EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 27.10.2016
COM(2016) 698 final
2016/0344(NLE)
Predlog
UREDBA SVETA
o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2017 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Vse uredbe o določitvi ribolovnih možnosti morajo omejiti ulov staležev rib na ravni, ki morajo biti skladne s splošnimi cilji skupne ribiške politike (SRP). V zvezi s tem Uredba Sveta (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ribiški politiki (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba o skupni ribiški politiki) določa cilje za letne predloge omejitev ulova in ribolovnega napora za zagotovitev, da so ribiška območja Unije ekološko, gospodarsko in družbeno trajnostna.
Določanje ribolovnih možnosti pomeni ciklus letnega upravljanja (dvoletnega v primeru globokomorskih staležev). Vendar to ne ovira uvedbe pristopov dolgoročnega upravljanja. Unija na tem področju napreduje in ključni staleži komercialnega interesa se zdaj upravljajo z večletnimi načrti, ki jih je treba upoštevati pri določanju zgornjih mej za letne celotne dovoljene ulove (TAC) in napor.
Ta predlog vsebuje ribolovne možnosti, ki jih Unija določi samostojno. Vsebuje tudi ribolovne možnosti na podlagi dvo- ali večstranskih posvetovanj o ribištvu. Rezultat se izvaja tako, da se po načelu relativne stabilnosti določi notranja dodelitev med države članice.
Zato ta predlog poleg avtonomnih staležev Unije zajema tudi:
deljene staleže, tj. staleže v Severnem morju in Skagerraku, ki se upravljajo skupaj z Norveško, ali staleže, ki so povezani s posvetovanji z obalnimi državami Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC);
ribolovne možnosti na podlagi sporazumov v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva (RFMO).
Številne ribolovne možnosti so v tem predlogu označene kot „pm“ (pro memoria). Vzrok za to je lahko:
–da mnenje glede nekaterih staležev ob sprejetju predloga ni na voljo ali
–da nekatere omejitve ribolova in druga priporočila zadevne RFMO še niso na voljo, ker RFMO še ni imela svojega letnega zasedanja, ali
–da za nekatere staleže v grenlandskih vodah ter za deljene staleže ali staleže, ki se izmenjujejo z Norveško in drugimi tretjimi državami, številke še niso na voljo in bodo določene ob koncu posvetovanj s temi državami novembra in decembra 2016 ali
–da je bilo za nove TAC mnenje prejeto, vendar se ocenjevanje še izvaja.
Predlaga se, da TAC za nekatere kratkožive vrste (pravo peščenko, kapelana in papalino) določi Komisija z izvedbenimi akti. To je potrebno, ker se znanstveno mnenje za te vrste izda tik pred začetkom ribolova, zaradi česar je na voljo zelo malo časa za zakonodajne postopke. Izvedbeni akti se uporabljajo tudi za potrebne prilagoditve ureditev ribolovnega napora.
Pregled staležev
Komisija je kot običajno v letnem Sporočilu Komisije v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih (COM(2016) 396, v nadaljnjem besedilu: Sporočilo) ponovno proučila položaj, kateremu je treba prilagoditi predloge glede ribolovnih možnosti. Sporočilo omogoča pregled stanja staležev na podlagi ugotovitev iz razpoložljivega znanstvenega mnenja.
Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je 30. junija 2016 v odgovor na zahtevo Komisije pripravil letno mnenje v zvezi z večino staležev rib iz tega predloga. ICES je upošteval usmeritve, ki jih je Komisija predstavila v svojem sporočilu.
Znanstveno mnenje, ki ga je podal ICES, temelji predvsem na podatkih: v celoti je mogoče oceniti samo staleže, za katere obstaja dovolj zanesljivih podatkov, da se lahko pripravijo ocene velikosti staležev ter napoved, kako se bodo ti odzvali na različne scenarije izkoriščanja (to se navaja kot „tabele možnosti ulova“). Kadar je na voljo dovolj podatkov, lahko znanstveni organi pripravijo ocene za prilagoditev na ribolovne možnosti, s čimer se omogoči ribolov staleža z največjim trajnostnim donosom (MSY). V takih primerih se mnenje navaja kot „mnenje na podlagi največjega trajnostnega donosa“. V drugih primerih se znanstvena organa pri pripravi priporočil v zvezi z ravnmi ribolovnih možnosti zanašata na previdnostni pristop. Metodologija, ki jo je v ta namen upošteval ICES, je predstavljena v objavljenem gradivu ICES, ki se nanaša na izvajanje svetovanja v zvezi s staleži, za katere niso na voljo vsi podatki.
Vse predlagane ribolovne možnosti ustrezajo znanstvenemu mnenju o stanju staležev, ki ga je prejela Komisija in je bilo uporabljeno na način, naveden v Sporočilu.
Obveznost iztovarjanja, uvedena z Uredbo (EU) št. 1380/2013
Obveznost iztovarjanja, uvedena z osnovno uredbo o skupni ribiški politiki, se od leta 2015 do leta 2019 začenja postopoma uporabljati. V letu 2019 se bo obveznost iztovarjanja morala uporabljati za vse staleže, za katere velja celotni dovoljeni ulov. Od 1. januarja 2016 je obveznost iztovarjanja začela veljati za ribolov nekaterih pridnenih vrst v Severnem morju ter severozahodnih in jugozahodnih vodah Atlantika. Na podlagi skupnih priporočil, ki jih predložijo države članice, in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 je Komisija sprejela delegirane uredbe, ki določajo posebne načrte za zavržke. Države članice so leta 2016 predložile posodobljena skupna priporočila, da bi se postopoma razširila obveznost iztovarjanja po 1. januarju 2017.
Z uvedbo obveznosti iztovarjanja in v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo predlagane ribolovne možnosti odražati razliko med iztovorjenimi in ulovljenimi količinami, pri tem pa upoštevati, da zavržki niso več dovoljeni. To se izvede na podlagi prejetega znanstvenega mnenja za staleže rib v okviru ribištva iz člena 15(1) osnovne uredbe o skupni ribiški politiki. Ribolovne možnosti bi bilo treba določiti tudi v skladu z ostalimi zadevnimi določbami, in sicer s členom 16(1) (v zvezi z načelom relativne stabilnosti) in členom 16(4) (v zvezi s cilji skupne ribiške politike in pravili iz večletnih načrtov).
Zato bo Komisija predlagala povečanje TAC za staleže, za katere bo v letu 2017 začela veljati obveznost iztovarjanja. Kadar mora biti ulov iz istega staleža pri ribolovu, za katerega je začela veljati obveznost iztovarjanja v letu 2017, iztovorjen, medtem ko je drug ulov iz istega staleža še vedno mogoče zavreči (ulov iz ribolova, za katerega obveznost iztovarjanja začne veljati v letih 2018 in 2019), bo Komisija na podlagi najboljših razpoložljivih podatkov predlagala povišanje TAC, ki bo ustrezal količinam, ki jih bo treba iztovoriti.
Za številne staleže se bodo zahtevala povečanja, da bi se nadomestilo dosedanje zavržke, ki jih bo treba iztovoriti. Ta povečanja bodo izračunana na podlagi podatkov, ki jih predložijo države članice. Komisija se je odločila, da se do predložitve teh podatkov za zdaj v predlog vključijo številke brez povečanj. Povečanja se bodo dodala takoj, ko bodo na voljo podatki, ki bodo omogočili njihov izračun.
Obravnavati je treba tudi povezave med osnovno uredbo o skupni ribiški politiki in Uredbo Sveta (ES) št. 847/96. S slednjo so bili določeni dodatni pogoji za upravljanje TAC iz leta v leto, vključno z določbami glede prilagodljivosti iz členov 3 in 4 za previdnostne oziroma analitične staleže. V skladu s členom 2 Uredbe mora Svet pri določanju TAC odločiti, za katere staleže se člena 3 in 4 ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Nedavno je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden dodatni mehanizem prilagodljivosti. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov ter ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike, bi bilo treba pojasniti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ne moreta uporabljati v kombinaciji z vsakoletno prilagodljivostjo iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Ukrepi v zvezi z brancinom
ICES v svoji oceni staleža brancina v Rokavskem prelivu, Keltskem morju, Irskem morju in južnem Severnem morju še naprej poroča o trendu upadanja. Vendar to ne preseneča, saj se pričakuje, da bodo obnovitveni ukrepi začeli učinkovati šele po 4 do 7 letih, kar se bo odražalo tudi v oceni. Prvi podatki kažejo na večji prirast. Neposredni cilj ukrepov upravljanja ostaja isti, tj. zagotoviti zaščito za koncentracije drstišč in čim bolj zmanjšati druge vire umrljivosti. Iztovarjanja so se v letih 2015 in 2016 močno zmanjšala, vendar je treba ukrepe okrepiti in nadalje izvajati.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlagani ukrepi so zasnovani v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike ter so skladni s politiko Unije na področju trajnostnega razvoja.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Predlagani ukrepi so skladni z drugimi politikami Unije, zlasti s politiko na področju okolja.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga tega predloga je člen 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Obveznosti Unije za trajnostno izkoriščanje živih morskih virov izhajajo iz obveznosti, določenih v členu 2 osnovne uredbe o skupni ribiški politiki.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Predlog spada pod izključno pristojnost Unije iz člena 3(1)(d) Pogodbe. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.
•Sorazmernost
Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov: SRP je skupna politika. Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbe sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.
Predlagana uredba Sveta dodeljuje ribolovne možnosti državam članicam. Ob upoštevanju členov 16 in 17 osnovne uredbe lahko države članice nato regijam ali gospodarskim subjektom dodeljujejo takšne ribolovne možnosti, kot se jim zdi primerno. Zato imajo države članice na voljo obsežen manevrski prostor za odločitve v zvezi z družbenim/gospodarskim modelom za izkoriščanje dodeljenih ribolovnih možnosti, ki so ga same izbrale.
Ta predlog za države članice nima novih finančnih posledic. Svet sprejme to uredbo vsako leto, javna in zasebna sredstva za njeno izvajanje pa že obstajajo.
•Izbira instrumenta
Predlagani instrument: uredba.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Uredba o ribolovnih možnostih se revidira večkrat na leto, da se uvedejo potrebne spremembe, ki upoštevajo najnovejša znanstvena mnenja in razvoj dogodkov.
•Posvetovanje z deležniki
(a)Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev
Komisija se je posvetovala z deležniki, zlasti prek svetovalnih svetov, in državami članicami o predlaganem pristopu k različnim predlogom o določitvi ribolovnih možnosti na podlagi Sporočila o ribolovnih možnostih za leto 2017.
Poleg tega je Komisija upoštevala usmeritve, določene v Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izboljšanju posvetovanja o upravljanju ribištva v Skupnosti (COM(2006) 246 final), ki določa načela za t. i. postopek izboljšanja kakovosti odločitev.
(b)Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje
Odziv na zgoraj navedeno Sporočilo Komisije o ribolovnih možnostih odraža stališča deležnikov o ocenjevanju stanja virov, ki ga je izvedla Komisija, ter o tem, kako zagotoviti ustrezen odziv upravljanja. Komisija je pri oblikovanju predloga te odzive upoštevala.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Kot je že navedeno, se je Komisija glede uporabljene metodologije posvetovala z Mednarodnim svetom za raziskovanje morja (ICES). Mnenje ICES temelji na svetovalnem okviru, ki so ga oblikovale njegove strokovne skupine in organi odločanja, izda pa se v skladu z Memorandumom o soglasju, dogovorjenim s Komisijo.
Končni cilj je privesti staleže na ravni, ki lahko zagotovijo največji trajnostni donos, in jih na teh ravneh tudi obdržati. Ta cilj je bil izrecno vključen v osnovno uredbo o skupni ribiški politiki, zlasti v člen 2(2), ki določa, da se ta cilj „doseže do leta 2015, kjer je to mogoče, za vse staleže pa [...] do leta 2020“. To odraža zavezo Unije v zvezi s sklepi Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002 in z njim povezanega načrta za izvajanje. Kot je že bilo navedeno, so za nekatere staleže informacije o ravneh največjega trajnostnega donosa dejansko na voljo. Izmed teh staležev so nekateri zelo pomembni staleži v smislu količine ulova in tržne vrednosti, kot so oslič, trska, morska spaka, morski list, krilati romb, vahnja in škamp.
Da bi se dosegel cilj največjega trajnostnega donosa, bi bilo v nekaterih primerih treba zmanjšati stopnjo ribolovne umrljivosti in/ali ulov. Ob upoštevanju navedenega je v tem predlogu zajeto mnenje na podlagi največjega trajnostnega donosa, kadar je to na razpolago. Če so celotni dovoljeni ulovi predlagani ob upoštevanju mnenja na podlagi največjega trajnostnega donosa, je v skladu s cilji skupne ribiške politike celotni dovoljeni ulov na ravni, ki bi glede na navedeno mnenje zagotovila dosego cilja največjega trajnostnega donosa v letu 2017. Ta pristop sledi načelu, predstavljenemu v Sporočilu o ribolovnih možnostih za leto 2017.
Za staleže, za katere niso na voljo vsi podatki, znanstveni svetovalni organi izdajo priporočila o tem, ali naj se ulov zmanjša, stabilizira oziroma se dovoli njegovo povečanje. Mnenje ICES je v številnih primerih zagotovilo količinske smernice glede tovrstnih nihanj, ki temeljijo na metodologiji največ +/– 20-odstotne spremembe ulova z enega leta na naslednje, v skladu z načelom previdnosti. Te smernice so se uporabile za določitev predlaganih TAC. Kadar znanstveno mnenje ni na voljo, se je upošteval previdnostni pristop, tj. previdnostno zmanjšanje TAC za 20 %.
