 13
Jezik, v katerem so navedena imena žganih pijač
Izrazi v poševnem tisku v Prilogi II in geografske označbe se ne prevajajo ne na označbi ne v predstavitvi žgane pijače.
Člen 14
Uporaba znaka Unije za zaščitene geografske označbe
Znak Unije za zaščiteno geografsko označbo se lahko uporablja za označevanje in predstavitev žganih pijač.
Člen 15
Prepoved uporabe zapork ali folij na osnovi svinca
Žgane pijače se lahko ponujajo za prodajo ali dajejo na trg samo v posodah, ki niso opremljene z zapiralnimi mehanizmi, prevlečenimi z zaporkami ali folijami na osnovi svinca.
Člen 16
Prenos pooblastil
1.Da bi se upoštevali razvijajoče se povpraševanje potrošnikov, tehnološki napredek, razvoj ustreznih mednarodnih standardov in potreba po izboljšanju ekonomskih pogojev proizvodnje in trženja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 43, in sicer v zvezi s:
(a)spremembami pravil glede označb žganih pijač v zvezi s sestavljenimi izrazi ali sklicevanji;
(b)spremembami pravil glede predstavitve in označevanja mešanic in
(c)posodobitvijo in dopolnitvijo referenčnih metod Unije za analizo žganih pijač.
2.Zaradi upoštevanja tradicionalnih postopkov staranja v državah članicah se Komisijo v skladu s členom 43 pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z odstopanji od člena 11(3) glede specifikacije časa zorenja ali staranja v predstavitvi ali označevanju žgane pijače.
3. V izjemnih primerih, kadar tako zahteva zakonodaja tretje države uvoznice, se Komisijo v skladu s členom 43 pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z odstopanji od določb o predstavitvi in označevanju iz tega poglavja.
Člen 17
Izvedbena pooblastila
Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme:
(a)pravila o načinih uporabe znaka Unije iz člena 14 pri predstavitvi in označevanju žganih pijač;
(b)pravila o načinih navedbe, kadar se uporablja, države ali ozemlja porekla na označbi žganih pijač.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(2).
POGLAVJE III
GEOGRAFSKE OZNAČBE
Člen 18
Zaščita geografskih označb
1. Zaščitene geografske označbe lahko uporablja vsak izvajalec dejavnosti, ki trži žgano pijačo, proizvedeno v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda.
2.Zaščitene geografske označbe in žgane pijače, ki uporabljajo ta zaščitena imena v skladu s specifikacijo proizvoda, so zaščitene pred:
(a)vsako neposredno ali posredno komercialno rabo zaščitenega imena:
(i)za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda za zaščiteno ime, ali
(ii)če taka raba izkorišča ugled geografske označbe;
(b)vsako zlorabo, posnemanjem ali navajanjem, tudi če je navedeno pravo poreklo proizvodov ali storitev ali če je zaščiteno ime prevedeno ali mu je dodan izraz, kot so „vrsta“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“ ali podobno;
(c)vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, značaja ali bistvenih lastnosti proizvoda, ki se uporablja na notranji ali zunanji strani embalaže, v reklamnem gradivu ali dokumentih v zvezi z zadevnim proizvodom in pred uporabo embalaže, ki lahko ustvari napačen vtis o njegovem poreklu;
(d)vsako drugo prakso, ki lahko potrošnika zavede glede pravega porekla proizvoda.
3.Zaščitene geografske označbe v Uniji ne morejo postati generične v smislu člena 32(1).
4.Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo nezakonite uporabe zaščitenih geografskih označb iz odstavka 2.
Člen 19
Specifikacija proizvoda
Geografska označba je v skladu s specifikacijo proizvoda, ki vključuje vsaj:
(a) ime, ki se zaščiti kot geografska označba, kot se uporablja pri trgovanju ali v skupnem jeziku, in le v jezikih, ki se uporabljajo ali so se v preteklosti uporabljali za opis specifičnega proizvoda na opredeljenem geografskem območju;
(b) kategorijo žgane pijače;
(c) opis žgane pijače, vključno s surovinami, če je ustrezno, ter glavnimi fizikalnimi, kemijskimi ali organoleptičnimi značilnostmi proizvoda ter posebnimi značilnostmi proizvoda v primerjavi z žganimi pijačami iste kategorije;
(d) opredelitev geografskega območja, omejenega glede na povezavo iz točke (f);
(e) opis metode pridobivanja žgane pijače ter, kjer je to primerno, pristnih in nespremenljivih lokalnih metod kakor tudi informacije o pakiranju, če tako določi skupina vložnikov in zadostno utemelji za posamezni proizvod, da je treba pakiranje opraviti na opredeljenem geografskem območju zaradi zaščite kakovosti ali zagotavljanja porekla ali nadzora, ob upoštevanju prava Unije zlasti s področja prostega pretoka blaga in prostega opravljanja storitev;
(f) podrobne podatke, ki dokazujejo povezavo med določeno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo žgane pijače in geografskim območjem iz točke (d);
(g) imena in naslove organov ali, če so na voljo, imena in naslove organov, ki preverjajo upoštevanje določb iz specifikacije proizvoda v skladu s členom 35, ter njihove posebne naloge;
(h) vsa posebna pravila o označevanju zadevne žgane pijače.
Člen 20
Vsebina zahtevka za registracijo
1. Zahtevek za registracijo označbe porekla ali geografske označbe v skladu s členom 21(2) ali (5) vključuje vsaj:
(a) imena in naslove skupine vložnikov ter organov ali, če so na voljo, organov, ki preverjajo upoštevanje določb iz specifikacije proizvoda;
(b) specifikacijo proizvoda iz člena 19;
(c) enoten dokument, ki vsebuje naslednje:
(i) glavne točke specifikacije proizvoda: ime, opis žgane pijače, vključno s posebnimi pravili o pakiranju in označevanju, kjer je ustrezno, ter jedrnato opredelitev geografskega območja;
(ii) opis povezave žgane pijače z geografskim območjem iz točke 6 člena 2(1), vključno s, kjer je ustrezno, posebnimi elementi opisa proizvoda ali metode proizvodnje, ki dokazujejo to povezavo.
Zahtevek, kot je naveden v členu 21(5), vključuje tudi dokaz, da je ime proizvoda zaščiteno v državi porekla.
2. Dokumentacija zahtevka iz člena 21(4) vključuje:
(a) ime in naslov skupine vložnikov;
(b) enoten dokument iz točke (c) odstavka 1 tega člena;
(c) izjavo države članice, da po njenem mnenju zahtevek, ki ga je vložila skupina vložnikov in se mu lahko ugodi, izpolnjuje pogoje iz te uredbe in določbe, sprejete v skladu z njo;
(d) sklic na objavo specifikacije proizvoda.
Člen 21
Zahtevek za registracijo imen
1. Zahtevke za registracijo imen kot geografskih označb v okviru sheme iz te uredbe lahko vložijo le skupine, ki delajo z žgano pijačo, katere ime se registrira.
V primeru geografske označbe, ki označuje čezmejno geografsko območje, lahko več skupin iz različnih držav članic ali tretjih držav vloži skupen zahtevek za registracijo.
Skupni zahtevek Komisiji predloži zadevna država članica ali skupina vložnikov v zadevni tretji državi neposredno ali prek organov v navedeni tretji državi. Skupni zahtevek vključuje izjavo iz točke (c) člena 20(2), ki jo podajo vse zadevne države članice. Zahteve iz člena 20 se izpolnijo v vseh zadevnih državah članicah in tretjih državah.
V primeru skupnega zahtevka se zadevni nacionalni postopki ugovora izvedejo v vseh zadevnih državah članicah.
2. Kadar zahtevek zadeva geografsko območje v državi članici, se zahtevek naslovi na organe navedene države članice.
Država članica z ustreznimi sredstvi pregleda zahtevek, da preveri, ali je utemeljen in ali izpolnjuje pogoje iz tega poglavja.
3. V okviru pregleda iz drugega pododstavka odstavka 2 država članica sproži nacionalni postopek ugovora, s katerim zagotovi ustrezno objavo zahtevka in določi razumen rok, v katerem lahko katera koli fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in sedežem ali prebivališčem na njenem ozemlju vloži ugovor zoper zahtevek.
Država članica preuči dopustnost prejetih ugovorov glede na merila iz člena 25.
4. Če po oceni kakršnih koli prejetih ugovorov država članica meni, da so zahteve iz tega poglavja izpolnjene, lahko sprejme pozitivno odločitev in pri Komisiji vloži dokumentacijo zahtevka. V takem primeru Komisijo obvesti o dopustnih ugovorih, prejetih od fizične ali pravne osebe, ki je zakonito tržila zadevne proizvode in ves čas uporabljala zadevna imena najmanj pet let pred datumom objave iz odstavka 3. Prav tako države članice obveščajo Komisijo o nacionalnih sodnih postopkih, ki lahko vplivajo na postopek registracije.
Država članica zagotovi, da se njena pozitivna odločitev objavi in da ima vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom možnost pritožbe.
Država članica zagotovi, da se objavi različica specifikacije proizvoda, na podlagi katere je sprejela svojo pozitivno odločitev, in zagotovi elektronski dostop do specifikacije proizvoda.
Država članica zagotovi tudi ustrezno objavo različice specifikacije proizvoda, na podlagi katere Komisija sprejme odločitev v skladu s členom 23(2).
5. Kadar se zahtevek nanaša na geografsko območje v tretji državi, se zahtevek vloži neposredno pri Komisiji ali prek organov zadevne tretje države.
6. Dokumenti iz tega člena, ki se pošljejo Komisiji, se pripravijo v enem od uradnih jezikov Unije.
Člen 22
Prehodna nacionalna zaščita
1. Država članica lahko le prehodno odobri zaščito imena v skladu s to uredbo na nacionalni ravni, z učinkom od dneva vložitve zahtevka pri Komisiji.