Za nekaj staležev (predvsem staležev s široko porazdelitvijo, morskih psov in raž) se bo mnenje izdalo jeseni. Ta predlog bo treba po prejetju navedenega mnenja ustrezno posodobiti. Za nekatere staleže se je, kot je navedeno zgoraj, mnenje uporabilo za izvajanje načrtov upravljanja.
•Ocena učinka
Področje uporabe uredbe o ribolovnih možnostih je omejeno s členom 43(3) Pogodbe.
Unija je sprejela več večletnih načrtov za upravljanje staležev, ki so ključnega pomena za gospodarstvo, vključno s trsko, morskim listom, morsko ploščo in drugimi. Pred sprejetjem teh načrtov je treba opraviti oceno njihovega učinka. Ko začnejo veljati, določajo stopnje TAC in napora, ki morajo biti določene za dano leto, da se uresničijo njihovi dolgoročni cilji. Komisija mora pripraviti predlog za ribolovne možnosti v skladu s temi načrti, dokler ti ostanejo znanstveno veljavni in se uporabljajo. Zaradi tega so številne pomembne ribolovne možnosti, ki so vključene v predlog, rezultat posebne ocene učinka, ki je bila opravljena za načrt, na katerem temeljijo.
Za preostali del in kljub dejstvu, da morda večletni načrti niso pripravljeni, se predlog skuša izogniti kratkoročnim pristopom v korist dolgoročnim odločitvam v zvezi s trajnostjo, zato so v njem upoštevane pobude deležnikov in svetovalnih svetov, če sta jih proučila ICES in/ali STECF ter o njih dala pozitivno mnenje. Poleg tega je bil predlog Komisije za reformo skupne ribiške politike pripravljen na podlagi ocene učinka (SEC(2011) 891), v okviru katere je bil analiziran cilj največjega trajnostnega donosa. V zaključkih navedene ocene učinka je bil ta cilj opredeljen kot nujen pogoj za dosego okoljske, gospodarske in družbene trajnosti.
Kar zadeva ribolovne možnosti RFMO in staleže, ki so deljeni s tretjimi državami, ta predlog v bistvu pomeni prenos mednarodno dogovorjenih ukrepov. Vsi elementi, ki so pomembni za oceno možnih učinkov ribolovnih možnosti, so obravnavani na stopnji priprave in vodenja mednarodnih posvetovanj, v okviru katerih se Unija s tretjimi stranmi dogovori o ribolovnih možnostih.
•Ustreznost in poenostavitev ureditve
S predlogom se bodo poenostavili upravni postopki za javne organe (na ravni Unije ali nacionalni ravni), zlasti glede zahtev za upravljanje napora.
•Temeljne pravice
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlagani ukrepi ne bodo imeli proračunskih posledic.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Določbe Uredbe se bodo izvajale in nadzor skladnosti bo potekal v skladu z veljavno skupno ribiško politiko.
2016/0344 (NLE)
Predlog
UREDBA SVETA
o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2017 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Člen 43(3) Pogodbe določa, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.
(2)Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta zahteva, da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, po potrebi vključno s poročili, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) in drugi svetovalni organi, ter glede na mnenje svetovalnih svetov.
(3)Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s tem. V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba ribolovne možnosti določiti v skladu s cilji skupne ribiške politike, kot so določeni v členu 2(2) navedene uredbe. V skladu s členom 16(1) navedene uredbe bi bilo treba ribolovne možnosti med države članice razdeliti tako, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti vsake države članice za vsak stalež rib ali ribištvo.
(4)Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in družbenogospodarskih vidikov, pri čemer se zagotovi poštena obravnava med ribiškimi sektorji, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki, zlasti na srečanjih svetovalnih svetov.
(5)Obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uvede glede na posamezni ribolov. Kadar v regiji, ki jo zajema ta uredba, za ribolov velja obveznost iztovarjanja, je treba v tem ribolovu iztovoriti vse vrste, za katere veljajo omejitve ulova. Od 1. januarja 2017 se obveznost iztovarjanja uporablja za vrste, ki opredeljujejo ribolov. Člen 16(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa, da se morajo ob uvedbi obveznosti iztovarjanja za ribji stalež ribolovne možnosti določiti tako, da se upošteva razlika med določanjem ribolovnih možnosti, ki odražajo iztovarjanje, in določanjem ribolovnih možnosti, ki odražajo ulove. Na podlagi skupnih priporočil, ki jih predložijo države članice, in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 je Komisija v okviru priprav na celostno izvajanje obveznosti iztovarjanja sprejela več delegiranih uredb o določitvi posebnih načrtov za zavržke, ki se uporabljajo začasno in največ za obdobje treh let.
(6)Ribolovne možnosti za staleže vrst, za katere od 1. januarja 2017 velja obveznost iztovarjanja, bi morale nadomestiti dosedanje zavržke in bi morale temeljiti na znanstvenih podatkih in mnenjih. Za izračun povečanja, ki bi bilo pravično nadomestilo za doslej zavržene ribe, ki jih bo treba od 1. januarja 2017 naprej iztovarjati, bi bilo treba uporabiti naslednjo metodo: nova količina iztovora je enaka količini celotnega ulova, kot jo navede Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES), od katere se odšteje količina, ki bo tudi v prihodnje zavržena pri izvajanju obveznosti iztovarjanja in zato bi moralo biti to povečanje količine TAC sorazmerno enako spremembi med novo izračunano količino iztovora in prejšnjo količino iztovora, kot jo navede ICES.
(7)Glede na znanstveno mnenje stalež brancina (Dicentrarchus labrax) v Keltskem morju, Rokavskem prelivu, Irskem morju in južnem Severnem morju (razdelki ICES IVb, IVc in VIIa, VIId–VIIh) ostaja ogrožen in se še vedno zmanjšuje. Ohranitvene ukrepe za prepoved ribolova brancina bi bilo zato treba ohraniti v razdelkih ICES VIIa, VIIb, VIIc, VIIg, VIIj in VIIk, razen voda, ki so znotraj 12 navtičnih milj od osnovne črte pod suverenostjo Združenega kraljestva. Koncentracije drstečih se brancinov bi se morale zaščititi z nadaljnjo omejitvijo komercialnega ulova v letu 2017. Na podlagi družbenih in gospodarskih posledic bi moral biti dovoljen omejen ribolov s trnki in vrvicami in določiti bi bilo treba zaprtje, da se zaščitijo koncentracije drstišč. Poleg tega bi moral biti zaradi naključnega in neizogibnega prilova brancina s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže in potegalke, tak prilov omejen na 1 % teže skupnega ulova morskih organizmov na krovu. Za ulov rekreacijskih ribičev bi morale veljati mesečne omejitve.
(8)Določeni TAC za staleže morskih psov in skatov (morski psi in raže) so bili za nekaj let določeni na 0, s tem pa je povezana še določba o vzpostavitvi obveznosti takojšnjega izpusta naključnega ulova. Razlog za to posebno obravnavo je, da so ti staleži v slabem stanju ohranjenosti, poleg tega pa zaradi njihove visoke stopnje preživetja zavržki ne bodo povečali stopenj ribolovne umrljivosti za te vrste; zavržki se obravnavajo kot koristni za ohranitev teh vrst. Vendar je od 1. januarja 2015 ulove teh vrst pri pelagičnem ribolovu treba iztovoriti, razen če zanje velja katero od odstopanj od obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Člen 15(4)(a) navedene uredbe omogoča taka odstopanja za vrste, katerih ulov je prepovedan in ki so kot take opredeljene v pravnem aktu Unije, sprejetem na področju skupne ribiške politike. Zato je primerno ribolov teh vrst na zadevnih območjih prepovedati.
(9)V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba TAC za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, določiti v skladu s pravili iz teh načrtov. Zato bi bilo treba TAC za staleže morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu, morske plošče in morskega lista v Severnem morju ter staleže modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju določiti v skladu s pravili, določenimi v uredbah Sveta (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007 in (ES) št. 302/2009. Cilj za stalež južnega osliča iz Uredbe Sveta (ES) št. 2166/2005 je, da se obnovi biomasa zadevnih staležev znotraj varnih bioloških meja, ob tem pa se upoštevajo znanstveni podatki. V skladu z znanstvenim mnenjem je primerno, da se z namenom prispevati k doseganju ciljev skupne ribiške politike iz Uredbe (EU) št. 1380/2013, TAC določi na osnovi mnenja o največjem trajnostnem donosu, kot ga določi ICES, kadar ni dokončnih podatkov o biomasi drstilnega staleža in ob upoštevanju sprememb varne biološke meje.
(10)Za stalež sleda zahodno od Škotske je ICES na podlagi nedavne primerjalne analize podal mnenje za kombinirane staleže sleda v razdelkih VIa, VIIb in VIIc (zahodno od Škotske, zahodno od Irske). To mnenje pokriva dva različna TAC (na območjih VIaS, VIIb in VIIc na eni strani ter Vb, VIb in VIaN na drugi strani). Po mnenju ICES je treba za te staleže oblikovati obnovitveni načrt. Ker na podlagi znanstvenega mnenja načrta za upravljanje severnega staleža ni mogoče uporabiti za kombinirane staleže, je primerno, da se z namenom prispevanja k doseganju ciljev skupne ribiške politike iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 TAC določi na podlagi mnenja o največjem trajnostnem donosu.
(11)Za staleže, za katere ni zadostnih ali zanesljivih podatkov za oceno njihove velikosti, bi morali biti ukrepi upravljanja in stopnje TAC v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva, kot je opredeljen v členu 4(1)(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ob upoštevanju dejavnikov, značilnih za posamezne staleže, še posebej razpoložljivih informacij o trendih staležev ter dejavnikih mešanega ribolova.
(12)Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 so bili določeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC iz členov 3 in 4. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člena 3 ali 4 ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Pred kratkim je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden mehanizem vsakoletne prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
(13)Znanstveno mnenje za kratkožive vrste se izda tik pred začetkom ribolova. Za zagotovitev, da so zadevne omejitve ulova prilagojene v skladu z znanstvenim mnenjem, da se omogoči začetek ribolova teh vrst, je primerno pooblastiti Komisijo za sprejetje izvedbenih aktov, ki določajo omejitve ulova za pravo peščenko v vodah Unije razdelkov ICES IIa in IIIa ter podobmočja ICES IV, kapelana v grenlandskih vodah podobmočij ICES V in XIV ter papalino v razdelku ICES IIa in na podobmočju ICES IV.
(14)Če se TAC za določen stalež dodeli le eni državi članici, je ustrezno to državo članico v skladu s členom 2(1) Pogodbe pooblastiti za določitev stopnje takšnega TAC. Sprejeti bi bilo treba določbe za zagotovitev, da zadevna država članica pri določanju stopnje TAC v celoti upošteva načela in pravila skupne ribiške politike.
(15)Določiti je treba zgornje meje ribolovnega napora za leto 2017 v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 509/2007, členom 9 Uredbe (ES) št. 676/2007, členoma 11 in 12 Uredbe (ES) št. 1342/2008 ter členoma 5 in 9 Uredbe (ES) št. 302/2009, pri tem pa je treba upoštevati Uredbo Sveta (ES) št. 754/2009.
(16)Za zagotovitev popolne uporabe ribolovnih možnosti je primerno, da se nekaterim območjem TAC dovoli prožna ureditev, če gre za isti biološki stalež.
(17)V skladu z najnovejšimi znanstvenimi mnenji ICES ter mednarodnimi obveznostmi v okviru Konvencije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) je treba omejiti ribolovni napor za nekatere globokomorske vrste.
(18)Pri nekaterih vrstah, kot so nekatere vrste morskega psa, bi lahko celo omejene ribolovne dejavnosti resno ogrozile njihovo ohranitev. Ribolovne možnosti za takšne vrste bi bilo zato treba popolnoma omejiti s splošno prepovedjo ribolova teh vrst.
(19)Na enajsti konferenci pogodbenic Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali, ki je potekala od 3. do 9. novembra 2014 v Quitu, je bilo na sezname zaščitenih vrst iz dodatkov I in II h Konvenciji uvrščenih več vrst, ki so zaščitene od 8. februarja 2015. Zato je primerno zagotoviti zaščito teh vrst, kar zadeva ribiška plovila Unije, ki opravljajo ribolov v vseh vodah, in ribiška plovila, ki ne plujejo pod zastavo Unije in ki opravljajo ribolov v vodah Unije.
(20)Uporabo ribolovnih možnosti, ki so na voljo ribiškim plovilom Unije in so določene v tej uredbi, ureja Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009, zlasti člena 33 in 34 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti oznake, ki jih države članice uporabljajo pri pošiljanju podatkov Komisiji v zvezi z iztovarjanjem staležev, ki jih ureja ta uredba.
(21)Ob upoštevanju mnenja ICES je primerno ohraniti posebni sistem za upravljanje prave peščenke v vodah Unije razdelkov ICES IIa in IIIa ter podobmočja ICES IV. Ker naj bi bilo znanstveno mnenje ICES znano šele februarja 2017, je do izdaje tega mnenja primerno TAC in kvote začasno določiti na vrednost nič.
(22)Unija je v skladu s postopkom, določenim v sporazumih ali protokolih o odnosih na področju ribištva z Norveško in Ferskimi otoki, s tema partnerjema opravila posvetovanja o ribolovnih pravicah. V skladu s postopkom, določenim v sporazumu in protokolu o odnosih na področju ribištva z Grenlandijo, je skupni odbor določil stopnjo ribolovnih možnosti, ki so v letu 2017 Uniji na voljo v grenlandskih vodah. Zato je treba te ribolovne možnosti vključiti v to uredbo. [Uvodna izjava in ustrezne določbe, na katere se ta sklicuje, se po novih posvetovanjih spremenijo.]
(23)NEAFC je leta 2015 na letnem zasedanju sprejel ohranitveni ukrep za stalež rdečega okuna v Irmingerjevem morju ter za pogodbenice, tudi Unijo, določil celotni dovoljeni ulov in kvote za leto 2016. [Uvodna izjava in ustrezne določbe, na katere se ta sklicuje, se po novih posvetovanjih spremenijo.]
(24)Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) je leta 2015 na letnem zasedanju za obdobje 2016–2018 sprejela zmanjšanje TAC in kvot za veleokega tuna ter podaljšanje TAC in kvot za sinje in bele jadrovnice. Poleg tega je potrdila prej določene TAC in kvote za modroplavutega tuna, severnoatlantsko mečarico, južnoatlantsko mečarico, južnoatlantskega belega tuna in severnoatlantskega belega tuna za leto 2016. Tako kot za stalež navadnega tuna je primerno, da za ulov v okviru rekreacijskega ribolova vseh drugih staležev ICCAT, vključenih v Prilogo ID, veljajo omejitve ulova, ki jih je ta organizacija sprejela za zagotovitev, da Unija ne bi presegla svojih kvot. Poleg tega bi morale za ribiška plovila Unije s skupno dolžino 20 metrov ali več, ki lovijo veleokega tuna na območju Konvencije ICCAT, veljati omejitve zmogljivosti, ki jih je sprejela ICCAT v svojem priporočilu št. 15-01. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije. [Uvodna izjava in ustrezne določbe, na katere se ta sklicuje, se po novih posvetovanjih spremenijo.]
(25)Pogodbenice Komisije za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR) so na 34. letnem zasedanju leta 2015 sprejele omejitve ulova za ciljne vrste in vrste prilova za obdobji 2015/2016 in 2016/2017. Pri določanju ribolovnih možnosti za leto 2016 bi bilo treba upoštevati izkoriščenost te kvote v letu 2015. [Uvodna izjava in ustrezne določbe, na katere se ta sklicuje, se po novih posvetovanjih spremenijo.]
(26)Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC) je na letnem zasedanju leta 2016 sprejela omejitve ulova za rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares). Poleg tega je sprejela ukrep za zmanjšanje uporabe naprav za zbiranje rib (FAD) in omejitev uporabe oskrbovalnih plovil. Ker so dejavnosti oskrbovalnih plovil in uporaba naprav za zbiranje rib sestavni del ribolovnega napora ladjevja z zapornimi plavaricami, bi bilo treba ta ukrep izvajati v pravu Unije.
(27)Letno zasedanje Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO) bo potekalo od 18. do 22. januarja 2017. Primerno je, da se trenutni ukrepi na območju Konvencije SPRFMO začasno ohranijo do tega letnega zasedanja. Vendar pa se stalež pisanega šura ne bi smel loviti, dokler se na omenjenem letnem zasedanju ne določi TAC.
(28)Medameriška komisija za tropske tune (IATTC) se je na 89. letnem zasedanju leta 2015 odločila obdržati ohranitvene ukrepe za rumenoplavutega, veleokega in črtastega tuna. IATTC se je odločila ohraniti tudi resolucijo o ohranjanju oceanskega beloplavutega morskega psa. Navedeni ukrepi bi se morali v pravu Unije še naprej izvajati. [Uvodna izjava in ustrezne določbe, na katere se ta sklicuje, se po novih posvetovanjih spremenijo.]
(29)Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika (SEAFO) je na letnem zasedanju leta 2015 sprejela ohranitveni ukrep za dvoletni TAC za patagonsko zobato ribo in petzobo rdečo rakovico ter ohranila obstoječi TAC za sluzoglavke, oranžno sluzoglavko in pelagično oklepnoglavko. Zdaj veljavne ukrepe za dodelitev ribolovnih možnosti, ki jih je sprejel SEAFO, bi bilo treba izvajati v pravu Unije. [Uvodna izjava in ustrezne določbe, na katere se ta sklicuje, se po novih posvetovanjih spremenijo.]
(30)Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) je na 12. letnem zasedanju potrdila veljavne ohranitvene in upravljalne ukrepe. Navedeni ukrepi bi se morali v pravu Unije še naprej izvajati. [Uvodna izjava in ustrezne določbe, na katere se ta sklicuje, se po novih posvetovanjih spremenijo.]
(31)Pogodbenice Konvencije o ohranjanju in upravljanju virov saja v osrednjem Beringovem morju na letnem zasedanju leta 2013 niso spremenile ukrepov glede ribolovnih možnosti. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije. [Uvodna izjava in ustrezne določbe, na katere se ta sklicuje, se po novih posvetovanjih spremenijo.]
(32)Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je na 38. letnem zasedanju leta 2016 sprejela več ribolovnih možnosti za leto 2017 za nekatere staleže na podobmočjih 1–4 območja Konvencije NAFO. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.
(33)Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) je na 40. letnem zasedanju leta 2016 sprejela omejitve ulova in napora za nekatere male pelagične staleže za leti 2017 in 2018 na geografskih podobmočjih 17 in 18 (Jadransko morje) območja Sporazuma GFCM. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.
(34)Zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva ob koncu leta sprejmejo nekatere mednarodne ukrepe, ki ustvarjajo ali omejujejo ribolovne možnosti za Unijo in ki začnejo veljati pred začetkom veljavnosti te uredbe. Zato bi bilo treba določbe, ki takšne ukrepe prenašajo v pravo Unije, uporabljati retroaktivno. Ker ribolovna sezona območja Konvencije CCAMLR (Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki) traja od 1. decembra do 30. novembra in ker so zato nekatere ribolovne možnosti ali prepovedi na območju Konvencije CCAMLR določene za obdobje, ki se začne s 1. decembrom 2016, je ustrezno, da se zadevne določbe te uredbe uporabljajo od navedenega datuma. Takšna retroaktivna uporaba ne posega v načelo legitimnih pričakovanj, saj je članicam CCAMLR prepovedano loviti brez dovoljenja na območju Konvencije CCAMLR.
(35)V skladu z izjavo Unije, ki je naslovljena na Bolivarsko republiko Venezuelo, o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah EU za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Bolivarske republike Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane, je treba določiti ribolovne možnosti za hlastače, ki so na voljo Venezueli v vodah Unije.
(36)Za zagotovitev enotnih pogojev, na podlagi katerih se posamezni državi članici odobri uporaba sistema, s katerim lahko upravlja lastne dodelitve ribolovnega napora v skladu s sistemom kilovatnih dni, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.
(37)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z dodeljevanjem dodatnega števila dni na morju za dokončno prekinitev ribolovnih dejavnosti in večjo prisotnost znanstvenih opazovalcev ter v zvezi z določitvijo oblike tabel za zbiranje in prenos informacij glede prenosa dni na morju med ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo države članice.
(38)Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in da bi ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2017, razen določb o omejitvah ribolovnega napora, ki bi jih bilo treba uporabljati od 1. februarja 2017, in nekaterih določb za posebne regije, ki bi morale imeti poseben datum začetka uporabe. Ta uredba bi morala zaradi nujnosti začeti veljati nemudoma po objavi.
(39)Ribolovne možnosti bi bilo treba uporabljati popolnoma v skladu z veljavnim pravom Unije –
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
1.Ta uredba določa ribolovne možnosti, ki so na voljo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije za nekatere staleže rib ali skupine staležev rib.
2.Ribolovne možnosti iz odstavka 1 vključujejo:
(a)omejitve ulova za leto 2017 in, kadar je tako določeno v tej uredbi, za leto 2018;
(b)omejitve ribolovnega napora za obdobje od 1. februarja 2017 do 31. januarja 2018, razen če so v členih 9, 26 in 27 in Prilogi IIE določena druga obdobja za omejitve napora;
(c)ribolovne možnosti za obdobje od 1. decembra 2016 do 30. novembra 2017 za nekatere staleže na območju Konvencije CCAMLR;
(d)ribolovne možnosti za nekatere staleže na območju Konvencije IATTC, določene v členu 28 za obdobja v letih 2017 in 2018 iz navedene določbe.
Člen 2
Področje uporabe
1.Ta uredba se uporablja za naslednja plovila:
(a)ribiška plovila Unije;
(b)plovila tretjih držav v vodah Unije.
2.Ta uredba se uporablja tudi za rekreacijski ribolov, če je izrecno naveden v zadevni določbi.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)„plovilo tretje države“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo tretje države in je v njej registrirano;
(b)„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske žive vodne vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport;
(c)„mednarodne vode“ pomeni vode, ki so zunaj suverenosti ali jurisdikcije katere koli države;
(d)„skupni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni:
(i)za ribolove, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, količino rib, ki se lahko iz posameznega staleža ulovi vsako leto;
(ii)za vse druge ribolove, količino rib, ki se lahko iz posameznega staleža iztovori vsako leto;
(e)„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;
(f)„analitična ocena“ pomeni količinske ocene trendov v danem staležu na podlagi podatkov o biologiji in izkoriščanju staleža, ki so bile v znanstvenem pregledu označene kot dovolj kakovostne za pripravo znanstvenega mnenja o možnostih za prihodnje ulove;
(g)„velikost mrežnega očesa“ pomeni velikost mrežnega očesa ribiških mrež, kot je določena v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 517/2008;
(h)„register ribiške flote Unije“ pomeni register, ki ga je vzpostavila Komisija v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013;
(i)„ribolovni ladijski dnevnik“ pomeni ladijski dnevnik iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1224/2009.
Člen 4
Ribolovna območja
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve območij:
(a)območja ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja) so geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 218/2009;
(b)„Skagerrak“ pomeni geografsko območje, ki je na zahodu omejeno s črto od svetilnika Hanstholm do svetilnika Lindesnes in na jugu s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna ter od te točke do najbližje točke na švedski obali;
(c)„Kattegat“ pomeni geografsko območje, ki je na severu omejeno s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali ter na jugu s črto od Hasenøreja do Gnibens Spidsa, od Korshageja do Spodsbjerga in od Gilbjerg Hoveda do Kullena;
(d)„funkcionalna enota 16 podobmočja ICES VII“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:
–53° 30' S 15° 00' Z,
–53° 30' S 11 ° 00' Z,
–51 ° 30' S 11 ° 00' Z,
–51 ° 30' S 13 ° 00' Z,
–51 ° 00' S 13 ° 00' Z,
–51 ° 00' S 15° 00' Z,
–53° 30' S 15° 00' Z;
(e)„funkcionalna enota 26 razdelka ICES IXa“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:
–43 ° 00' S 8 ° 00' Z,
–43 ° 00' S 10 ° 00' Z,
–42 ° 00' S 10 ° 00' Z,
–42 ° 00' S 8 ° 00' Z;
(f)„funkcionalna enota 27 razdelka ICES IXa“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:
–42 ° 00' S 8 ° 00' Z,
–42 ° 00' S 10 ° 00' Z,
–38 ° 30' S 10 ° 00' Z,
–38 ° 30' S 9 ° 00' Z,
–40 ° 00' S 9 ° 00' Z,
–40 ° 00' S 8 ° 00' Z;
(g)„Cadiški zaliv“ pomeni geografsko območje v razdelku ICES IXa vzhodno od zemljepisne dolžine 7º 23' 48'' Z;
(h)območja CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik) so geografska območja, določena v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta;
(i)območja NAFO (Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika) so geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 217/2009 Evropskega parlamenta in Sveta;
(j)„območje Konvencije SEAFO (Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika)“ je geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov v jugovzhodnem Atlantiku;
(k)„območje Konvencije ICCAT (Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku)“ je geografsko območje, opredeljeno v Mednarodni konvenciji za ohranitev tunov v Atlantiku;
(l)„območje Konvencije CCAMLR (Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki)“ je geografsko območje, opredeljeno v členu 2(a) Uredbe Sveta (ES) št. 601/2004;
(m)„območje Konvencije IATTC (Medameriška komisija za tropske tune)“ je geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o krepitvi Medameriške komisije za tropske tune, ustanovljene leta 1949 s Konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko;
(n)„območje pristojnosti IOTC (Komisija za tune v Indijskem oceanu)“ je geografsko območje, opredeljeno v Sporazumu o ustanovitvi Komisije za tune v Indijskem oceanu;
(o)„območje Konvencije SPRFMO (Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu)“ je geografsko območje odprtega morja južno od vzporednika severne zemljepisne širine 10° S, severno od območja Konvencije CCAMLR, vzhodno od območja Konvencije SIOFA, kakor je opredeljeno v Sporazumu o ribolovu v južnem Indijskem oceanu, ter zahodno od območij, ki so pod ribolovno jurisdikcijo južnoameriških držav;
(p)„območje Konvencije WCPFC (Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika)“ je geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana;
(q)„geografska podobmočja GFCM (Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju)“ so območja, opredeljena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011;
(r)„odprto morje Beringovega morja“ je geografsko območje odprtega morja Beringovega morja več kakor 200 morskih milj od osnovnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja obalnih držav Beringovega morja;
(s)„območje prekrivanja med IATTC in WCPFC“ pomeni geografsko območje, ki ga opredeljujejo naslednje meje:
–zemljepisna dolžina 150° Z,
–zemljepisna dolžina 130° Z,
–zemljepisna širina 4º J,
–zemljepisna širina 50º J.