2. Takšna nacionalna zaščita preneha veljati na dan, ko je sprejeta odločitev glede registracije v skladu s to uredbo ali ko je zahtevek umaknjen.
3. Kadar ime ni registrirano v skladu s tem poglavjem, je za posledice takšne nacionalne zaščite odgovorna le zadevna država članica.
4. Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu z odstavkom 1, imajo učinek le na nacionalni ravni in ne vplivajo na trgovino znotraj Unije ali mednarodno trgovino.
Člen 23
Pregled s strani Komisije in objava za ugovor
1. Komisija z ustreznimi sredstvi pregleda vsak zahtevek, ki ga je prejela v skladu s členom 21, da preveri njegovo utemeljenost in izpolnjevanje pogojev iz tega poglavja. Pregled naj ne bi trajal več kot 12 mesecev. Kadar pregled traja dlje, Komisija vložnika pisno obvesti o razlogih za zamudo.
Komisija vsak mesec ali pogosteje objavi seznam imen, za katera je prejela zahtevke za registracijo, in datum njihove predložitve.
2. Kadar Komisija na podlagi pregleda v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1 meni, da so pogoji iz tega poglavja izpolnjeni, v Uradnem listu Evropske unije objavi enotni dokument iz točke (c) člena 20(1) in sklic na objavo specifikacije proizvoda.
Člen 24
Postopek ugovora
1.V treh mesecih od datuma objave v Uradnem listu Evropske unije lahko organi države članice ali tretje države oziroma fizične ali pravne osebe s pravnim interesom in s sedežem v tretji državi vložijo ugovor pri Komisiji.
Vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in s prebivališčem ali sedežem v državi članici, ki ni država, iz katere je bil zahtevek posredovan, lahko vloži ugovor pri državi članici, v kateri ima sedež, v roku, ki omogoča vložitev ugovora v skladu s prvim pododstavkom.
Ugovor vsebuje izjavo, da bi zahtevek lahko kršil pogoje, določene v tem poglavju.
Ugovor, ki te izjave ne vsebuje, je neveljaven.
Komisija ugovor nemudoma pošlje organu, ki je vložil zahtevek.
2. Če se pri Komisiji vloži ugovor in če mu v dveh mesecih sledi utemeljitev ugovora, Komisija preveri dopustnost tega utemeljenega ugovora.
3. V dveh mesecih od prejema dopustnega utemeljenega ugovora Komisija povabi organ ali osebo, ki je ugovor vložila, in organ, ki je vložil zahtevek, k ustreznim posvetovanjem za obdobje, ki ne sme biti daljše od treh mesecev. Ta rok se začne na datum, ko je povabilo zainteresiranim stranem dostavljeno po elektronski poti.
Organ ali oseba, ki je ugovor vložila, in organ, ki je vložil zahtevek, takšna ustrezna posvetovanja začneta brez nepotrebnega odlašanja. Drug drugemu zagotovita ustrezne informacije, potrebne za oceno, ali je zahtevek za registracijo skladen s pogoji iz tega poglavja. Če ne dosežeta dogovora, se te informacije predložijo tudi Komisiji.
Če zainteresirani strani dosežeta dogovor, organi države članice ali tretje države, iz katere je bil zahtevek vložen, obvestijo Komisijo o vseh dejavnikih, na podlagi katerih je bil dogovor dosežen, vključno z mnenji vlagatelja zahtevka in organov države članice ali tretje države ali drugih fizičnih in pravnih oseb, ki so ugovor vložile.
Ne glede na to, ali je bil dogovor dosežen, se Komisija obvesti v enem mesecu po koncu posvetovanj.
Komisija lahko kadar koli v teh treh mesecih na zahtevo vložnika podaljša rok za posvetovanja za največ tri mesece.
4. Kadar se po ustreznih posvetovanjih iz odstavka 3 podrobni podatki, objavljeni v skladu s členom 23(2), bistveno spremenijo, Komisija ponovi pregled iz člena 23.
5.Ugovor, utemeljen ugovor in pripadajoči dokumenti, ki se pošljejo Komisiji v skladu z odstavki 1 do 4, se pripravijo v enem od uradnih jezikov Unije.
Člen 25
Razlogi za ugovor
1. Utemeljen ugovor, kot je naveden v členu 24(2), je dopusten le, če ga Komisija prejme v roku, določenem v navedeni določbi, in če dokazuje, da:
(a) pogoji iz točke 6 člena 2(1) in člena 19 niso izpolnjeni;
(b) bi bila registracija predlaganega imena v nasprotju s členom 31 ali 32, ali
(c) bi registracija predlaganega imena ogrozila obstoj popolnoma ali delno identičnega imena ali blagovne znamke ali obstoj proizvodov, ki so bili zakonito na trgu že najmanj pet let pred datumom objave iz člena 23(2).
2. Razlogi za ugovor se ocenijo glede na ozemlje Unije.
Člen 26
Prehodna obdobja za uporabo geografskih označb
1. Komisija lahko brez poseganja v člen 18 sprejme izvedbene akte za odobritev prehodnega obdobja do pet let, da se za žgane pijače s poreklom iz države članice ali tretje države, katerih ime je v nasprotju s členom 18(2), omogoči, da še naprej uporabljajo označbo, pod katero so bile tržene, pod pogojem, da dopusten ugovor v skladu s členom 21(3) ali členom 24 dokazuje, da bi registracija imena ogrozila obstoj:
(a) popolnoma identičnega imena ali sestavljenega imena, v katerem je en izraz enak imenu za registracijo, ali
(b) drugih imen, ki so podobna imenu za registracijo, ki se nanaša na žgane pijače, ki so zakonito na trgu že najmanj pet let pred datumom objave iz člena 23(2).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(2).
2. Komisija lahko brez poseganja v člen 33 sprejme izvedbene akte, s katerimi podaljša prehodno obdobje iz odstavka 1 tega člena ali dovoli neprekinjeno uporabo v ustrezno utemeljenih primerih, v katerih je dokazano, da:
(a) se je označba iz odstavka 1 zakonito uporabljala na podlagi stalne in poštene rabe že najmanj 25 let, preden je bil pri Komisiji vložen zahtevek za zaščito;
(b) uporaba označbe iz odstavka 1 v nobenem trenutku ni imela namena izkoriščati slovesa registriranega imena in da potrošniki niso mogli biti zavedeni glede pravega porekla proizvoda.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(2).
3. Kadar se uporablja označba iz odstavkov 1 in 2, je država porekla na označevanju jasno in vidno označena.
Člen 27
Odločitev o registraciji
1. Kadar Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, po pregledu, izvedenem v skladu s prvim pododstavkom člena 23(1), meni, da pogoji za registracijo niso izpolnjeni, sprejme izvedbene akte, s katerimi zavrne zahtevek. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(2).
2. Če Komisija ne prejme nobenega ugovora ali nobenega dopustnega utemeljenega ugovora v skladu s členom 24, brez uporabe postopka iz člena 44(2) sprejme izvedbene akte, s katerimi registrira ime.
3. Če Komisija prejme dopusten utemeljen ugovor, po ustreznih posvetovanjih iz člena 24(3) in ob upoštevanju rezultatov teh posvetovanj:
(a) če je bil dogovor dosežen, registrira ime z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 44(2), ter po potrebi spremeni informacije, objavljene v skladu s členom 23(2), če te spremembe niso bistvene, ali
(b) če dogovor ni bil dosežen, sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme odločitev glede registracije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(2).
4. Akti o registraciji in odločitve o zavrnitvi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.
Akt o registraciji zagotovi zaščito geografske označbe iz člena 18.
Člen 28
Sprememba specifikacije proizvoda
1. Skupina s pravnim interesom lahko zaprosi za odobritev spremembe specifikacije proizvoda.
Zahtevki vsebujejo opis zahtevanih sprememb in njihovo utemeljitev.
2. Spremembe odobri država članica, na ozemlju katere je geografsko območje zadevnega izdelka.
Vendar, če zahtevki za spremembo vključujejo eno ali več sprememb specifikacije proizvoda, ki zadevajo bistvene značilnosti proizvoda, spreminjajo povezavo iz točke (f) člena 19, vsebujejo spremembe imena ali katerega koli dela imena žgane pijače, vplivajo na opredeljeno geografsko območje ali pomenijo večje omejitve za trgovanje s proizvodom ali njegovimi surovinami, država članica predloži zahtevek za spremembo Komisiji v odobritev in se zahtevek obravnava po postopku iz členov 21 do 27.
3. Pri pregledu zahtevka se obravnava predvsem predlagana sprememba.
Člen 29
Preklic
Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo katere koli fizične ali pravne osebe s pravnim interesom sprejme izvedbene akte za preklic registracije geografske označbe v naslednjih primerih:
(a) kadar upoštevanje pogojev specifikacije proizvoda ni zagotovljeno;
(b) kadar vsaj sedem let ni na trg dan noben proizvod z geografsko označbo.
Komisija lahko na zahtevo proizvajalcev proizvoda, ki se trži pod registriranim imenom, prekliče ustrezno registracijo. Za postopek preklica se uporabljajo členi 21, 23, 24 in 27.
Izvedbeni akti iz prvega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(2).
Člen 30
Register geografskih označb žganih pijač
Komisija brez uporabe postopka iz člena 44(2) sprejme izvedbene akte, s katerimi vzpostavi in posodablja javno dostopen posodobljen elektronski register geografskih označb žganih pijač, priznanih v okviru te sheme (v nadaljnjem besedilu: register).
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobna pravila o obliki in vsebini registra. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(2).
Geografske označbe žganih pijač, proizvedenih v tretjih državah, ki so zaščitene v Uniji v skladu z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenica je Unija, se lahko vpišejo v register kot geografske označbe.
Člen 31
Homonimi geografske označbe
1.Če je ime, za katerega je vložen zahtevek za registracijo, popoln ali delen homonim imena, ki je že bilo registrirano v skladu s to uredbo, se pri registraciji imena ustrezno upoštevajo lokalna in tradicionalna raba ter možnost zamenjevanja.
2. Homonimno ime, zaradi katerega potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega območja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu območju, regiji ali kraju porekla zadevnih proizvodov.
3.Uporaba registrirane homonimne geografske označbe je dovoljena samo, kadar se v praksi pozneje registrirani homonim dovolj razlikuje od že registriranega imena, pri čemer se upošteva potreba po zagotavljanju enake obravnave zadevnih proizvajalcev in nezavajanju potrošnika.
Člen 32
Posebni razlogi za zavrnitev zaščite
1.Ime, ki je postalo generično, se ne zaščiti kot geografska označba.
Da bi ugotovili, ali je ime postalo generično, se upoštevajo vsi ustrezni dejavniki, zlasti pa:
(a)obstoječe stanje v Uniji, zlasti na območjih potrošnje;
(b)ustrezna zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja.
2.Ime se ne zaščiti kot geografska označba, če bi zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke lahko taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla žgane pijače.
3. Ime se ne zaščiti kot geografska označba, če proizvodne ali pripravljalne faze, ki so obvezne za zadevno kategorijo žgane pijače, ne potekajo na zadevnem geografskem območju.
Člen 33
Razmerje med blagovnimi znamkami in geografskimi označbami
1. Registracija blagovne znamke, ki vsebuje geografsko označbo iz registra ali je sestavljena iz nje, se zavrne ali razveljavi, če bi njena uporaba povzročila katero od situacij, navedenih v členu 18(2).
2.Blagovna znamka, katere uporaba ustreza eni od situacij iz člena 18(2) in za katero je bil vložen zahtevek, je bila registrirana ali, če to možnost predvideva zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Unije, bodisi pred dnem zaščite geografske označbe v državi porekla bodisi pred 1. januarjem 1996, se lahko še naprej uporablja kljub registraciji geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali razveljavitev njene registracije, določeni v Direktivi 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta 17 ali Uredbi Sveta (ES) št. 207/2009 18 .
Člen 34
Izvedbena pooblastila glede obstoječih zaščitenih geografskih označb
1.Brez poseganja v odstavek 2 se geografske označbe žganih pijač, zaščitene v skladu z Uredbo (ES) št. 110/2008, samodejno zaščitijo kot geografske označbe v skladu s to uredbo. Komisija jih vključi v register.
2. Za obdobje do dveh let po začetku veljavnosti te uredbe lahko Komisija z izvedbenimi akti na lastno pobudo prekliče zaščito geografskih označb iz člena 20 Uredbe (EU) št. 110/2008, če niso skladne s točko (6) člena 2(1). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(2).
Člen 35
Preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda
1.V zvezi z geografskimi označbami v Uniji skladnost s specifikacijo proizvoda pred dajanjem proizvoda na trg preveri vsaj en od naslednjih organov:
(a)pristojni organ iz člena 40(1) ali
(b)izvajalec nadzora v smislu točke 5 drugega pododstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 19 , ki deluje kot organ za certificiranje proizvodov.
Ne glede na nacionalno zakonodajo držav članic stroške takega preverjanja skladnosti s specifikacijo proizvoda krijejo nosilci živilske dejavnosti, ki so predmet tega nadzora.
2.V zvezi z geografskimi označbami v tretji državi skladnost s specifikacijo proizvoda pred dajanjem proizvoda na trg preveri vsaj en od naslednjih organov:
(a)pristojni javni organ, ki ga imenuje tretja država, ali
(b)organ za certificiranje proizvodov.
3.Države članice objavijo imena in naslove organov in izvajalcev iz odstavka 1 ter te informacije redno posodabljajo.
Komisija objavi imena in naslove organov iz odstavka 2 ter te informacije redno posodablja.
4.Organi za certificiranje proizvodov iz odstavkov 1(b) in 2(b) ravnajo v skladu z evropskim standardom ISO/IEC 17065:2012 ter so akreditirani v skladu z njim.
5.Pristojni organi ali izvajalci iz odstavkov 1 in 2, ki pregledajo skladnost zaščitenih geografskih označb s specifikacijami proizvoda, so objektivni in nepristranski. Na razpolago imajo usposobljeno osebje ter sredstva, potrebna za izvajanje svojih nalog.
Člen 36
Nadzorovanje uporabe imena na trgu
1.Države članice na podlagi analize tveganja izvajajo preglede glede uporabe registriranih imen geografskih označb na trgu in sprejmejo vse potrebne ukrepe v primeru kršitve zahtev iz tega poglavja.
2.Države članice Komisijo obvestijo o imenih in naslovih pristojnih organov, ki so odgovorni za nadzor uporabe imena na trgu, ki je določen v skladu s členom 40. Komisija objavi imena in naslove teh organov.
Člen 37
Postopek in zahteve, načrtovanje nadzornih dejavnosti in poročanje o njih
1.Postopki in zahteve iz Uredbe (ES) št. 882/2004 se smiselno uporabljajo za preglede iz členov 35 in 36 te uredbe.
2.Države članice zagotovijo, da so dejavnosti nadzora obveznosti v okviru tega poglavja posebej vključene v ločen oddelek večletnih nacionalnih načrtov nadzora v skladu s členi 41 do 43 Uredbe (ES) št. 882/2004.
3.Letna poročila iz člena 44(1) Uredbe (ES) št. 882/2004 v ločenem oddelku vključujejo informacije iz navedene določbe v zvezi z nadzorom obveznosti, določenih v tej uredbi.
Člen 38
Prenos pooblastil
1.Da se upoštevajo posebnosti proizvodnje na razmejenem geografskem območju, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 43 v zvezi z:
(a)dodatnimi merili za razmejitev geografskega območja in
(b)omejitvami in odstopanji, povezanimi s proizvodnjo na razmejenem geografskem območju.
2.Da se zagotovita kakovost in sledljivost proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 43, določi pogoje, pod katerimi lahko specifikacija proizvoda vključuje informacije v zvezi s pakiranjem iz točke (e) člena 19 ali katero koli posebno pravilo o označevanju iz točke (h) člena 19.
3.Da se zagotovijo pravice ali zakoniti interesi proizvajalcev ali nosilcev živilske dejavnosti, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 43, določi naslednje:
(a)v katerih primerih lahko en sam proizvajalec vloži zahtevek za zaščito geografske označbe;
(b)pogoje, ki jih je treba izpolnjevati v zvezi z zahtevkom za zaščito geografske označbe, predhodnim nacionalnim postopkom, pregledom s strani Komisije, postopkom ugovora in preklicem geografskih označb, tudi kadar geografsko območje obsega več kot eno državo.
4. Da se zagotovi, da specifikacije proizvodov vključujejo ustrezne in jedrnate informacije, se na Komisijo v skladu s členom 43 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi pravila, ki omejujejo informacije iz specifikacije proizvoda, kadar je takšna omejitev potrebna, da se preprečijo pretirano obsežni zahtevki za registracijo.
5.Za olajšanje upravnega postopka zahtevka za spremembo, tudi kadar se sprememba nanaša na začasno spremembo specifikacije proizvoda zaradi uvedbe obveznih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov s strani javnih organov ali zaradi naravnih nesreč oziroma slabih vremenskih razmer, uradno priznanih s strani pristojnih organov, se na Komisijo v skladu s členom 43 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi pogoje in zahteve za postopek v zvezi s spremembami, ki jih morajo odobriti države članice in Komisija.
6.Da se prepreči nezakonita uporaba geografskih označb, se na Komisijo v skladu s členom 43 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi ustrezne ukrepe, ki jih morajo v zvezi s tem izvajati države članice.
7.Da se zagotovi učinkovitost pregledov iz tega poglavja, se na Komisijo v skladu s členom 43 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi ustrezne ukrepe v zvezi z obvestili nosilcev živilske dejavnosti pristojnim organom.
Člen 39
Izvedbena pooblastila
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo natančna pravila glede:
(a)oblike specifikacije in ukrepov v zvezi z informacijami, ki jih je treba zagotoviti v specifikaciji proizvoda glede povezave med geografskim območjem in končnim proizvodom;
(b) postopkov, oblike in predložitve zahtevkov, tudi za zahtevke, ki zadevajo več kot eno nacionalno ozemlje;
(c)postopkov, oblike in predložitve ugovorov;
(d) oblike in predložitve zahtevka za spremembo;
(e)postopkov in oblike postopka preklica ter predložitve zahtevkov za preklic;
(f)pregledov in preverjanj, ki jih morajo izvesti države članice, vključno s testiranjem.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(2).
POGLAVJE IV
PREGLEDI, IZMENJAVA INFORMACIJ, ZAKONODAJA DRŽAV ČLANIC,
Člen 40
Pregledi žganih pijač
1.Države članice so odgovorne za preglede žganih pijač. Sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo ter imenujejo pristojne organe, odgovorne za skladnost s to uredbo.
2.Komisija zagotovi enotno uporabo te uredbe ter po potrebi z izvedbenimi akti sprejme pravila glede upravnih in fizičnih pregledov, ki jih države članice izvajajo v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(2).
Člen 41
Izmenjava informacij
1.Države članice in Komisija se medsebojno obveščajo o informacijah, potrebnih za uporabo te uredbe.
2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 43 v zvezi z naravo in vrsto informacij, ki jih je treba izmenjati.
3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi z metodami izmenjave informacij.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(2).