NASLOV II
RIBOLOVNE MOŽNOSTI ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE
Poglavje I
Splošne določbe
Člen 5
TAC in dodelitve
1.TAC za ribiška plovila Unije v vodah Unije ali nekaterih vodah zunaj Unije in razdelitev teh TAC med države članice ter po potrebi pogoji, ki so s tem funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi I.
2.Ribiška plovila Unije imajo dovoljenje za ulov v okviru TAC iz Priloge I v vodah, ki spadajo pod ribolovno jurisdikcijo Ferskih otokov, Grenlandije, Islandije in Norveške, ter na ribolovnem območju okrog otoka Jan Mayen, ob upoštevanju pogojev iz člena 15 te uredbe in Priloge III k njej ter pogojev iz Uredbe (ES) št. 1006/2008 in njenih izvedbenih določb.
Člen 6
TAC, ki jih določijo Komisija in države članice
1.TAC za naslednje staleže rib določi Komisija z izvedbenimi akti:
(a)prava peščenka v vodah Unije razdelkov ICES IIa in IIIa ter podobmočja ICES IV;
(b)kapelan v grenlandskih vodah podobmočij ICES V in XIV;
(c)papalina v razdelku ICES IIa in na območju ICES IV.
TAC, ki jih določi Komisija, so skladni z načeli in pravili skupne ribiške politike, predvsem z načelom trajnostnega izkoriščanja staleža.
2.TAC za nekatere staleže rib določi zadevna država članica. Ti staleži so določeni v Prilogi I.
TAC, ki jih določi država članica:
(a)so skladni z načeli in predpisi skupne ribiške politike, predvsem z načelom trajnostnega izkoriščanja staleža, in
(b)privedejo do:
(i)izkoriščanja staleža, ki se, kolikor je mogoče, sklada z največjim trajnostnim donosom od leta 2017 dalje, če so analitične ocene na voljo;
(ii)izkoriščanja staleža v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva, če analitične ocene niso na voljo ali so nepopolne.
Vsaka zadevna država članica Komisiji do 15. marca 2017 predloži naslednje informacije:
(a)sprejete TAC;
(b)podatke, ki jih zbere in oceni zadevna država članica ter na katerih temeljijo sprejeti TAC;
(c)podrobnosti o tem, kako sprejeti TAC izpolnjujejo zahteve iz drugega pododstavka.
Člen 7
Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova
1.Ulov, za katerega ne velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se obdrži na krovu ali iztovori le, če:
(a)so ulov opravila plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, ki ima kvoto, in ta kvota ni izčrpana ali
(b)je ulov sestavljen iz deleža kvote Unije, ki državam članicam ni bil dodeljen s kvotami, in ta kvota Unije ni izčrpana.
2.Staleži neciljnih vrst v okviru varnih bioloških meja iz člena 15(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so določeni v Prilogi I k tej uredbi za namene odstopanja od obveznosti odštetja ulova od zadevnih kvot, določenih v navedenem členu.
Člen 8
Omejitve ribolovnega napora
Za obdobja iz člena 1(2)(b) se uporabljajo naslednji ukrepi v zvezi z ribolovnim naporom:
(a)Priloga IIA za upravljanje določenih staležev trske, morskega lista in morske plošče v Kattegatu, Skagerraku, delu razdelka ICES IIIa, ki ni zajet s Skagerrakom in Kattegatom, podobmočju ICES IV, razdelkih ICES VIa, VIIa in VIId ter vodah Unije razdelkov ICES IIa in Vb;
(b)Priloga IIB za obnovitev staležev osliča in škampa v razdelkih ICES VIIIc in IXa, z izjemo Cadiškega zaliva;
(c)Priloga IIC za upravljanje staleža morskega lista v razdelku ICES VIIe.
Člen 9
Omejitve ulova in napora za globokomorski ribolov
1.Za grenlandsko morsko ploščo se uporablja člen 3(1) Uredbe (ES) št. 2347/2002, v skladu s katerim je potrebno dovoljenje za globokomorski ribolov. Za ulov, obdržanje na krovu, pretovarjanje in raztovarjanje grenlandske morske plošče veljajo pogoji iz navedenega člena.
2.Države članice zagotovijo, da ravni ribolovnega napora plovil z dovoljenji za globokomorski ribolov iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 2347/2002, merjene v kilovatnih dnevih odsotnosti iz pristanišča, v letu 2017 ne presegajo 65 % povprečnega letnega ribolovnega napora, ki so ga plovila zadevne države članice zabeležila v letu 2003 pri potovanjih na podlagi dovoljenj za globokomorski ribolov ali pri ulovu globokomorskih vrst s seznamov v prilogah I in II k navedeni uredbi.
3.Odstavek 2 se uporablja samo za ribolovna potovanja, na katerih se ujame več kot 100 kilogramov globokomorskih vrst z izjemo velike srebrenke.
Člen 10
Ukrepi za ribolov brancina
1.Ribiškim plovilom Unije se prepove loviti brancina v razdelkih ICES VIIb, VIIc, VIIj in VIIk ter v vodah razdelkov ICES VIIa in VIIg, ki so več kot 12 morskih milj od osnovne črte pod suverenostjo Združenega kraljestva. Ribiškim plovilom Unije se prepove obdržati na krovu, pretovarjati, premeščati ali iztovarjati brancina, ulovljenega na tem območju.
2.Ribiškim plovilom Unije se prepove loviti ter obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati brancina, ulovljenega na naslednjih območjih:
(a) v razdelkih ICES IVb, IVc, VIId, VIIe, VIIf in VIIh;
(b) v vodah znotraj 12 morskih milj od osnovne črte pod suverenostjo Združenega kraljestva v razdelkih ICES VIIa in VIIg.
Z odstopanjem od prvega pododstavka se na območjih iz navedenega pododstavka uporabljajo naslednji ukrepi:
(a) ribiška plovila Unije, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže in potegalke, lahko obdržijo na krovu ulov brancina, ki ne presega 1 % teže celotnega ulova morskih organizmov na krovu v enem samem dnevu. Ulov brancina, ki se obdrži na krovu ribiškega plovila Unije na podlagi tega odstopanja, ne sme preseči 1 tone na mesec;
(b) ribiška plovila Unije, ki uporabljajo trnke in vrvice, lahko v januarju 2017 in od 1. aprila do 31. decembra 2017 lovijo ter obdržijo na krovu, premeščajo, pretovarjajo ali iztovarjajo brancina, ulovljenega na tem območju, če njegova količina ne presega 10 ton na leto na vsako plovilo. To odstopanje se uporablja samo za ribiška plovila Unije, ki so zabeležila ulove brancina s trnki in vrvicami v obdobju od 1. julija 2015 do 30. septembra 2016.
4.Omejitve ulova iz odstavka 2 niso prenosljive med plovili. Države članice Komisiji sporočijo ulov brancina na vrsto orodja najpozneje v 20 dneh po koncu vsakega meseca.
5.Januarja 2017 in od 1. aprila do 31. decembra 2017 je pri rekreacijskem ribolovu v razdelkih ICES IVb, IVc, VIIa in od VIId do VIIk vsak mesec dovoljeno uloviti največ 10 rib na ribiča.
6.Od 1. februarja do 31. marca 2016 sta pri rekreacijskem ribolovu v razdelkih ICES IVb, IVc, VIIa in od VIId do VIIk dovoljena le ulov in izpustitev brancina, tudi z obale. V tem obdobju je prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati brancina, ulovljenega na navedenem območju.
Člen 11
Posebne določbe o dodelitvah ribolovnih možnosti
1.Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena v tej uredbi, ne posega v:
(a)izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;
(b)odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;
(c)ponovne dodelitve v skladu s členom 10(4) Uredbe (ES) št. 1006/2008;
(d)dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96 in člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;
(e)količine, ki so bile zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 in členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;
(f)odbitke na podlagi členov 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009;
(g)prenose in izmenjave kvot v skladu s členom 16 te uredbe.
2.Staleži, za katere velja previdnostni ali analitski TAC, so za namene upravljanja TAC in kvot iz leta v leto iz Uredbe (ES) št. 847/96 določeni v Prilogi I k tej uredbi.
3.Razen kadar je drugače določeno v Prilogi I k tej uredbi, se za staleže, za katere velja previdnostni TAC, uporablja člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96, za staleže, za katere velja analitski TAC, pa člen 3(2) in (3) ter člen 4 navedene uredbe.
4.Člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporabljata, kadar država članica uporabi vsakoletne prilagodljivosti, določene v členu 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Člen 12
Zaprte ribolovne sezone
1.Od 1. maja do 31. maja 2017 je v Plitvini ježevcev prepovedano loviti ali obdržati na krovu naslednje vrste: trsko, krilatega romba, morsko spako, vahnjo, mola, osliča, škampa, morsko ploščo, polaka, saja, raže, morskega lista, morskega menka, modrega lenga, lenga in trneža.
V tem odstavku Plitvina ježevcev obsega geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:
|
Točka
|
Zemljepisna širina
|
Zemljepisna dolžina
|
|
1
|
52° 27' S
|
12° 19' Z
|
|
2
|
52° 40' S
|
12° 30' Z
|
|
3
|
52° 47' S
|
12° 39,600' Z
|
|
4
|
52° 47' S
|
12° 56' Z
|
|
5
|
52° 13,5' S
|
13 ° 53,830' Z
|
|
6
|
51 ° 22' S
|
14 ° 24' Z
|
|
7
|
51 ° 22' S
|
14 ° 03' Z
|
|
8
|
52° 10' S
|
13 ° 25' Z
|
|
9
|
52° 32' S
|
13 ° 07,500' Z
|
|
10
|
52° 43' S
|
12° 55' Z
|
|
11
|
52° 43' S
|
12° 43' Z
|
|
12
|
52° 38,800' S
|
12° 37' Z
|
|
13
|
52° 27' S
|
12° 23' Z
|
|
14
|
52° 27' S
|
12° 19' Z
|
Z odstopanjem od prvega pododstavka je v skladu s členom 50(3), (4) in (5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 skozi Plitvino ježevcev dovoljen prehod plovilom, ki imajo na krovu vrste iz navedenega odstavka.
2.Gospodarski ribolov prave peščenke s pridneno vlečno mrežo, potegalko ali podobnim vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa manj kot 16 mm je v razdelkih ICES IIa in IIIa ter na podobmočju ICES IV prepovedan od 1. januarja do 31. marca 2017 in od 1. avgusta do 31. decembra 2017.
Prepoved iz prvega pododstavka velja tudi za plovila tretjih držav, ki imajo dovoljenje za ribolov prave peščenke v vodah Unije podobmočja ICES IV.
Člen 13
Prepovedi
1.Ribiškim plovilom Unije se prepove loviti, obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati naslednje vrste:
(1)žarkasto ražo (Amblyraja radiata) v vodah Unije razdelkov ICES IIa, IIIa in VIId ter na podobmočju ICES IV;
(2)belega morskega volka (Carcharodon carcharías) v vseh vodah;
(3)luskastega globokomorskega trneža (Centrophorus squamosus) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I in XIV;
(4)portugalskega morskega psa (Centroscymnus coelolepis) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I in XIV;
(5)morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus) v vseh vodah;
(6)temnega morskega psa (Dalatias licha) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I in XIV;
(7)kljunatega morskega psa (Deania calcea) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I in XIV;
(8)kompleksa vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) kljunate raže (Dipturus batis) v vodah Unije razdelka ICES IIa ter podobmočij ICES III, IV, VI, VII, VIII, IX in X;
(9)velikega svetilca (Etmopterus princeps) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I in XIV;
(10)gladkega svetilca (Etmopterus pusillus) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I, V, VI, VII, VIII, XII in XIV;
(11)pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus), ulovljenega s parangalom v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I, V, VI, VII, VIII, XII in XIV;
(12)atlantskega morskega psa (Lamna nasus) v vseh vodah;
(13)grebenasto manto (Manta alfredi) v vseh vodah;
(14)manto (Manta birostris) v vseh vodah;
(15)naslednje vrste raž iz rodu Mobula v vseh vodah:
(i)Mobula mobular;
(ii)Mobula rochebrunei;
(iii)Mobula japanica;
(iv)Mobula thurstoni;
(v)Mobula eregoodootenkee;
(vi)Mobula munkiana;
(vii)Mobula tarapacana;
(viii)Mobula kuhlii;
(ix)Mobula hypostoma;
(16)naslednje vrste pilarjev (Pristidae) v vseh vodah:
(i)Anoxypristis cuspidate;
(ii)Pristis clavata;
(iii)Pristis pectinata;
(iv)Pristis pristis;
(v)Pristis zijsron;
(17)ražo trnjevko (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES IIIa;
(18)norveško kljunato ražo (Raja (Dipturus) nidarosiensis) v vodah Unije razdelkov ICES VIa, VIb, VIIa, VIIb, VIIc, VIIe, VIIf, VIIg, VIIh in VIIk;
(19)valovito progasto ražo (Raja undulata) v vodah Unije podobmočij ICES VI in X;
(20)belo ražo (Raja alba) v vodah Unije podobmočij ICES VI, VII, VIII, IX in X;
(21)goslaše (Rhinobatidae) v vodah Unije podobmočij ICES I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X in XII;
(22)sklata (Squatina squatina) v vodah Unije.