Člen 42
Zakonodaja držav članic
1.Države članice lahko ob uporabi politike kakovosti za žgane pijače, ki se proizvajajo na njihovem ozemlju, zlasti za geografske označbe, vključene v register, ali za zaščito novih geografskih označb, določijo strožja pravila o proizvodnji, predstavitvi in označevanju od tistih iz Priloge II, če so združljiva s pravom Unije.
2.Države članice ne prepovejo ali omejijo uvoza, prodaje ali porabe žganih pijač, ki so v skladu s to uredbo.
POGLAVJE V
prenos pooblastil, izvedbene določbe, določbe o razveljavitvi in spremembah, prehodne in končne določbe
ODDELEK 1
PRENOS POOBLASTILA IN IZVEDBENE DOLOČBE
Člen 43
Izvajanje prenosa pooblastila
1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5, 16, 38, 41 in člena 46(2) se na Komisijo prenese za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.
3.Prenos pooblastila iz členov 5, 16, 38 in 41 ter člena 46(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.
5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 5, 16, 38 in 41 ter člena 46(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 44
Postopek v odboru
1.Komisiji pomaga Odbor za žgane pijače, ustanovljen z Uredbo Sveta (EGS) št. 1576/89 20 . Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Oddelek 2
DOLOČBE O RAZVELJAVITVI TER PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 45
Razveljavitev
Uredba (ES) št. 110/2008 se razveljavi.
Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 110/2008 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.
Člen 46
Prehodni ukrepi
1. Žgane pijače, ki so v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 110/2008 in so bile proizvedene pred datumom uporabe te uredbe, se lahko še naprej tržijo do izčrpanja zalog.
2. Da se olajša prehod s pravil, določenih z Uredbo (ES) št. 110/2008, na pravila, določena s to uredbo, lahko Komisija po potrebi z delegiranimi akti sprejme ukrepe za spremembo ali odstopanje od te uredbe do 3 leta po začetku njene uporabe.
3. Členi 19 do 23, 28 in 29 se uporabljajo za zahtevke za zaščito, zahtevke za spremembo in preklice, ki se predložijo po datumu začetka uporabe te uredbe.
Ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 110/2008 se še naprej uporabljajo v zvezi z zahtevki za zaščito, zahtevki za spremembo specifikacije proizvoda in zahtevki za preklic, ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe še v postopku.
Določbe o postopku ugovora iz členov 24 do 26 se uporabljajo za postopke za zahtevke za zaščito, zahtevke za spremembo in zahtevke za preklic, za katere enotni dokument, zahtevek za spremembo ali zahtevek za preklic na dan začetka veljavnosti te uredbe še niso bili objavljeni. Ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 110/2008 se še naprej uporabljajo za postopke za zahtevke za zaščito, zahtevke za spremembo in zahtevke za preklic, za katere so bili enotni dokument, zahtevek za spremembo ali zahtevek za preklic na dan začetka veljavnosti te uredbe že objavljeni.
4.Glede geografskih označb, registriranih v skladu z Uredbo (ES) št. 110/2008, Komisija na zahtevo države članice objavi enotni dokument, ki ga predloži zadevna država članica, v Uradnem listu Evropske unije. To objavo spremlja sklic na objavo specifikacije proizvoda in ji ne sledi postopek ugovora.
Člen 47
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od […].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski Parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 1.12.2016
COM(2016) 750 final
PRILOGI
k
Predlogu za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta
o opredelitvi, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil ter zaščiti geografskih označb žganih pijač
PRILOGA I
TEHNIČNE OPREDELITVE
Tehnične opredelitve iz člena 2(2) so naslednje:
(1)„Etanol kmetijskega porekla“ pomeni alkoholno tekočino z naslednjimi lastnostmi:
(a) organoleptične lastnosti: ni drugega zaznavnega okusa razen okusa surovin, uporabljenih pri njegovi proizvodnji;
(b)minimalni volumenski delež alkohola: 96,0 %;
(c)mejna vrednost ostankov:
(i)skupna kislost, izražena v gramih ocetne kisline na hektoliter 100 vol. % alkohola: 1,5;
(ii)estri, izraženi v gramih etilnega acetata na hektoliter 100 vol. % alkohola: 1,3;
(iii)aldehidi, izraženi v gramih acetaldehida na hektoliter 100 vol. % alkohola: 0,5;
(iv)višji alkoholi, izraženi v gramih metil-2-propanola-1 na hektoliter 100 vol. % alkohola: 0,5;
(v)metanol, izražen v gramih na hektoliter 100 vol. % alkohola: 30;
(vi)suhi ekstrakt, izražen v gramih na hektoliter 100 vol. % alkohola: 1,5;
(vii)hlapljive baze, ki vsebujejo dušik, izražene v gramih dušika na hektoliter 100 vol. % alkohola: 0,1;
(viii)furfural: pod mejo zaznavnosti.
(2)„Destilat kmetijskega porekla“ pomeni alkoholno tekočino, pridobljeno z destilacijo po alkoholnem vretju kmetijskih proizvodov, naštetih v Prilogi I k Pogodbi, ki nima lastnosti etanola ali žgane pijače, vendar je ohranila aromo in okus uporabljenih surovin.
Kjer je navedeno sklicevanje na uporabljene surovine, mora biti destilat pridobljen izključno iz navedenih surovin.
(3)„Sladkanje“ pomeni uporabo enega ali več naslednjih proizvodov pri pripravi žganih pijač:
(a)polbeli sladkor, beli sladkor, rafinirani beli sladkor, dekstroza, fruktoza, glukozni sirup, tekoči sladkor, invertni tekoči sladkor, invertni sladkorni sirup, kot je opredeljeno v Direktivi Sveta 2001/111/ES 1 ;
(b)rektificirani zgoščeni grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt, sveži grozdni mošt;
(c)karameliziran sladkor, ki je proizvod, pridobljen izključno z nadziranim segrevanjem saharoze brez baz, mineralnih kislin ali drugih kemičnih aditivov;
(d)med, kakor je opredeljen v Direktivi Sveta 2001/110/ES 2 ;
(e)rožičev sirup;
(f)kateri koli drugi naravni ogljikovi hidrati, ki imajo podoben učinek kot proizvodi iz točk (a) do (e).
(4)„Dodajanje alkohola“ pomeni dodajanje etanola kmetijskega porekla in/ali destilatov kmetijskega porekla žgani pijači.
(5)„Dodajanje vode“ pomeni, da se pri pripravi žganih pijač dodaja voda, ki je lahko destilirana, demineralizirana, izmenjana ali zmehčana. Takšno dodajanje je dovoljeno pod pogojem, da je kakovost vode v skladu z Direktivo Sveta 98/83/EC 3 in Direktivo 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta 4 ter da po dodajanju delež alkohola žgane pijače še vedno ustreza minimalnemu volumenskemu deležu alkohola, določenemu pod ustrezno kategorijo žgane pijače.
(6)„Tipiziranje“ pomeni mešanje dveh ali več žganih pijač, ki spadajo v isto kategorijo in se ločijo samo po manjših razlikah v sestavi zaradi enega ali več naslednjih dejavnikov:
(a)postopka priprave;
(b)uporabljenih metod za destilacijo;
(c)časa zorenja ali staranja;
(d)geografskega območja proizvodnje.
Tako proizvedena žgana pijača spada v isto kategorijo kot prvotne žgane pijače pred tipizacijo.
(7)„Zorenje ali staranje“ pomeni proces naravnega razvoja nekaterih reakcij v ustreznih posodah z namenom, da zadevna žgana pijača pridobi nove organoleptične lastnosti.
(8)„Arome“ pomenijo „arome“, kot so opredeljene v točki (a) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008.
(9)„Aromatična snov“ pomeni „aromatično snov“, kot je opredeljena v točki (b) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008.
(10)„Naravna aromatična snov“ pomeni „naravno aromatično snov“, kot je opredeljena v točki (c) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008.
(11)„Aromatični pripravek“ pomeni „aromatični pripravek“, kot je opredeljen v točki (d) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008.
(12)„Druga aroma“ pomeni „drugo aromo“, kot je opredeljena v točki (h) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008.
(13)„Barvila“ pomenijo „barvila“, kot so opredeljena v točki 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 5 .
(14)„Barvanje“ pomeni uporabo ene ali več barv, opredeljenih v točki 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1333/2008, pri pripravi žgane pijače.
(15)„Volumenski delež alkohola“ pomeni razmerje med volumnom čistega alkohola, ki ga vsebuje zadeven proizvod pri 20 C°, in skupnim volumnom takega proizvoda pri enaki temperaturi.
(16)„Vsebnost hlapljivih snovi“ pomeni količino vseh hlapljivih snovi, razen etanola in metanola, v žgani pijači, pridobljeni izključno z destilacijo, ki je rezultat zgolj destilacije ali redestilacije uporabljenih surovin.
(17)„Embalaža“ pomeni zaščitni ovoj, karton, škatle, posode in steklenice, ki se uporabljajo za prevoz ali prodajo žganih pijač.
PRILOGA II
DEL I
Kategorije žganih pijač
1. Rum
(a)Rum je:
(i)žgana pijača, proizvedena izključno z alkoholnim vretjem in destilacijo melase ali sirupa, dobljenih pri proizvodnji trsnega sladkorja, ali soka sladkornega trsa in destilirana do manj kot 96 vol. %, tako da ima destilat opazne posebne organoleptične lastnosti ruma; ali
(ii)žgana pijača, proizvedena izključno z alkoholnim vretjem in destilacijo soka sladkornega trsa, ki ima aromo, značilno za rum, in vsebuje najmanj 225 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola. Ta žgana pijača se lahko trži z besedo „kmetijski“, ki upravičuje prodajno poimenovanje „rum“, kateremu je dodana katera koli od registriranih geografskih označb francoskih čezmorskih departmajev in avtonomne regije Madeire.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v rumu je 37,5 %.
(c)Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki (4) Priloge I.
(d)Rum se ne aromatizira.
(e)Rum lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
(f)Beseda „traditionnel“ lahko dopolni registrirane geografske označbe iz te kategorije, če je rum proizveden z destilacijo do manj kot 90 vol. %, po alkoholnem vretju surovin, ki dajejo alkohol in izvirajo izključno iz zadevnega kraja proizvodnje. Ta rum mora imeti najmanj 225 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola ter ne sme biti sladkan. Uporaba besede „traditionnel“ ne prepreči uporabe navedb „iz proizvodnje sladkorja“ ali „kmetijski“, ki sta lahko dodani prodajnemu poimenovanju „rum“, ki spremlja geografske označbe iz točke (a)(ii).
Ta določba ne vpliva na uporabo besede „traditionnel“ za vse proizvode, ki jih ta kategorija ne zajema, glede na njihova posebna merila.
2. Whisky ali Whiskey
(a)Whisky ali whiskey je žgana pijača, proizvedena izključno z izvedbo vseh naslednjih proizvodnih operacij:
(i)destilacijo drozge žitnega slada z ali brez celih zrn drugih žit, ki so bila:
–sladkana s sladno diastazo, z drugimi naravnimi encimi ali brez njih,
–fermentirana z delovanjem kvasa;
(ii)eno ali več destilacijami do manj kot 94,8 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus uporabljenih surovin;
(iii)zorenjem končnega destilata najmanj tri leta v lesenih sodih s prostornino največ 700 litrov.
Končni destilat, kateremu se lahko doda le voda in navaden karamelni sladkor (za obarvanje), obdrži svojo barvo, aromo in okus, ki so dobljeni iz postopka proizvodnje iz točk (i), (ii) in (iii).
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači whisky ali whiskey je 40 %.
(c)Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki (54) Priloge I.
(d)Whisky ali whiskey ni sladkan ali aromatiziran, prav tako ne vsebuje nikakršnih dodatkov razen navadnega karamelnega sladkorja za obarvanje.
3. Žitno žganje
(a)Žitno žganje je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo fermentirane drozge iz celih žitnih zrn, ki ima senzorične lastnosti iz uporabljenih surovin.
(b)Z izjemo pijače Korn je najmanjši volumenski delež alkohola v žitnem žganju 37 %.
(c)Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki (4) Priloge I.
(d)Žitno žganje se ne aromatizira.
(e)Žitno žganje lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
(f)Žitno žganje lahko nosi prodajno poimenovanje „žitni brandy“, če je bilo pridobljeno z destilacijo do manj kot 95 vol. % alkohola iz fermentirane drozge iz celih žitnih zrn in ima organoleptične lastnosti, ki izhajajo iz uporabljenih surovin.
4. Žganje iz vina
(a)Žganje iz vina je žgana pijača, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
(i)proizvedena je izključno z destilacijo vina ali vina, alkoholiziranega za destilacijo, do manj kot 86 vol. % alkohola ali z redestilacijo vinskega destilata do manj kot 86 vol. % alkohola;
(ii)vsebuje najmanj 125 gramov hlapnih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola;
(iii)njena največja vsebnost metanola je 200 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola;
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz vina je 37,5 vol. %.
(c)Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki (4) Priloge I.
(d)Žganje iz vina se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.
(e)Žganje iz vina lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
(f)Če je žganje iz vina zorelo, se lahko še naprej trži kot "žganje iz vina" pod pogojem, da je zorelo vsaj toliko časa, kot je predvideno za žgano pijačo v kategoriji 5.
5. Brandy ali Weinbrand
(a)Brandy ali Weinbrand je žgana pijača, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
(i)proizvedena je iz žganja iz vina ne glede na to, ali mu je dodan vinski destilat, destiliran do manj kot 94,8 vol. % alkohola, ali ne, pod pogojem, da navedeni vinski destilat ne preseže 50 % vsebnosti alkohola v končnem proizvodu;
(ii)najmanj eno leto se je starala v hrastovih posodah ali najmanj šest mesecev v hrastovih sodih s prostornino posamezne posode oziroma soda do največ 1 000 litrov;
(iii)vsebuje najmanj 125 gramov hlapnih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola in je dobljena izključno z destilacijo ali redestilacijo uporabljenih surovin;
(iv)njena največja vsebnost metanola je 200 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola;
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači brandy ali Weinbrand je 36 %.
(c)Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki (4) Priloge I.
(d)Brandy ali Weinbrand se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.
(e)Brandy ali Weinbrand lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
6. Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec
(a)Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec je žgana pijača, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
(i)proizvedena je izključno iz fermentiranih grozdnih tropin in destilirana neposredno z vodno paro ali po tem, ko se doda voda;
(ii)100 kg uporabljenih grozdnih tropin se lahko doda največ 25 kg droži;
(iii)količina alkohola, dobljenega iz droži, ne presega 35 % skupne količine alkohola v končnem proizvodu;
(iv)destilacija se izvaja v prisotnosti tropin do manj kot 86 vol. % alkohola;
(v)dovoljena je redestilacija do enake vsebnosti alkohola;
(vi)vsebuje najmanj 140 gramov ali več hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola in ima največjo vsebnost metanola 1 000 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz grozdnih tropin ali grozdnem tropinovcu je 37,5 %.
(c)Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki (4) Priloge I.
(d)Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.
(e)Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
7. Žganje iz sadnih tropin
(a)Žganje iz sadnih tropin je žgana pijača, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
(i)pridobljena je izključno s fermentacijo in destilacijo iz sadnih tropin, razen iz grozdnih tropin, do manj kot 86 vol. % alkohola;
(ii)vsebuje najmanj 200 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola;
(iii)največja vsebnost metanola na hektoliter 100 vol. % alkohola je 1 500 gramov;
(iv)pri žganju iz tropin koščičastega sadja je največja vsebnost cianovodikove kisline7 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola;
(v)dovoljena je redestilacija do enake vsebnosti alkohola v smislu točke (i).
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz sadnih tropin je 37,5 %.
(c)Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki (4) Priloge I.
(d)Žganje iz sadnih tropin se ne aromatizira.
(e)Žganje iz sadnih tropin lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
(f)Prodajno poimenovanje je sestavljeno iz imena sadja, ki mu sledi „žganje iz tropin“. Če so uporabljene tropine različnih vrst sadja, je poimenovanje za trg „žganje iz sadnih tropin“.
8. Žganje iz rozin ali raisin brandy
(a)Žganje iz rozin ali raisin brandy je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo proizvoda, pridobljenega z alkoholno fermentacijo ekstrakta rozin sorte „Corinth Black“ ali „Moscatel iz Aleksandrije“, destiliranih do manj kot 94,5 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus uporabljenih surovin.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz rozin ali raisin brandy je 37,5 %.
(c)Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki (4) Priloge I.
(d)Žganje iz rozin ali raisin brandy se ne aromatizira.
(e)Žganje iz rozin ali raisin brandy lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
9. Žganje iz sadja
(a)Žganje iz sadja je žgana pijača, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
(i)proizvedena je izključno z alkoholnim vretjem in destilacijo mesnatega sadja ali mošta takega sadja, jagodičja ali rastlin, s koščicami ali brez;
(ii)destilirana je do manj kot 86 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus destiliranih surovin;
(iii)vsebuje najmanj 200 gramov hlapnih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola;
(iv)pri žganju iz koščičastega sadja je njena največja vsebnost cianovodikove kisline 7 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.
(b)Največja vsebnost metanola v žganju iz sadja je 1 000 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.
(i) Vendar je za žganja iz sadja, pridobljena iz naslednjega sadja ali jagodičja, največja vsebnost metanola 1 200 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola:
–sliv (Prunus domestica L.),
–mirabel (Prunus domestica L. subsp. syriaca (Borkh.) Janch. ex Mansf.),
–češpelj (Prunus domestica L.),
–jabolk (Malus domestica Borkh.),
–hrušk (Pyrus communis L.), z izjemo viljamovk (Pyrus communis L. cv ‘Williams’),
–malin (Rubus idaeus L.),
–robidnic (Rubus fruticosus auct. aggr.),
–marelic (Prunus armeniaca L.),
–breskev (Prunus persica (L.) Batsch);
(ii)Za žganja iz sadja, pridobljena iz naslednjega sadja ali jagodičja, je največja vsebnost metanola 1 350 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola:
–viljamovk (Pyrus communis L. cv ‘Williams’),
–rdečega ribeza (Ribes rubrum L.),
–črnega ribeza (Ribes nigrum L.),
–jagod jerebike (Sorbus aucuparia L.),
–bezgovih jagod (Sambucus nigra L.),
–kutin (Cydonia oblonga Mill.),
–brinovih jagod (Juniperus communis L. ali Juniperus oxicedrus L.).
(c)Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz sadja je 37,5 %.
(d)Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki (4) Priloge I.
(e)Žganje iz sadja se ne aromatizira.
(f)Prodajno poimenovanje za žganje iz sadja je „žganje“, pred katerim je navedeno ime sadja, jagodičja ali rastlin, kakor na primer: češnjevo žganje, ki se lahko imenuje tudi kirsch, slivovo žganje, ki se lahko imenuje tudi slivovitz, mirabelino, breskovo, jabolčno, hruškovo, marelično, figovo, citrusovo ali grozdno žganje ali drugo sadno žganje.
Lahko se imenujejo tudi wasser z imenom sadja.