2.Ob nenamernem ulovu se vrste iz odstavka 1 ne poškodujejo. Osebki se takoj izpustijo.
Člen 14
Prenos podatkov
Kadar države članice na podlagi členov 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 Komisiji pošljejo podatke v zvezi z iztovarjanjem količin ujetih staležev, uporabijo oznake staležev, določene v Prilogi I k tej uredbi.
Poglavje II
Dovoljenja za ribolov v vodah tretjih držav
Člen 15
Dovoljenja za ribolov
1.Največje število dovoljenj za ribolov za ribiška plovila Unije, ki lovijo v vodah tretje države, je določeno v Prilogi III.
2.Če ena država članica prenese kvoto na drugo državo članico („zamenjava“) na ribolovnih območjih iz Priloge III k tej uredbi na podlagi člena 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, prenos vključuje ustrezen prenos dovoljenj za ribolov in se uradno sporoči Komisiji. Vendar se ne preseže skupno število dovoljenj za ribolov za posamezno ribolovno območje, določeno v Prilogi III k tej uredbi.
Poglavje III
Ribolovne možnosti v vodah regionalnih organizacij
za upravljanje ribištva
Člen 16
Prenosi in izmenjave kvot
1.Če so v skladu s pravili regionalnih organizacij za upravljanje ribištva (v nadaljnjem besedilu: RFMO) med pogodbenicami RFMO dovoljeni prenosi ali izmenjave kvot, lahko država članica (v nadaljnjem besedilu: zadevna država članica) s pogodbenico RFMO preuči možnosti za prenose in izmenjave kvot in, če je to primerno, določi možen osnutek nameravanega prenosa ali izmenjave kvot.
2.Komisija lahko po uradnem obvestilu zadevne države članice odobri osnutek nameravanega prenosa ali izmenjave kvot, za katere je država članica preučila možnosti z ustrezno pogodbenico RFMO. Nato brez nepotrebnega odlašanja izrazi soglasje, s katerim se zaveže k takšnemu prenosu ali izmenjavi kvot z ustrezno pogodbenico RFMO. Komisija o dogovorjenem prenosu ali izmenjavi kvot uradno obvesti sekretariat RFMO v skladu s pravili navedene organizacije.
3.Komisija obvesti države članice o dogovorjenem prenosu ali izmenjavi kvot.
4.Ribolovne možnosti, prejete od ustrezne pogodbenice RFMO ali prenesene nanjo v okviru prenosa ali izmenjave kvot, se štejejo za kvote, dodeljene zadevni državi članici ali odštete od dodelitve za zadevno državo članico, od trenutka, ko prenos ali izmenjava kvot začne učinkovati v skladu s pogoji dogovora, doseženega z ustrezno pogodbenico RFMO, ali v skladu s pravili zadevne RFMO, kot je primerno. V skladu z načelom relativne stabilnosti ribolovnih dejavnosti takšna dodelitev ne spremeni obstoječega delitvenega ključa za namen dodelitve ribolovnih možnosti med države članice.
5.Ta člen se uporablja do 31. januarja 2018 za prenose kvot s pogodbenice RFMO na Unijo in nato za njihovo porazdelitev med države članice.
Oddelek 1
Območje Konvencije ICCAT
Člen 17
Omejitve ribolovnih zmogljivosti ter zmogljivosti gojenja in pitanja
1.Število plovil Unije za prevoz vabe in plovil, ki lovijo s panulo, za katera je bil odobren dejavni ribolov navadnega tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v vzhodnem Atlantiku, se omeji v skladu s točko 1 Priloge IV.
2.Število plovil Unije za obalni obrtni ribolov, za katera je bil odobren dejavni ribolov navadnega tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v Sredozemskem morju, se omeji v skladu s točko 2 Priloge IV.
3.Število ribiških plovil Unije, ki aktivno lovijo navadnega tuna v Jadranskem morju zaradi gojenja, za katera je bil odobren ribolov navadnega tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm, je omejeno v skladu s točko 3 Priloge IV.
4.Število in skupna zmogljivost v bruto tonaži ribiških plovil, ki imajo dovoljenje za ribolov, zadržanje na krovu, pretovarjanje, prevoz ali iztovarjanje navadnega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, se omejita v skladu s točko 4 Priloge IV.
5.Število pasti za navadnega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju je omejeno v skladu s točko 5 Priloge IV.
6.Zmogljivosti gojenja in pitanja navadnega tuna ter največji vnos divjega ulovljenega navadnega tuna, dodeljeni ribogojnicam v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, so omejeni v skladu s točko 6 Priloge IV.
7.Največje število ribiških plovil Unije z dolžino vsaj 20 metrov, ki lovijo veleokega tuna na območju Konvencije ICCAT, je omejeno v skladu s točko 7 Priloge IV.
Člen 18
Rekreacijski ribolov
Države članice po potrebi iz svojih kvot, dodeljenih v Prilogi ID, dodelijo poseben delež za rekreacijski ribolov.
Člen 19
Morski psi
1.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa velikooke morske lisice (Alopias superciliosus) je prepovedano pri vseh vrstah ribolova.
2.Prepove se usmerjeni ribolov vrst morske lisice iz rodu Alopias.
3.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa kladvenic iz družine Sphyrnidae (razen Sphyrna tiburo) v povezavi z ribolovom na območju Konvencije ICCAT je prepovedano.
4.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa oceanskega beloplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) je prepovedano pri vseh vrstah ribolova.
5.Obdržanje na krovu svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis) je prepovedano pri vseh vrstah ribolova.
Oddelek 2
Območje Konvencije CCAMLR
Člen 20
Prepovedi in omejitve ulova
1.Neposredni ribolov vrst iz dela A Priloge V je prepovedan na območjih in v obdobjih, določenih v navedeni prilogi.
2.Za raziskovalni ribolov se TAC in omejitve prilova, določene v delu B Priloge V, uporabljajo na podobmočjih iz navedene priloge.
Člen 21
Raziskovalni ribolov
1.Države članice lahko v letu 2017 sodelujejo v raziskovalnem ribolovu Dissostichus spp. s parangalom na podobmočjih FAO 88.1 in 88.2 ter v razdelkih 58.4.1, 58.4.2 in 58.4.3a zunaj območij nacionalne jurisdikcije. Če namerava država članica sodelovati pri tem ribolovu, o tem obvesti sekretariat CCAMLR v skladu s členoma 7 in 7a Uredbe (ES) št. 601/2004, vsekakor pa najpozneje do 1. junija 2017.
2.Kar zadeva podobmočji FAO 88.1 in 88.2 ter razdelke 58.4.1, 58.4.2 in 58.4.3a, so TAC in omejitve prilova po podobmočjih in razdelkih ter njihova razporeditev med manjše raziskovalne enote v vsakem izmed njih navedeni v delu B Priloge V. Ribolov v kateri koli manjši raziskovalni enoti preneha, ko prijavljeni ulov doseže določeni TAC, in se v zadevni manjši raziskovalni enoti ustavi do konca sezone.
3.Ribolov se odvija v čim večjem geografskem in globinskem razponu, da bi dobili informacije, potrebne za določitev ribolovnega potenciala in se izognili preveliki koncentraciji ulova in ribolovnega napora. Vendar pa je ribolov na podobmočjih FAO 88.1 in 88.2 ter v razdelkih 58.4.1, 58.4.2 in 58.4.3a prepovedan v globini manj kot 550 m.
Člen 22
Ribolov krila v ribolovni sezoni 2017/2018
1.Če država članica namerava loviti krila (Euphausia superba) na območju Konvencije CCAMLR v ribolovni sezoni 2017/2018, o svojem namenu loviti krila najpozneje do 1. maja 2017 uradno obvesti Komisijo, pri čemer uporabi obrazec iz dela C Priloge V k tej uredbi. Komisija na podlagi informacij držav članic najpozneje do 30. maja 2017 pošlje uradna obvestila sekretariatu CCAMLR.
2.Uradno obvestilo iz odstavka 1 tega člena vključuje tudi informacije iz člena 3 Uredbe (ES) št. 601/2004 za vsako plovilo, ki mu država članica dovoli ribolov krila.
3.Država članica, ki namerava na območju Konvencije CCAMLR loviti krila, o tem uradno obvesti CCAMLR samo v primeru plovil z dovoljenji, ki v času obveščanja plujejo pod njeno zastavo ali ki plujejo pod zastavo druge članice CCAMLR in se od njih v času ribolova pričakuje, da bodo plula pod zastavo navedene države članice.
4.Države članice lahko dovolijo sodelovanje pri ribolovu krila plovilom, ki niso plovila, prijavljena sekretariatu CCAMLR v skladu z odstavki 1, 2 in 3 tega člena, če plovilo z dovoljenjem ne more sodelovati zaradi upravičenih operativnih razlogov ali višje sile. V takšnih primerih zadevna država članica nemudoma obvesti sekretariat CCAMLR in Komisijo ter pri tem navede:
(a)vse podatke o nameravanih nadomestnih plovilih, vključno z informacijami iz člena 3 Uredbe (ES) št. 601/2004;
(b)podroben opis razlogov, ki utemeljujejo nadomestitev, in vsa ustrezna dokazila ali sklicevanja.
5.Države članice plovilom, navedenim na katerem koli seznamu plovil CCAMLR, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov (IUU), ne dovolijo sodelovati pri ribolovu krila.
Oddelek 3
Območje pristojnosti IOTC
Člen 23
Omejitev ribolovne zmogljivosti plovil, ki lovijo na območju pristojnosti IOTC
1.Največje število ribiških plovil Unije, ki lovijo tropskega tuna na območju pristojnosti IOTC, in ustrezna zmogljivost v bruto tonaži sta določena v točki 1 Priloge VI.
2.Največje število ribiških plovil Unije, ki lovijo mečarico (Xiphias gladius) in belega tuna (Thunnus alalunga) na območju pristojnosti IOTC, ter ustrezna zmogljivost v bruto tonaži sta določena v točki 2 Priloge VI.
3.Države članice lahko plovila, določena za eno od vrst ribolova iz odstavkov 1 in 2, prerazporedijo na drug ribolov, če lahko Komisiji dokažejo, da ta sprememba ne bo pomenila večjega ribolovnega napora za zadevne staleže rib.
4.Kadar je predlagan prenos zmogljivosti na floto držav članic, slednje zagotovijo, da so plovila, ki se bodo prenesla, na seznamu plovil IOTC ali na seznamu plovil drugih regionalnih organizacij za ribolov tuna. Poleg tega ne sme biti preneseno nobeno plovilo, ki je na seznamu plovil, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov (plovila IUU), katere koli RFMO.
5.Države članice lahko svoje ribolovne zmogljivosti prek zgornjih meja iz odstavkov 1 in 2 povečajo le v okviru omejitev, določenih v razvojnih načrtih, predloženih IOTC.
Člen 24
Plavajoče naprave za zbiranje rib (FAD) in oskrbovalna plovila
1.Plovila z zaporno plavarico ne uporabljajo več kot 425 aktivnih plavajočih naprav za zbiranje rib naenkrat.
2.Število oskrbovalnih plovil, ki plujejo pod zastavo države članic, ne presega polovice plovil z zaporno plavarico, ki plujejo pod zastavo te države članice. Za namene tega odstavka se število oskrbovalnih plovil in plovil z zaporno plavarico določi na podlagi registra aktivnih plovil IOTC.
Člen 25
Morski psi
1.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa morskih lisic vseh vrst iz družine Alopiidae je prepovedano pri vseh vrstah ribolova.
2.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa oceanskega beloplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) je prepovedano pri vseh vrstah ribolova, razen za plovila, krajša od 24 metrov skupne dolžine, ki opravljajo izključno ribolovne dejavnosti v izključni ekonomski coni (IEC) države članice, pod katere zastavo plujejo, in pod pogojem, da je njihov ulov namenjen izključno za lokalno porabo.
3.Ob nenamernem ulovu se vrste iz odstavkov 1 in 2 ne poškodujejo. Osebki se takoj izpustijo.
Oddelek 4
Območje Konvencije SPRFMO
Člen 26
Pelagični ribolov
1.Samo države članice, ki so dejavno izvajale dejavnosti pelagičnega ribolova na območju Konvencije SPRFMO v letu 2007, 2008 ali 2009, lahko lovijo pelagične staleže na tem območju v skladu s TAC, določenimi v Prilogi IJ.
2.Države članice iz odstavka 1 omejijo skupno raven bruto tonaže plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in leta 2017 lovijo pelagične staleže, na skupno raven Unije v višini 78 600 bruto tonaže na navedenem območju.
3.Ribolovne možnosti iz Priloge IJ se lahko uporabijo samo pod pogojem, da države članice Komisiji najpozneje do petega dne v naslednjem mesecu pošljejo seznam plovil, ki dejavno lovijo ali so udeležena pri pretovarjanju na območju Konvencije SPRFMO, zapise sistemov za spremljanje plovil (VMS), mesečna poročila o ulovu in, kjer so na voljo, poročila o postankih v pristanišču z namenom sporočanja teh informacij sekretariatu SPRFMO.
Člen 27
Pridneni ribolov
1.Države članice svoj ulov ali napor pri pridnenem ribolovu v letu 2017 na območju Konvencije SPRFMO omejijo na tiste dele območja Konvencije, na katerih je v obdobju od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2006 potekal pridneni ribolov, in na raven, ki v navedenem obdobju ne presega povprečnih letnih ravni ulova ali napora. Nad zabeleženim ulovom lahko lovijo le, če SPRFMO odobri njihov načrt za ribolov nad zabeleženimi količinami.