Ime sadja lahko nadomesti izraz „žganje“, pred katerim je ime sadja, samo pri naslednjem sadju ali jagodičju:
–mirabelah (Prunus domestica L. subsp. syriaca (Borkh.) Janch. ex Mansf.),
–slivah (Prunus domestica L.),
–češpljah (Prunus domestica L.),
–sadežih rastline arbutus (Arbutus unedo L.),
–jabolkih „zlati delišes“.
Če obstaja tveganje, da končni potrošnik ne bi razumel katerega od teh prodajnih poimenovanj, ki ne vsebujejo besede „žganje“, morata označba in predstavitev vsebovati besedo „žganje“, po možnosti dopolnjeno z razlago.
(g)Ime Williams se lahko uporabi samo za prodajo hruškovega žganja, proizvedenega izključno iz hrušk sorte „Williams“.
(h)Ko se dve ali več vrst sadja, jagodičja ali rastlin destilirajo skupaj, se proizvod prodaja pod imenom „žganje iz sadja“ ali „žganje iz rastlin“, kot je ustrezno. Ime se lahko dopolni z imenom vsakega sadja, jagodičja ali rastlin, pri čemer se ta imena navedejo po padajočem vrstnem redu glede na uporabljeno količino.
10. Žganje iz jabolčnika in žganje iz hruškovca
(a)Žganje iz jabolčnika in žganje iz hruškovca sta žgani pijači, ki izpolnjujeta naslednje pogoje:
(i)proizvedeni sta izključno z destilacijo jabolčnika ali hruškovca do manj kot 86 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus sadja;
(ii)vsebujeta najmanj 200 gramov hlapnih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola;
(iii)njuna največja vsebnost metanola je 1 000 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz jabolčnika in žganju iz hruškovca je 37,5 %.
(c)Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki (4) Priloge I.
(d)Niti žganje iz jabolčnika niti žganje iz hruškovca se ne aromatizira.
(e)Žganje iz jabolčnika in žganje iz hruškovca lahko vsebujeta samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
11. Medeno žganje
(a)Medeno žganje je žgana pijača, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
(i)proizvedena je izključno s fermentacijo in destilacijo medene drozge;
(ii)destilirana je do manj kot 86 vol. % alkohola, tako da ima destilat organoleptične lastnosti uporabljenih surovin.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v medenem žganju je 35 %.
(c)Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki (4) Priloge I.
(d)Medeno žganje se ne aromatizira.
(e)Medeno žganje lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
(f)Medeno žganje se lahko sladka samo z medom.
12. Hefebrand
(a)Hefebrand ali žgana pijača iz droži je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo vinskih droži ali fermentiranega sadja do manj kot 86 vol. % alkohola.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Hefebrand ali žgani pijači iz droži je 38 %.
(c)Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki (4) Priloge I.
(d)Hefebrand ali žgana pijača iz droži se ne aromatizira.
(e)Hefebrand ali žgana pijača iz droži lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
(f)Prodajno poimenovanje za Hefebrand ali žgano pijačo iz droži se dopolni z imenom uporabljenih surovin.
13. Bierbrand ali eau de vie de bière
(a)Bierbrand ali eau de vie de bière je žgana pijača, pridobljena izključno z neposredno destilacijo svežega piva pod normalnim pritiskom, z volumenskim deležem alkohola največ 86 %, tako da ima pridobljeni destilat organoleptične lastnosti piva.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Bierbrand ali eau de vie de bière je 38 %.
(c)Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki (4) Priloge I.
(d)Bierbrand ali eau de vie de bière se ne aromatizira.
(e)Bierbrand ali eau de vie de bière lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
14. Topinambur
(a)Topinambur ali žgana pijača iz laške repe je žgana pijača, proizvedena izključno s fermentacijo in destilacijo laške repe (Helianthus tuberosus L.) do manj kot 86 vol. % alkohola.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači topinambur ali žgani pijači iz laške repe je 38 %.
(c)Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki (4) Priloge I.
(d)Topinambur ali žgana pijača iz laške repe se ne aromatizira.
(e)Topinambur ali žgana pijača iz laške repe lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
15. Vodka
(a)Vodka je žgana pijača, proizvedena iz etanola kmetijskega porekla, pridobljena s fermentacijo s kvasom, iz:
–krompirja in/ali žit,
–drugih kmetijskih surovin,
destiliranih in/ali rektificiranih, tako da so selektivno zmanjšane senzorične lastnosti uporabljenih surovin in stranskih proizvodov, ki nastanejo pri fermentaciji.
Temu procesu lahko sledi redestilacija in/ali enakovredna obdelava, vključno z obdelavo z aktivnim ogljem, zato da pijača pridobi posebne organoleptične lastnosti.
Največja vrednost ostanka za etanol kmetijskega porekla mora biti taka, kot je določeno v točki (1) Priloge I, razen za metanol, katerega vsebnost ne sme presegati 10 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v vodki je 37,5 %.
(c)Edina aroma, ki se jo sme dodati, so naravne aromatične sestavine, prisotne v destilatu, pridobljenem iz fermentiranih surovin. Proizvodu se lahko poleg prevladujoče arome dodajo posebne senzorične lastnosti.
(d)Opis, predstavitev ali označevanje vodke, ki ni proizvedena izključno iz krompirja ali žit, nosi navedbo „proizvedeno iz ...“, ki se dopolni z imenom surovin, uporabljenih za proizvodnjo etanola kmetijskega porekla.
16. Žganje (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo
(a)Žganje (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo, je žgana pijača, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
(i)proizvedena je z maceracijo sadja ali jagodičja iz točke (ii), delno fermentiranega ali nefermentiranega, z morebitnim dodatkom največ 20 litrov etanola kmetijskega porekla ali žganja ali destilata iz enakega sadja, ali mešanice le-teh, na 100 kg fermentiranega sadja ali jagodičevja, ki ji sledi destilacija do manj kot 86 vol. % alkohola;
(ii)pridobljena je iz naslednjega sadja ali jagodičja:
— robidnic (Rubus fruticosus auct. aggr.),
— jagod (Fragaria spp.),
— borovnic (Vaccinium myrtillus L.),
— malin (Rubus idaeus L.),
— rdečega ribeza (Ribes rubrum L.),
— belega ribeza (Ribes niveum Lindl.),
— črnega ribeza (Ribes nigrum L.),
— trnulj (Prunus spinosa L.),
— jagod jerebike (Sorbus aucuparia L.),
— plodov jerebike (Sorbus domestica L.),
— slezovih jagod (Ilex aquifolium in Ilex cassine L.),
— jagod breka (Sorbus torminalis (L.) Crantz),
— bezgovih jagod (Sambucus nigra L.),
— kosmulj (Ribes uva-crispa L. syn. Ribes grossularia),
— mahovnic (Vaccinium L. subgenus Oxycoccus),
— brusnic (Vaccinium vitis-idaea L.),
— ameriških žlahtnih borovnic (Vaccinium corymbosum L.),
— morske krhlike (Hippophae rhamnoides L.),
— šipka (Rosa canina L.),
— barjanske robide (Rubus chamaemorus L.),
— črnih mahunic (Empetrum nigrum L.),
— arktičnih robidnic (Rubus arcticus L.),
— mirte (Myrtus communis L.),
— banane (Musa spp.),
— pasijonke (Passiflora edulis Sims),
— rdečih sliv mombin (Spondias dulcis Sol. ex Parkinson),
— rumenih sliv mombin (Spondias mombin L.),
— orehov (Juglans regia L.),
— lešnikov (Corylus avellana L.),
— kostanja (Castanea sativa L.),
— agrumov (Citrus spp. L.),
— opuncij (Opuntia ficus-indica).
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljenem z maceracijo in destilacijo, je 37,5 %.
(c)Žganje (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo, se ne aromatizira.
(d)Pri označevanju in predstavljanju žganja (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljenega z maceracijo in destilacijo, mora biti besedilo „pridobljeno z maceracijo in destilacijo“ na predstavitvi ali na oznaki v znakih iste pisave, velikosti in barve ter v istem vidnem polju kot besedilo „žganje“ (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pri steklenicah pa na sprednji označbi.
17. Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine)
(a)Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovin) je žgana pijača, pridobljena z maceracijo nefermentiranega sadja in jagodičja iz točke (a)(ii) kategorije 16 ali zelenjave, oreščkov ali drugih rastlinskih snovi, kot so zdravilna zelišča ali cvetni listi vrtnice, v etanolu kmetijskega porekla, ki ji sledi destilacija do manj kot 86 vol. %.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovin) je 37,5 %.
(c)Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovin) se ne aromatizira.
18. Encijan
(a)Encijan je žgana pijača, proizvedena iz destilata encijana, pridobljenega s fermentacijo korenine encijana z dodatkom etanola kmetijskega porekla ali brez njega.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v encijanu je 37,5 %.
(c)Encijan se ne aromatizira.
19. Žgane pijače z aromo brinja
(a)Žgane pijače z aromo brinja so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla ali žitnega žganja ali žitnega destilata ali mešanice le-teh z brinovimi jagodami (Juniperus communis L. ali Juniperus oxicedrus L.).
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v žganih pijačah z aromo brinja je 30 %.
(c)Dodatno se smejo uporabiti aromatične snovi, aromatični pripravki, aromatične rastline ali deli teh rastlin ali kombinacija le-teh, vendar morajo biti zaznavne organoleptične lastnosti brinja, tudi če so včasih oslabljene.
(d)Žgane pijače z aromo brinja lahko nosijo prodajna poimenovanja Wacholder ali genebra.
20. Gin
(a)Gin je žgana pijača z aromo brinja, proizvedena z aromatiziranjem organoleptično ustreznega etanola kmetijskega porekla z brinovimi jagodami (Juniperus communis L.).
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v ginu je 37,5 %.
(c)Za pripravo gina se uporabljajo le aromatične snovi in/ali aromatični pripravki, tako da prevladuje okus po brinu.
(d)Izrazu „gin“ se lahko doda izraz „dry“, če pijača ne vsebuje dodatnih sladil, ki presegajo 0,1 grama sladkorjev na liter končnega proizvoda.
21. Destilirni gin
(a)Destilirni gin je:
(i)žgana pijača z aromo brinja, ki se pridobiva izključno z redestilacijo organoleptično ustreznega etanola kmetijskega porekla primerne kakovosti z začetno alkoholno stopnjo najmanj 96 vol. % alkohola v destilarnah, ki se tradicionalno uporabljajo za gin, ob prisotnosti brinovih jagod (Juniperus communis L.) in drugih aromatičnih rastlin pod pogojem, da prevladuje okus po brinju;
(ii)mešanica destilata in etanola kmetijskega porekla enake sestave, čistosti in vsebnosti alkohola; za aromatiziranje destiliranega gina se prav tako lahko uporabljajo aromatične snovi in/ali aromatični pripravki, kakor je navedeno v točki (c) kategorije 20.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v destiliranem ginu je 37,5 %.
(c)Gin, dobljen z dodajanjem esenc ali arom etanolu kmetijskega izvora, se ne šteje za destiliran gin.
(d)Izrazu „destiliran gin“ se lahko doda izraz „dry“, če pijača ne vsebuje dodatnih sladil, ki presegajo 0,1 grama sladkorjev na liter končnega proizvoda.
22. London gin
(a)London gin je vrsta destiliranega gina:
(i)ki se pridobiva izključno iz etanola kmetijskega porekla z največjo vsebnostjo metanola 5 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola, aromatizira pa se izključno z redestilacijo v tradicionalnih destilarnah etanola kmetijskega izvora ob navzočnosti vseh uporabljenih naravnih rastlinskih snovi;
(ii)katerega destilat vsebuje vsaj 70 vol. % alkohola;
(iii)kadar se doda kakršen koli nadaljnji etanol kmetijskega porekla, mora biti skladen z zahtevami iz točke (1) Priloge I, vendar z največjo vsebnostjo metanola 5 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola;
(iv)ki ne vsebuje dodanih sladil, ki presegajo 0,1 grama sladkorjev na liter končnega proizvoda, ali barvil;
(v)ki ne vsebuje nobenih dodanih sestavin razen vode.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači London gin je 37,5 %.
(c)Izraz London gin je lahko dopolnjen z izrazom „dry“.
23. Žgane pijače z aromo kumine
(a)Žgane pijače z aromo kumine so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla s kumino (Carum carvi L.).
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v žganih pijačah z okusom kumine je 30 %.
(c)Dodatno se smejo uporabiti aromatične snovi in/ali aromatični pripravki, vendar mora prevladovati okus po kumini.
24. Akvavit ali aquavit
(a)Akvavit ali aquavit je žgana pijača z aromo kumine in/ali semen kopra, proizvedena z uporabo etanola kmetijskega porekla in aromatizirana z destilatom rastlin ali začimb.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači akvavit ali aquavit je 37,5 %.
(c)Dodatno se lahko uporabljajo naravne aromatične snovi in/ali aromatični pripravki, vendar mora aroma teh pijač predvsem izhajati iz destilatov kumine (Carum carvi L.) in/ali semen kopra (Anethum graveolens L.), pri čemer je uporaba eteričnih olj prepovedana.
(d)Grenke snovi v okusu ne smejo prevladovati; vsebnost suhega ekstrakta ne sme biti večja od 1,5 grama na 100 mililitrov.
25. Žgane pijače z aromo janeža
(a)Žgane pijače z aromo janeža so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z naravnimi ekstrakti zvezdastega janeža (Illicium verum Hook f.), janeža (Pimpinella anisum L.), koromača (Foeniculum vulgare Mill.) ali katere koli druge rastline, ki vsebuje isto glavno sestavino, z uporabo enega od naslednjih postopkov ali njihove kombinacije:
(i)maceracije in/ali destilacije;
(ii)redestilacije alkohola ob navzočnosti semen ali drugih delov zgoraj navedenih rastlin;
(iii)dodajanja naravnih destiliranih ekstraktov rastlin z aromo janeža.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v žganih pijačah z okusom janeža je 15 %.
(c)Za pripravo žganih pijač z okusom janeža se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in aromatični pripravki.
(d)Prav tako se lahko uporabijo drugi naravni rastlinski ekstrakti ali aromatična semena, vendar mora prevladovati okus po janežu.
26. Pastis
(a)Pastis je žgana pijača z aromo janeža, ki vsebuje tudi naravne ekstrakte golostebelnega korena (Glycyrrhiza spp.), pri čemer morajo biti navzoča barvila, poznana kot „halkoni“, in glicirizinska kislina, katere najmanjša vsebnost mora znašati 0,05, največja pa 0,5 grama na liter.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pastisu je 40 %.
(c)Za pripravo pijače pastis se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in aromatični pripravki.
(d)Pastis vsebuje manj kot 100 gramov sladkorjev na liter, izraženih kot invertni sladkor, in ima vsebnost anetola med 1,5 in 2 gramoma na liter.
27. Pastis de Marseille
(a)Pastis de Marseille je pastis z vsebnostjo anetola 2 grama na liter.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači pastis de Marseille je 45 %.
(c)Za pripravo pijače Pastis de Marseille se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in aromatični pripravki.
28. Anis
(a)Anis je žgana pijača z aromo janeža, katerega značilna aroma izhaja izključno iz janeža (Pimpinella anisum L.) ali zvezdastega janeža (Illicium verum Hook f.) ali koromača (Foeniculum vulgare Mill.) ali njihove kombinacije.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v anisu je 37 %.
(c)Za pripravo anisa se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in aromatični pripravki.
29. Destilirani anis
(a)Destilirani anis je anis, ki vsebuje alkohol, destiliran v prisotnosti semen iz točke (a) kategorije 28, oziroma mastike in drugih aromatičnih semen, rastlin ali sadja pri geografskih označbah, če tak alkohol predstavlja vsaj 20 % vsebnosti alkohola destiliranega anisa.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v destiliranem anisu je 35 %.
(c)Za pripravo destiliranega anisa se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in aromatični pripravki.
30. Grenke žgane pijače ali bitter
(a)Grenke žgane pijače ali bitter so žgane pijače s prevladujočim grenkim okusom, ki se pridobivajo z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z aromatičnimi snovmi.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v grenkih žganih pijačah ali pijačah bitter je 15 %.
(c)Grenke žgane pijače ali bitter se lahko prodajajo pod imenoma „amer“ ali „bitter“ z dodatnim izrazom ali brez njega.
31. Aromatizirana vodka
(a)Aromatizirana vodka je vodka, ki ima poleg okusa surovin dodano prevladujočo aromo.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v aromatizirani vodki je 37,5 %.
(c)Aromatizirana vodka je lahko sladkana, mešana, aromatizirana, starana ali obarvana.
(d)Aromatizirana vodka se lahko prodaja tudi z imenom katere koli prevladujoče arome z besedo „vodka“.
32. Liker
(a)Liker je žgana pijača:
(i)ki vsebuje najmanjšo količino sladkorja, izraženo kot invertni sladkor:
–70 gramov na liter za češnjeve likerje, kjer etanol izhaja izključno iz češnjevega žganja,
–80 gramov na liter za encijanove ali podobne likerje, v katerih je edina aromatična sestavina encijan ali podobne rastline,
–100 gramov na liter za vse druge primere;
(ii)proizvedena z uporabo etanola kmetijskega porekla ali destilata kmetijskega porekla ali ene ali več žganih pijač ali mešanice le-teh, sladkana in z dodatkom ene ali več arom, proizvodov kmetijskega porekla ali živil.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v likerju je 15 %.
(c)Za pripravo likerja se lahko uporabljajo aromatične snovi in aromatični pripravki. Vendar se za pripravo naslednjih likerjev lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in aromatični pripravki:
(i)sadni likerji:
–črni ribez,
–češnja,
–malina,
–murva,
–borovnica,
–agrumi,
–robidnica,
–arktična robidnica,
–mahovnica,
–brusnica,
–morska krhlika,
–ananas;
(ii)rastlinski likerji:
–meta,
–encijan,
–janež,
–pelin,
–zdravilne rastline.
(d)Pri predstavitvi likerjev, proizvedenih v Uniji z uporabo etanola kmetijskega porekla, se lahko za ponazoritev ustaljenih metod proizvodnje uporabljajo naslednji sestavljeni izrazi:
–slivov brandy,
–pomarančni brandy,
–marelični brandy,
–češnjev brandy,
–solbaerrom, imenovan tudi rum iz črnega ribeza.
Pri označevanju in predstavitvi teh likerjev mora biti sestavljeni izraz napisan na označbi in pri predstavitvi v eni vrstici, z enotnimi znaki iste pisave in barve, beseda „liker“ pa mora biti v neposredni bližini, napisana z znaki, ki niso manjši od navedene pisave. Če alkohol ne izhaja iz navedene žgane pijače, mora biti njegovo poreklo navedeno na označbi v istem vidnem polju kot sestavljeni izraz in beseda „liker“, bodisi z navedbo vrste kmetijskega alkohola bodisi z besedama „kmetijski alkohol“, pred katerima piše „izdelano iz“ ali „izdelano z uporabo“.
33. Crème de (ki mu sledi ime uporabljenega sadja ali surovine)
(a)Žgane pijače, znane kot Crème de (ki jim sledi ime uporabljenega sadja ali surovine), razen mlečnih izdelkov, so likerji z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 250 gramov na liter, izraženo kot invertni sladkor.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Crème de (ki mu sledi ime uporabljenega sadja ali surovine) je 15 %.