2.Države članice, ki nimajo zabeleženega ulova ali ribolovnega napora pri pridnenem ribolovu na območju Konvencije SPRFMO od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2006, ne izvajajo ribolova, razen če SPRFMO odobri njihov načrt za ribolov brez zabeleženega ulova.
Oddelek 5
Območje Konvencije IATTC
Člen 28
Ribolov z zaporno plavarico
1.Ribolov rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares), veleokega tuna (Thunnus obesus) in črtastega tuna (Katsuwonus pelamis) s plovili z zaporno plavarico je prepovedan:
(a)od 29. julija do 28. septembra 2017 ali od 18. novembra 2017 do 18. januarja 2018 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:
–tihooceanska obala Amerik,
–zemljepisna dolžina 150° Z,
–zemljepisna širina 40º S,
–zemljepisna širina 40° J;
(b)od 29. septembra do 29. oktobra 2017 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:
–zemljepisna dolžina 96° Z,
–zemljepisna dolžina 110° Z,
–zemljepisna širina 4º S,
–zemljepisna širina 3º J.
2.Zadevne države članice Komisijo pred 1. aprilom 2017 uradno obvestijo o izbranem obdobju prepovedi iz odstavka 1. Vsa plovila zadevnih držav članic, opremljena z zaporno plavarico, na območjih, opredeljenih v odstavku 1, v izbranem obdobju ustavijo ribolov z zaporno plavarico.
3.Plovila z zaporno plavarico, ki lovijo tuna na območju Konvencije IATTC, obdržijo na krovu in nato iztovorijo ali pretovorijo celotni ulov rumenoplavutega, veleokega in črtastega tuna.
4.Odstavek 3 se ne uporablja v naslednjih primerih:
(a)kadar ribe veljajo za neprimerne za prehrano ljudi iz razlogov, ki niso povezani z velikostjo, ali
(b)med končnim delom ribolovnega potovanja, če plovilo nima dovolj prostora za shranitev tuna, ujetega na tem delu potovanja.
Člen 29
Prepoved ribolova oceanskih beloplavutih morskih psov
1.Na območju Konvencije IATTC je prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, shranjevati, ponujati za prodajo, prodajati ali iztovarjati kateri koli del trupa ali celoten trup oceanskega beloplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus).
2.Ob nenamernem ulovu se vrsta iz odstavka 1 ne poškoduje. Osebke upravljavci plovil nemudoma izpustijo.
3.Upravljavci plovil:
(a)zabeležijo število izpustov z navedbo stanja (mrtev ali živ osebek);
(b)informacije iz točke (a) sporočijo državi članici, katere državljani so. Države članice do 31. januarja pošljejo Komisiji podatke, zbrane v preteklem letu.
Člen 30
Prepoved ribolova raž iz družine Mobulidae
Za ribiška plovila Unije se na območju Konvencije IATTC prepove loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, shranjevati, ponujati za prodajo ali prodajati kateri koli del trupa ali celoten trup raž iz družine Mobulidae (družina Mobulidae, ki vključuje roda Manta in Mobula). Ribiška plovila Unije takoj, ko opazijo, da so bile ulovljene raže iz družine Mobulidae, če je le mogoče, te ribe nemudoma izpustijo žive in nepoškodovane.
Oddelek 6
Območje Konvencije SEAFO
Člen 31
Prepoved ribolova globokomorskih morskih psov
Prepovedan je usmerjeni ribolov naslednjih globokomorskih morskih psov na območju Konvencije SEAFO:
–fantomske morske mačke (Apristurus manis),
–bigelowovega svetilca (Etmopterus bigelowi),
–kratkorepega svetilca (Etmopterus brachyurus),
–velikega svetilca (Etmopterus princeps),
–gladkega svetilca (Etmopterus pusillus),
–raže (Rajidae),
–žametastega trneža (Scymnodon squamulosus),
–globokomorskih morskih psov nadvrste Selachimorpha,
–trneža (Squalus acanthias).
Oddelek 7
Območje Konvencije WCPFC
Člen 32
Pogoji za ribolov veleokega tuna, rumenoplavutega tuna, črtastega tuna
in južnopacifiškega belega tuna
1.Države članice zagotovijo, da število ribolovnih dni, dodeljenih plovilom z zaporno plavarico, ki lovijo veleokega tuna (Thunnus obesus), rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares) in črtastega tuna (Katsuwonus pelamis) na delu območja Konvencije WCPFC na odprtem morju, ki leži med 20° S in 20° J, ne presega 403 dni.
2.Ribiška plovila Unije ne lovijo južnopacifiškega belega tuna (Thunnus alalunga) na območju Konvencije WCPFC, južno od 20° J.
3.Države članice zagotovijo, da ulov veleokega tuna (Thunnus obesus) s plovili s parangalom v letu 2017 ne preseže 2 000 ton.
Člen 33
Zaprto območje za ribolov FAD
1.Na delu območja Konvencije WCPFC, ki leži med 20° S in 20° J, se med polnočjo (00:00) 1. julija 2017 in polnočjo (24:00) 31. oktobra 2017 prepovejo ribolovne dejavnosti plovil z zaporno plavarico, ki uporabljajo naprave za zbiranje rib (FAD). V tem času lahko plovila z zaporno plavarico na tem delu območja Konvencije WCPFC izvajajo ribolovne dejavnosti le, če je na krovu opazovalec, ki nadzoruje, da plovilo v nobenem trenutku:
(a)ne uporablja FAD ali podobnih elektronskih naprav oziroma si z njimi pomaga;
(b)v povezavi s FAD ne lovi jat.
2.Vsa plovila z zaporno plavarico, ki lovijo na delu območja Konvencije WCPFC iz odstavka 1, obdržijo na krovu in iztovorijo ali pretovorijo celoten ulov veleokega, rumenoplavutega in črtastega tuna.
3.Odstavek 2 se ne uporablja v naslednjih primerih:
(a)med končnim delom ribolovnega potovanja, če plovilo nima dovolj prostora za shranitev vseh rib;
(b)kadar so ribe neprimerne za prehrano ljudi iz razlogov, ki niso povezani z velikostjo, ali
(c)v primeru resne okvare zamrzovalne opreme.
Člen 34
Omejitve števila ribiških plovil Unije z dovoljenjem za ribolov mečarice
Največje število ribiških plovil Unije, za katera je bil odobren ribolov mečarice (Xiphias gladius) na območjih južno od 20° J območja Konvencije WCPFC, je navedeno v Prilogi VII.
Člen 35
Svilnati morski psi in oceanski beloplavuti morski psi
1.Prepovedano je zadržanje na krovu, pretovarjanje, skladiščenje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa naslednjih vrst na območju Konvencije WCPFC:
(a)svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis),
(b)oceanskega beloplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus).
2.Ob nenamernem ulovu se vrste iz odstavka 1 ne poškodujejo. Osebki se takoj izpustijo.
Člen 36
Območje prekrivanja med IATTC in WCPFC
1.Plovila, navedena izključno v registru WCPFC, uporabijo ukrepe iz tega oddelka, ko lovijo na območju prekrivanja med IATTC in WCPFC, kot je določeno v členu 4(s).
2.Plovila, navedena tako v registru WCPFC kot v registru IATTC, ter plovila, navedena izključno v registru IATTC, uporabijo ukrepe iz člena 28(1)(a), (2), (3) in (4) ter člena 29, ko lovijo na območju prekrivanja med IATTC in WCPFC, kot je določeno v členu 4(s).
Oddelek 8
Območje Sporazuma GFCM
Člen 37
Mali pelagični staleži na geografskih podobmočjih 17 in 18
1.Ulov malih pelagičnih staležev, ki ga opravijo ribiška plovila Unije na geografskih podobmočjih 17 in 18, ne presega ravni iz leta 2014, določenih v Prilogi IL.
2.Število dni, dodeljeno ribiškim plovilom Unije, ki lovijo male pelagične staleže (sardelo in sardona) na geografskih podobmočjih 17 in 18, ne presega 180 dni na leto. Največje število dni, dodeljeno plovilom, ki lovijo sardelo, znaša 144 dni. Največje število dni, dodeljeno plovilom, ki lovijo sardona, znaša 144 dni.
3.Države članice za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, uporabijo naslednja začasna zaprtja:
(a)za plovila, ki lovijo sardelo, zaprtja, ki trajajo najmanj 15, vendar ne več kot 30 zaporednih dni, v celotnem Jadranskem morju (geografski podobmočji GFCM 17 in 18) od 1. januarja do 31. marca ali od 1. oktobra do 31. decembra;
(b)
za plovila, ki lovijo sardona, zaprtja, ki trajajo najmanj 15, vendar ne več kot 30 zaporednih dni, v celotnem Jadranskem morju (geografski podobmočji GFCM 17 in 18) od 1. aprila do 30. septembra;
(c)
za vsa plovila z dolžino več kot 12 metrov, ki lovijo male pelagične staleže, zaprtja, ki trajajo najmanj 6 mesecev in zajemajo najmanj 30 odstotkov območij, ki so jih države članice opredelile kot območja odraščanja ali območja posebnega pomena za varstvo zgodnjih starostnih skupin rib (v teritorialnem in notranjem morju).
Oddelek 9
Beringovo morje
Člen 38
Prepoved ribolova na odprtem morju Beringovega morja
Ribolov aljaškega polaka (Theragra chalcogramma) na odprtem morju Beringovega morja je prepovedan.
NASLOV III
RIBOLOVNE MOŽNOSTI
ZA PLOVILA TRETJIH DRŽAV V VODAH UNIJE
Člen 39
TAC
Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Norveške, in ribiška plovila, ki so registrirana na Ferskih otokih, imajo dovoljenje za ribolov v vodah Unije v okviru TAC iz Priloge I k tej uredbi ter ob upoštevanju pogojev iz te uredbe in poglavja III Uredbe (ES) št. 1006/2008.
Člen 40
Dovoljenja za ribolov
Največje število dovoljenj za ribolov za plovila tretjih držav, ki lovijo v vodah Unije, je določeno v Prilogi VIII.
Člen 41
Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova
Pogoji iz člena 7 se uporabljajo za ulov in prilov plovil tretje države, ki lovijo ribe v okviru dovoljenj iz člena 40.
Člen 42
Prepovedi
1.Za plovila tretjih držav je prepovedan ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje naslednjih vrst, če so iz voda Unije:
(1)žarkaste raže (Amblyraja radiata) v vodah Unije razdelkov ICES IIa, IIIa in VIId ter podobmočja ICES IV;
(2)naslednjih vrst pilarjev v vodah Unije:
(i)Anoxypristis cuspidate;
(ii)Pristis clavata;
(iii)Pristis pectinata;
(iv)Pristis pristis;
(v)Pristis zijsron;
(3)morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus) in belega morskega volka (Carcharodon carcharias) v vodah Unije;
(4)kompleksa vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) kljunate raže (Dipturus batis) v vodah Unije razdelka ICES IIa ter podobmočij ICES III, IV, VI, VII, VIII, IX in X;
(5)pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus), ulovljenega s parangalom v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočij ICES I, IV, V, VI, VII, VIII, XII in XIV;
(6)gladkega svetilca (Etmopterus pusillus) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočij ICES I, IV, V, VI, VII, VIII, XII in XIV;
(7)temnega morskega psa (Dalatias licha), kljunatega morskega psa (Deania calcea), luskastega globokomorskega trneža (Centrophorus squamosus), velikega svetilca (Etmopterus princeps) in portugalskega morskega psa (Centroscymnus coelolepis) v vodah Unije razdelka ICES IIa ter podobmočij ICES I, IV in XIV;
(8)atlantskega morskega psa (Lamna nasus) v vodah Unije;
(9)grebenaste mante (Manta alfredi) v vodah Unije;
(10)mante (Manta birostris) v vodah Unije;
(11)naslednjih vrst raž iz rodu Mobula v vodah Unije:
(i)Mobula mobular;
(ii)Mobula rochebrunei;
(iii)Mobula japanica;
(iv)Mobula thurstoni;
(v)Mobula eregoodootenkee;
(vi)Mobula munkiana;
(vii)Mobula tarapacana;
(viii)Mobula kuhlii;
(ix)Mobula hypostoma;
(12)raže trnjevke (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES IIIa;
(13)norveške kljunate raže (Raja (Dipturus) nidarosiensis) v vodah Unije razdelkov ICES VIa, VIb, VIIa, VIIb, VIIc, VIIe, VIIf, VIIg, VIIh in VIIk;
(14)valovito progaste raže (Raja undulata) v vodah Unije podobmočij ICES VI, IX in X ter bele raže (Raja alba) v vodah Unije podobmočij ICES VI, VII, VIII, IX in X;
(15)goslašev (Rhinobatidae) v vodah Unije podobmočij ICES I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X in XII;
(16)sklata (Squatina squatina) v vodah Unije.
2.Ob nenamernem ulovu se vrsta iz odstavka 1 ne poškoduje. Osebki se takoj izpustijo.
NASLOV IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 43
Postopek v odboru
1.Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 44
Prehodna določba
Člen 10, člen 12(2) ter členi 13, 19, 20, 25, 29, 30, 31, 35, 38 in 42 se v letu 2018 še naprej smiselno uporabljajo do začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2018.
Člen 45
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2017.