(c)Za to žgano pijačo veljajo pravila o aromatičnih snoveh in aromatičnih pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32.
(d)Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.
34. Crème de cassis
(a)Crème de cassis je liker iz črnega ribeza z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 400 gramov na liter, izraženo kot invertni sladkor.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači crème de cassis je 15 %.
(c)Za crème de cassis veljajo pravila o aromatičnih snoveh in aromatičnih pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32.
(d)Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.
35. Guignolet
(a)Guignolet je liker, ki se pridobiva z maceracijo češenj v etanolu kmetijskega porekla.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači guignolet je 15 %.
(c)Za guignolet veljajo pravila o aromatičnih snoveh in aromatičnih pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32.
(d)Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.
36. Punch au rhum
(a)Punch au rhum je liker, katerega alkohol izhaja izključno iz ruma.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači punch au rhum je 15 %.
(c)Za punch au rhum veljajo pravila o aromatičnih snoveh in aromatičnih pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32.
(d)Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.
37. Gin iz trnulj
(a)Gin iz trnulj je liker, ki se proizvaja z maceracijo trnulj v ginu z morebitnim dodajanjem soka iz trnulj.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v ginu iz trnulj je 25 %.
(c)Za pripravo gina iz trnulj se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in aromatični pripravki.
(d)Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.
38. Žgana pijača, aromatizirana s trnuljami, ali Pacharán
Žgana pijača, aromatizirana s trnuljami, ali Pacharán je žgana pijača:
(a) ki ima prevladujoč okus po trnuljah in je pridobljena z maceracijo trnulj (Prunus spinosa) v etanolu kmetijskega porekla, z dodatkom naravnih ekstraktov janeža in/ali destilatov janeža;
(b) ki ima najmanjši volumski delež alkohola 25 %;
(c) ki se proizvaja iz najmanj 125 gramov trnulj na liter končnega proizvoda;
(d) ki ima vsebnost sladkorja, izraženo kot invertni sladkor, med 80 in 250 grami na liter končnega proizvoda;
(e) pri kateri organoleptične lastnosti, barvo in okus določata izključno dodano sadje in janež.
Izraz „Pacharán“ se lahko uporablja kot prodajno imenovanje samo, če je proizvod proizveden v Španiji. Če je pijača proizvedena zunaj Španije, se sme izraz „Pacharán“ uporabiti samo kot dodatek prodajnemu imenovanju „Žgana pijača, aromatizirana s trnuljami“, pod pogojem, da je dodano tudi besedilo: „proizvedeno v ...“, ki mu sledi ime države članice ali tretje države, kjer je pijača proizvedena.“
39. Sambuca
(a)Sambuca je brezbarvni liker z okusom janeža, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
(i)vsebuje destilate janeža (Pimpinella anisum L.), zvezdastega janeža (Illicium verum L.) ali drugih aromatičnih zelišč;
(ii)ima najmanjšo vsebnost sladkorja 370 gramov na liter, izraženo kot invertni sladkor;
(iii)njegova vsebnost naravnega etanola je med 1 in 2 gramoma na liter.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v sambuci je 38 %.
(c)Za sambuco veljajo pravila o aromatičnih snoveh in aromatičnih pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32.
(d)Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.
40. Maraschino, Marrasquino ali Maraskino
(a)Maraschino, marrasquino ali maraskino je brezbarvni liker, katerega aroma izhaja večinoma iz destilata češenj marasca ali izdelka maceracije češenj ali delov češenj v alkoholu kmetijskega porekla z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 250 gramov na liter, izraženo kot invertni sladkor.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači maraschino, marrasquino ali maraskino je 24 %.
(c)Za maraschino, marrasquino ali maraskino veljajo pravila o aromatičnih snoveh in aromatičnih pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32.
(d)Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.
41. Nocino
(a)Nocino je liker, katerega aroma izhaja večinoma iz maceracije in/ali destilacije celih zelenih orehov (Juglans regia L.) z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 100 gramov na liter, izraženo kot invertni sladkor.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači nocino je 30 %.
(c)Za nocino veljajo pravila o aromatičnih snoveh in aromatičnih pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32.
(d)Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.
42. Jajčni liker ali advocaat ali avocat ali advokat
(a)Jajčni liker ali advocaat ali avocat ali advokat je aromatizirana ali nearomatizirana žgana pijača, pridobljena iz etanola kmetijskega porekla, destilata ali žganja, ali mešanice le-teh, ki vsebuje kakovosten jajčni rumenjak, jajčni beljak in sladkor ali med. Najmanjša vsebnost sladkorja ali medu mora znašati 150 gramov na liter, izražena kot invertni sladkor. Najmanjša vsebnost čistega jajčnega rumenjaka mora znašati 140 gramov na liter končnega proizvoda.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v jajčnem likerju ali advocaatu ali avocatu ali advokatu je 14 %.
(c)Pri pripravi jajčnega likerja ali advocaata ali avocata ali advokata se lahko uporabljajo samo aromatične snovi in aromatični pripravki.
43. Liker z jajci
(a)Liker z jajci je aromatizirana ali nearomatizirana žgana pijača, pridobljena iz etanola kmetijskega porekla, destilata ali žgane pijače, ali mešanice le-teh, ki vsebuje značilne sestavine, kot so kakovosten jajčni rumenjak, jajčni beljak in sladkor ali med. Najmanjša vsebnost sladkorja ali medu mora znašati 150 gramov na liter, izražena kot invertni sladkor. Najmanjša vsebnost rumenjakov mora znašati 70 gramov na liter končnega proizvoda.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v likerju z jajci je 15 %.
(c)Za pripravo likerja z jajci se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in aromatični pripravki.
44. Mistrà
(a)Mistrà je brezbarvna žgana pijača z aromo janeža ali naravnega anetola in izpolnjuje naslednje pogoje:
(i)njena vsebnost anetola je med 1 in 2 gramoma na liter;
(ii)lahko vsebuje tudi destilat aromatičnih zelišč;
(iii)ne vsebuje dodanega sladkorja.
(b)Volumenski delež alkohola v pijači mistrà je najmanj 40 % in največ 47 %.
(c)Za pripravo pijače mistrà se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in aromatični pripravki.
45. Väkevä glögi ali spritglögg
(a)Väkevä glögi ali spritglögg je žgana pijača, proizvedena z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z aromo nageljnovih žbic in/ali cimeta z uporabo enega od naslednjih postopkov: maceracije ali destilacije, redestilacije alkohola v navzočnosti navedenih delov rastlin, dodajanjem naravnih snovi z aromo nageljnovih žbic ali cimeta, ali kombinacije teh postopkov.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači väkevä glögi ali spritglögg je 15 %.
(c)Lahko se uporabljajo tudi aromatične snovi, aromatični pripravki ali druge arome, vendar mora prevladovati aroma navedenih začimb.
(d)Vsebnost vina ali proizvodov iz grozdja ne sme presegati 50 % končnega proizvoda.
46. Berenburg ali Beerenburg
(a)Berenburg ali Beerenburg je žgana pijača, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
(i)proizvedena je z uporabo etanola kmetijskega porekla;
(ii)proizvedena je z maceracijo sadja ali rastlin ali njihovih delov;
(iii) vsebuje poseben aromatiziran destilat korenine encijana (Gentiana lutea L.), brinovih jagod (Juniperus communis L.) in lovorovih listov (Laurus nobilis L.);
(iv)je svetlo do temno rjave barve;
(v)lahko je sladkana z največ 20 grami sladkorja na liter, izraženega kot invertni sladkor.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Berenburg ali Beerenburg je 30 %.
(c)Za pripravo pijače Berenburg ali Beerenburg se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in aromatični pripravki.
47. Medeni ali medični nektar
(a)Medeni ali medični nektar je žgana pijača, proizvedena z aromatiziranjem mešanice fermentirane medene drozge in medenega destilata in/ali etanola kmetijskega porekla, ki vsebuje vsaj 30 vol. % fermentirane medene drozge.
(b)Najmanjši volumenski delež alkohola v medenem ali medičnem nektarju je 22 %.
(c)Za pripravo medenega ali medičnega nektarja se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in aromatični pripravki pod pogojem, da prevladuje okus po medu.
(d)Medeni ali medični nektar se lahko sladka samo z medom.
DEL II
Posebna pravila za nekatere žgane pijače, ki niso navedene v Delu I
1. Rum-Verschnitt se proizvaja v Nemčiji in je pridobljen z mešanjem ruma in alkohola, pri čemer mora vsaj 5 % alkohola, ki ga vsebuje končni proizvod, izhajati iz ruma. Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Rum-Verschnitt je 37,5 %. Pri označevanju in predstavitvi mora biti beseda „Verschnitt“ navedena z znaki iste pisave, velikosti in barve ter v isti vrstici kot beseda „Rum“, pri steklenicah pa mora biti navedena na sprednji označbi. Prodajno poimenovanje tega proizvoda je „žgana pijača“. Če se proizvod prodaja zunaj Nemčije, mora biti njegova alkoholna sestava navedena na označbi.
2. Slivovice je proizvedena na Češkem in pridobljena z dodatkom etanola kmetijskega porekla slivovemu destilatu pred končno destilacijo, pri čemer mora vsaj 70 % alkohola, ki ga vsebuje končni proizvod, izhajati iz slivovega destilata. Prodajno poimenovanje tega proizvoda je „žgana pijača“. Ime slivovice se lahko doda, če je navedeno v istem vidnem polju na sprednji označbi. Če se pijača slivovice prodaja zunaj Češke, mora biti njena alkoholna sestava navedena na označbi. Ta določba ne vpliva na uporabo imena slivovitz za sadna žganja v skladu s kategorijo 9 Dela I te Priloge.