Člen 8 se uporablja od 1. februarja 2017.
Določbe o ribolovnih možnostih iz členov 20, 21 in 22 ter iz prilog IE in V za nekatere staleže na območju Konvencije CCAMLR se uporabljajo od 1. decembra 2016.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 27.10.2016
COM(2016) 698 final
PRILOGE
k
predlogu Uredbe Sveta
o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2017 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije
PRILOGA IIA
RIBOLOVNI NAPOR ZA PLOVILA
V ZVEZI Z UPRAVLJANJEM NEKATERIH STALEŽEV TRSKE,
MORSKE PLOŠČE IN MORSKEGA LISTA V RAZDELKIH ICES IIIa, VIa, VIIa, VIId,
NA PODOBMOČJU ICES IV TER V VODAH UNIJE RAZDELKOV ICES IIa IN Vb
1.PODROČJE UPORABE
1.1Ta priloga se uporablja za ribiška plovila Unije, ki imajo na krovu ali uporabljajo katero koli orodje iz točke 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1342/2008 in so prisotna na katerem koli geografskem območju iz točke 2 te priloge.
1.2.Ta priloga se ne uporablja za plovila s skupno dolžino manj kot 10 metrov. Takšnim plovilom ni treba imeti dovoljenj za ribolov, izdanih v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009. Zadevna država članica oceni ribolovni napor teh plovil glede na skupine napora, v katere so uvrščene, pri čemer uporabi primerne metode vzorčenja. V obdobju upravljanja, določenem v členu 1(2)(b) te uredbe, bo Komisija zaprosila za znanstveno mnenje za oceno izvajanja napora teh plovil, na podlagi katerega bodo v prihodnosti vključena v ureditev ribolovnega napora.
2.REGULIRANO ORODJE IN GEOGRAFSKA OBMOČJA
Za namene te priloge se uporabljajo skupine orodja iz točke 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1342/2008 (v nadaljnjem besedilu: regulirano orodje) in skupine geografskih območij iz točke 2 navedene priloge.
3.DOVOLJENJA
Če se zdi državi članici zaradi krepitve trajnostnega izvajanja te ureditve ribolovnega napora primerno, lahko na vseh geografskih območjih, za katera velja ta priloga, prepove ribolov z reguliranim orodjem vsem plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo in ki nimajo zabeleženih takih ribolovnih dejavnosti, razen če se na navedenem območju prepreči ribolov enakovredne zmogljivosti, merjene v kilovatih.
4.NAJVEČJI DOVOLJENI RIBOLOVNI NAPOR
4.1Največji dovoljeni ribolovni napor iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1342/2008 in člena 9(2) Uredbe (ES) št. 676/2007 za obdobje upravljanja, določeno v členu 1(2)(b) te uredbe, je za vsako skupino napora posamezne države članice določen v Dodatku k tej prilogi.
4.2Najvišje stopnje letnega ribolovnega napora, določene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1954/2003, ne vplivajo na največji dovoljeni ribolovni napor iz te priloge.
5.UPRAVLJANJE
5.1Države članice največji dovoljeni napor upravljajo v skladu s pogoji iz člena 9 Uredbe (ES) št. 676/2007, člena 4 in členov od 13 do 17 Uredbe (ES) št. 1342/2008 ter členov od 26 do 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009.
5.2Država članica lahko uvede obdobja upravljanja za dodelitev celote ali dela največjega dovoljenega napora posameznemu plovilu ali skupini plovil. V tem primeru število dni ali ur, ko je plovilo lahko prisotno na območju med obdobjem upravljanja, opredeli zadevna država članica sama. V takih obdobjih upravljanja lahko zadevna država članica prerazporedi napor med posameznimi plovili ali skupinami plovil.
5.3Če država članica odobri, da so plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, na območju prisotna po urah, še naprej meri porabo dni v skladu s pogoji iz točke 5.1. Na zahtevo Komisije zadevna država članica predstavi previdnostne ukrepe, ki jih je sprejela, da se izogne prekomerni porabi napora na območju zaradi plovil, ki prisotnost na območju končajo pred iztekom 24urnega obdobja.
6.POROČILO O RIBOLOVNEM NAPORU
Člen 28 Uredbe (ES) št. 1224/2009 se uporablja za plovila, ki spadajo v področje uporabe te priloge. Geografsko območje iz navedenega člena se za namene upravljanja trske razume kot vsako od geografskih območij iz točke 2 te priloge.
7.SPOROČANJE USTREZNIH PODATKOV
Države članice Komisiji v skladu s členoma 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 sporočijo podatke o ribolovnem naporu, ki ga izvajajo njihova ribiška plovila. Podatki se sporočijo prek sistema izmenjave ribolovnih podatkov ali morebitnega prihodnjega sistema zbiranja podatkov, ki ga uporablja Komisija.
Dodatek k Prilogi IIA
Največji dovoljeni ribolovni napor v kilovatnih dneh
(a)Kattegat:
|
Regulirano orodje
|
DK
|
DE
|
SE
|
|
TR1
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
TR2
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
TR3
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
BT1
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
BT2
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
GN
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
GT
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
LL
|
pm
|
pm
|
pm
|
(b)Skagerrak, del razdelka ICES IIIa, ki ga Skagerrak in Kattegat ne vključujeta; podobmočje ICES IV in vode Unije razdelka ICES IIa; razdelek ICES VIId:
|
Regulirano orodje
|
BE
|
DK
|
DE
|
ES
|
FR
|
IE
|
NL
|
SE
|
UK
|
|
TR1
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
TR2
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
TR3
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
BT1
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
BT2
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
GN
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
GT
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
LL
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
(c)Razdelek ICES VIIa:
|
Regulirano orodje
|
BE
|
FR
|
IE
|
NL
|
UK
|
|
TR1
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
TR2
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
TR3
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
BT1
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
BT2
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
GN
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
GT
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
LL
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
(d)Razdelek ICES VIa in vode Unije razdelka ICES Vb:
|
Regulirano orodje
|
BE
|
DE
|
ES
|
FR
|
IE
|
UK
|
|
TR1
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
TR2
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
TR3
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
BT1
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
BT2
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
GN
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
GT
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
LL
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
PRILOGA IIB
RIBOLOVNI NAPOR ZA PLOVILA V OKVIRU
OBNOVITVE NEKATERIH STALEŽEV
JUŽNEGA OSLIČA IN ŠKAMPA
V RAZDELKIH ICES VIIIc IN IXa Z IZJEMO CADIŠKEGA ZALIVA
Poglavje I
Splošne določbe
1.PODROČJE UPORABE
Ta priloga se uporablja za ribiška plovila Unije s skupno dolžino 10 metrov ali več, ki imajo na krovu ali uporabljajo vlečne mreže, danske potegalke ali podobno orodje z velikostjo mrežnega očesa 32 mm ali več, zabodne mreže z velikostjo mrežnega očesa 60 mm ali več ali pridnene parangale v skladu z Uredbo (ES) št. 2166/2005 in ki so prisotna v razdelkih ICES VIIIc in IXa z izjemo Cadiškega zaliva.
2.OPREDELITEV POJMOV
V tej prilogi:
(a)„skupina orodja“ pomeni skupino, ki jo sestavljata naslednji dve kategoriji orodja:
(i)vlečne mreže, danske potegalke ali podobno orodje z velikostjo mrežnega očesa 32 mm ali več in
(ii)zabodne mreže z velikostjo mrežnega očesa 60 mm ali več ter pridneni parangali;
(b)„regulirano orodje“ pomeni katero koli od dveh kategorij orodja iz skupine orodja;
(c)„območje“ pomeni razdelka ICES VIIIc in IXa z izjemo Cadiškega zaliva;
(d)„trenutno obdobje upravljanja“ pomeni obdobje, določeno v členu 1(2)(b);
(e)„posebna pogoja“ pomeni posebna pogoja iz točke 6.1.
3.
OMEJITEV DEJAVNOSTI
Brez poseganja v člen 29 Uredbe (ES) št. 1224/2009 vsaka država članica zagotovi, da so ribiška plovila Unije, ki plujejo pod njeno zastavo, prisotna na območju največ toliko dni, kot je določeno v poglavju III te priloge, če imajo na krovu regulirano orodje.
Poglavje II
Dovoljenja
4.PLOVILA Z DOVOLJENJEM
4.1Država članica na tem območju ne dovoli ribolova z reguliranim orodjem nobenemu od plovil, ki pluje pod njeno zastavo in na tem območju nima zabeleženih takih ribolovnih dejavnosti v obdobju od leta 2002 do 2015, z izjemo zabeleženih ribolovnih dejavnosti, ki so posledica prenosa dni med ribiškimi plovili, razen če se na tem območju prepreči ribolov enakovredne zmogljivosti, merjene v kilovatih.
4.2Plovilu, ki pluje pod zastavo države članice in nima kvote na tem območju, se na tem območju ne odobri ribolov z reguliranim orodjem, razen če se plovilu kvota dodeli po prenosu v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in se mu dodelijo dnevi na morju v skladu s točko 11 ali 12 te priloge.
Poglavje III
Število dni prisotnosti na območju,
dodeljenih ribiškim plovilom Unije
5.NAJVEČJE ŠTEVILO DNI
5.1Največje število dni na morju v trenutnem obdobju upravljanja, ki ga lahko država članica zastave odobri plovilu za prisotnost na območju, če ima na krovu katero koli regulirano orodje, je prikazano v tabeli I.
5.2Če lahko plovilo dokaže, da njegov ulov osliča obsega manj kot 8 % skupne žive teže rib, ulovljenih med ribolovnim potovanjem, se državi članici zastave plovila dovoli, da dni na morju v okviru navedenega ribolovnega potovanja ne upošteva pri največjem številu dni, ki ga plovilo v skladu s tabelo I sme preživeti na morju.
6.POSEBNA POGOJA ZA DODELITEV DNI
6.1Za določitev največjega števila dni na morju, ki ga lahko država članica zastave odobri ribiškemu plovilu Unije za prisotnost na območju, se uporabljata naslednja posebna pogoja v skladu s tabelo I:
(a)skupna količina iztovarjanj osliča v vsakem od koledarskih let 2013 in 2014, ki jih je opravilo zadevno plovilo, je manjša od 5 ton, kar zadeva iztovarjanja v živi teži, in
(b)skupna količina iztovarjanj škampa v letih, opredeljenih v točki (a) zgoraj, ki jih je opravilo zadevno plovilo, je manjša od 2,5 tone, kar zadeva iztovarjanja v živi teži.
6.2Če je plovilo zaradi skladnosti s posebnima pogojema upravičeno do neomejenega števila dni, njegova iztovarjanja v trenutnem obdobju upravljanja ne presegajo 5 ton skupne količine iztovarjanj v živi teži osliča in 2,5 tone skupne količine iztovarjanj v živi teži škampa.
6.3Če plovilo ne izpolni katerega izmed teh pogojev, takoj izgubi pravico do dodelitve dni, ki ustrezajo danima posebnima pogojema.
6.4Uporaba posebnih pogojev iz točke 6.1 se lahko prenese z enega plovila na eno ali več drugih plovil, ki nadomestijo navedeno plovilo v ladjevju, pod pogojem, da nadomestno plovilo uporablja podobno orodje in nima za nobeno leto svojega delovanja zabeleženega iztovarjanja osliča ali škampa, ki bi preseglo količini iz točke 6.1.
Tabela I
Največje število dni, ko je plovilo lahko prisotno na območju v enem letu glede na ribolovno orodje
|
Posebni pogoj
|
Regulirano orodje
|
Največje število dni
|
|
|
Vlečne mreže, danske potegalke in podobno orodje z velikostjo mrežnega očesa ≥ 32 mm, zabodne mreže z velikostjo mrežnega očesa ≥ 60 mm in pridneni parangali
|
ES
|
126
|
|
|
|
FR
|
109
|
|
|
|
PT
|
113
|
|
6.1(a) in 6.1(b)
|
Vlečne mreže, danske potegalke in podobno orodje z velikostjo mrežnega očesa ≥ 32 mm, zabodne mreže z velikostjo mrežnega očesa ≥ 60 mm in pridneni parangali
|
Neomejeno
|
7.SISTEM KILOVATNIH DNI
7.1Država članica lahko upravlja dodelitve ribolovnega napora v skladu s sistemom kilovatnih dni. S tem sistemom lahko vsakemu zadevnemu plovilu za katero koli regulirano orodje in kateri koli posebni pogoj iz tabele I odobri, da je na območju prisotno največje število dni, ki je drugačno od števila iz navedene tabele, če se skupno število kilovatnih dni, ki ustreza reguliranemu orodju in posebnemu pogoju, ne preseže.
7.2To skupno število kilovatnih dni je vsota vseh posameznih ribolovnih naporov, dodeljenih plovilom, ki plujejo pod zastavo zadevne države članice ter izpolnjujejo pogoje za regulirano orodje in po potrebi posebna pogoja. Posamezni ribolovni napori se izračunajo v kilovatnih dnevih kot zmnožek moči motorja posameznega plovila in števila dni na morju, do katerih bi bilo plovilo upravičeno v skladu s tabelo I, če se točka 7.1 ne bi uporabljala. Če število dni s tabelo I ni omejeno, je dejansko število dni, do katerega je plovilo upravičeno, 360.
7.3Država članica, ki želi uporabiti sistem iz točke 7.1, Komisiji predloži zahtevek za regulirano orodje in posebna pogoja iz tabele I skupaj s poročili v elektronski obliki, ki vsebujejo podrobnosti izračuna, ki temelji na:
(a)seznamu plovil z dovoljenjem za ribolov z navedbo njihove številke v registru ribiškega ladjevja Unije (CFR) in moči motorja;
(b)evidencah teh plovil iz let, opredeljenih v točki 6.1(a), iz katerih je razvidna sestava ulova, opredeljena v posebnih pogojih iz točke 6.1(a) ali (b), če za plovila veljata posebna pogoja;
(c)številu dni na morju, ki bi bilo vsakemu plovilu prvotno odobreno za ribolov v skladu s tabelo I, in številu dni na morju, do katerega bi bilo vsako plovilo upravičeno ob uporabi točke 7.1.
7.4Komisija na podlagi tega zahtevka oceni, ali so izpolnjeni pogoji iz točke 7, in državi članici po potrebi dovoli uporabo sistema iz točke 7.1.
8.DODELITEV DODATNIH DNI ZA DOKONČNO PREKINITEV RIBOLOVNIH DEJAVNOSTI
8.1Komisija lahko državi članici dodeli dodatno število dni na morju, ki ga lahko država članica zastave odobri plovilu za prisotnost na območju, če ima na krovu katero koli regulirano orodje, in sicer na podlagi dokončne prekinitve ribolovnih dejavnosti v predhodnem obdobju upravljanja, v skladu s členom 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 ali v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 744/2008. Komisija lahko za vsak primer posebej na podlagi pisnega in ustrezno utemeljenega zahtevka zadevne države članice upošteva dokončno prekinitev zaradi drugih okoliščin. V takem pisnem zahtevku so opredeljena zadevna plovila in za vsako posebej je potrjeno, da ne bo nikoli več opravljalo ribolovnih dejavnosti.
8.2V kilovatnih dneh merjen napor, ki so ga v letu 2003 porabila umaknjena plovila, ki uporabljajo regulirano orodje, se deli z naporom, ki so ga v letu 2003 porabila vsa plovila, ki uporabljajo navedeno orodje. Dodatno število dni na morju se nato izračuna s pomnožitvijo tako dobljenega deleža s številom dni, ki bi bilo dodeljeno v skladu s tabelo I. Vsak del dneva, ki izhaja iz tega izračuna, se zaokroži na najbližji celi dan.
8.3Točki 8.1 in 8.2 se ne uporabljata, če se je plovilo nadomestilo v skladu s točko 3 ali 6.4 ali če je bil umik že uporabljen v prejšnjih letih za pridobitev dodatnih dni na morju.
8.4Država članica, ki želi izkoristiti dodelitve iz točke 8.1, Komisiji do 15. junija trenutnega obdobja upravljanja predloži zahtevek skupaj s poročili v elektronski obliki, ki za vsako skupino orodja in posebna pogoja iz tabele I vsebujejo podrobnosti izračuna, ki temelji na:
(a)seznamih umaknjenih plovil z njihovo številko v registru ribiškega ladjevja Unije (CFR) in močjo motorja;
(b)ribolovni dejavnosti teh plovil v letu 2003, izračunani v dnevih na morju po skupini ribolovnega orodja in po potrebi posebnih pogojih.
8.5Na podlagi takega zahtevka države članice lahko Komisija tej državi članici z izvedbenimi akti dodeli dodatno število dni k številu, ki je bilo določeno v točki 5.1 za navedeno državo članico. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).
8.6Država članica lahko v trenutnem obdobju upravljanja prerazporedi dodatno število dni na morju na vsa preostala plovila v ladjevju, ki izpolnjujejo pogoje za regulirano orodje, ali na del teh plovil. Dodatnih dni, pripadajočih umaknjenemu plovilu, ki je bilo upravičeno do posebnega pogoja iz točke 6.1(a) ali (b), se ne sme dodeliti plovilu, ki nadaljuje z dejavnostjo in ni upravičeno do posebnega pogoja.
8.7Kadar Komisija dodeli dodatne dni na morju zaradi dokončne prekinitve ribolovnih dejavnosti v predhodnem obdobju upravljanja, se največje število dni na državo članico in orodje iz tabele I ustrezno prilagodi za trenutno obdobje upravljanja.
9.DODELITEV DODATNIH DNI ZARADI OKREPLJENEGA ZNANSTVENEGA OPAZOVANJA
9.1Komisija lahko državi članici na podlagi programa okrepljenega znanstvenega opazovanja v okviru partnerstva med znanstveniki in ribiško industrijo dodeli tri dodatne dni, ko sme biti plovilo prisotno na območju, če ima na krovu katero koli regulirano orodje. Tak program je osredotočen zlasti na ravni zavržkov in sestavo ulova ter presega zahteve o zbiranju podatkov iz Uredbe (ES) št. 199/2008 in njenih izvedbenih pravil za nacionalne programe.
9.2Znanstveni opazovalci so neodvisni od lastnika in kapitana plovila ter vseh članov posadke.
9.3Država članica, ki želi izkoristiti dodelitve iz točke 9.1, predloži Komisiji v odobritev opis svojega programa okrepljenega znanstvenega opazovanja.
9.4Na podlagi tega opisa in po posvetovanju s STECF lahko Komisija zadevni državi članici z izvedbenimi akti dodeli dodatno število dni k številu, ki je bilo določeno v točki 5.1, za navedeno državo članico ter za plovila, območje in orodje, ki jih zadeva program okrepljenega znanstvenega opazovanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).
9.5Če je Komisija program okrepljenega znanstvenega opazovanja, ki ga je predložila država članica, že odobrila v preteklosti in želi zadevna država članica nadaljevati z njegovo uporabo brez sprememb, obvesti Komisijo o nadaljnji uporabi programa štiri tedne pred začetkom obdobja, za katerega se bo program uporabljal.
Poglavje IV
Upravljanje
10.SPLOŠNE OBVEZNOSTI
Države članice največji dovoljeni napor upravljajo v skladu s pogoji iz člena 8 Uredbe (ES) št. 2166/2005 in členov 26 do 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009.
11.OBDOBJA UPRAVLJANJA
11.1Država članica lahko dneve prisotnosti na območju iz tabele I razdeli v obdobja upravljanja, ki trajajo en ali več koledarskih mesecev.
11.2Število dni ali ur, ko je plovilo lahko prisotno na območju v obdobju upravljanja, določi zadevna država članica.
11.3Če država članica odobri, da so plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, na območju prisotna po urah, še naprej meri porabo dni, kot je navedeno v točki 10. Na zahtevo Komisije država članica predstavi previdnostne ukrepe, ki jih je sprejela, da se izogne prekomerni porabi dni na območju zaradi plovil, ki prisotnost na območju zaključijo pred iztekom 24urnega obdobja.
Poglavje V
Izmenjava dodelitev ribolovnega napora
12.PRENOS DNI MED RIBIŠKIMI PLOVILI, KI PLUJEJO POD ZASTAVO ISTE DRŽAVE ČLANICE
12.1Država članica lahko kateremu koli ribiškemu plovilu, ki pluje pod njeno zastavo, dovoli, da prenese dneve prisotnosti na območju, do katerih je upravičeno, na drugo plovilo, ki pluje pod njeno zastavo, če je zmnožek dni, ki jih je prejelo plovilo, in moči njegovega motorja v kilovatih (kilovatni dnevi) enak ali manjši od zmnožka dni, ki jih prenese plovilo dajalec, in moči motorja tega plovila v kilovatih. Moč motorja plovil v kilovatih je moč, ki je za vsako plovilo zabeležena v registru ribiškega ladjevja Unije.
12.2Skupno število dni prisotnosti na območju, prenesenih v skladu s točko 12.1, pomnoženo z močjo motorja plovila dajalca v kilovatih, ne sme biti večje od zabeleženega povprečnega letnega števila dni plovila dajalca na tem območju, kot je preverjeno v ribolovnem ladijskem dnevniku, v letih, opredeljenih v točki 6.1(a), pomnoženega z močjo motorja tega plovila v kilovatih.
12.3Prenos dni iz točke 12.1 je dovoljen med plovili, ki izvajajo dejavnosti s katerim koli reguliranim orodjem in v istem obdobju upravljanja.
12.4Prenos dni je dovoljen samo za plovila, ki so upravičena do dodelitve ribolovnih dni brez posebnih pogojev.
12.5Države članice na zahtevo Komisije predložijo informacije o opravljenih prenosih. Oblike preglednice za zbiranje in prenos informacij iz te točke lahko določi Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).
13.PRENOS DNI MED RIBIŠKIMI PLOVILI, KI PLUJEJO POD ZASTAVO RAZLIČNIH DRŽAV ČLANIC
Države članice lahko dovolijo prenos dni prisotnosti na območju za isto obdobje upravljanja in na istem območju med katerimi koli ribiškimi plovili, ki plujejo pod njihovo zastavo, če se smiselno uporabljajo točke 4.1, 4.2 in 12. Če se države članice odločijo, da bodo takšen prenos odobrile, Komisijo pred samim prenosom obvestijo o podrobnostih prenosa, vključno s številom prenesenih dni, ribolovnim naporom in po potrebi s tem povezanimi ribolovnimi kvotami.
Poglavje VI
Obveznosti poročanja
14.POROČILO O RIBOLOVNEM NAPORU
Člen 28 Uredbe (ES) št. 1224/2009 se uporablja za plovila, ki spadajo v področje uporabe te priloge. Geografsko območje iz navedenega člena se razume kot območje, določeno v točki 2 te priloge.
15.ZBIRANJE USTREZNIH PODATKOV
Države članice za vsako četrtletje zberejo informacije o skupnem ribolovnem naporu na območju za vlečno in mirujoče orodje, naporu plovil, ki na območju uporabljajo druge vrste orodja, in o moči motorja teh plovil v kilovatnih dneh na podlagi informacij, ki se uporabljajo za upravljanje ribolovnih dni prisotnosti na območju iz te priloge.
16.SPOROČANJE USTREZNIH PODATKOV
Države članice Komisiji na njeno zahtevo pošljejo tabelo s podatki iz točke 15 v obliki, določeni v tabelah II in III, na ustrezen elektronski poštni naslov, ki ga Komisija sporoči državam članicam. Države članice Komisiji na njeno zahtevo pošljejo podrobne informacije o dodeljenem in porabljenem naporu za celoto ali del trenutnega in predhodnega obdobja upravljanja, in sicer v obliki, določeni v tabelah IV in V.
Tabela II
Oblika poročila o kilovatnih dneh na obdobje upravljanja
|
Država članica
|
Orodje
|
Obdobje upravljanja
|
Kumulativna prijava napora
|
|
(1)
|
(2)
|
(3)
|
(4)
|
Tabela III
Oblika podatkov o kilovatnih dneh na obdobje upravljanja
|
Ime polja
|
Največje št. znakov/števk
|
Poravnava(1) L(evo)/D(esno)
|
Opredelitev in opombe
|
|
(1)
Država članica
|
3
|
|
Država članica (tričrkovna oznaka ISO), v kateri je plovilo registrirano
|
|
(2)
Orodje
|
2
|
|
Ena od naslednjih vrst orodja:
TR = vlečne mreže, danske potegalke in podobno orodje ≥ 32 mm
GN = zabodne mreže ≥ 60 mm
LL = pridneni parangali
|
|
(3)
Obdobje upravljanja
|
4
|
|
Eno obdobje upravljanja v obdobju od obdobja upravljanja 2006 do trenutnega obdobja upravljanja
|
|
(4)
Kumulativna prijava napora
|
7
|
D
|
Kumulativna količina ribolovnega napora, izražena v kilovatnih dneh, od 1. februarja do 31. januarja zadevnega obdobja upravljanja
|
|
(1)
Pomembne informacije za prenos podatkov s formatiranjem s fiksno dolžino.
|
Tabela IV
Oblika poročila o informacijah glede plovila
|
Država članica
|
CFR
|
Zunanja oznaka
|
Trajanje obdobja upravljanja
|
Prijavljeno orodje
|
Posebni pogoj, ki velja za prijavljena orodja
|
Št. dni, ko je uporaba prijavljenih orodij dovoljena
|
Št. izkoriščenih dni s prijavljenimi orodji
|
Prenos dni
|
|
|
|
|
|
Št. 1
|
Št. 2
|
Št. 3
|
…
|
Št. 1
|
Št. 2
|
Št. 3
|
…
|
Št. 1
|
Št. 2
|
Št. 3
|
…
|
Št. 1
|
Št. 2
|
Št. 3
|
…
|
|
|
(1)
|
(2)
|
(3)
|
(4)
|
(5)
|
(5)
|
(5)
|
(5)
|
(6)
|
(6)
|
(6)
|
(6)
|
(7)
|
(7)
|
(7)
|
(7)
|
(8)
|
(8)
|
(8)
|
(8)
|
(9)
|
Tabela V
Oblika podatkov o informacijah glede plovila
|
Polje
|
Največje št. znakov/števk
|
Poravnava(1)
L(evo)/D(esno)
|
Opredelitev in opombe
|
|
(1)
Država članica
|
3
|
|
Država članica (tričrkovna oznaka ISO), v kateri je plovilo registrirano
|
|
(2)
CFR
|
12
|
|
Številka v registru ribiškega ladjevja Unije (CFR)
Enotna identifikacijska številka ribiškega plovila
Država članica (tričrkovna oznaka ISO), ki ji sledi razpoznavni niz (9 znakov). Če ima razpoznavni niz manj kot 9 znakov, se na levo stran pripišejo dodatne ničle
|
|
(3)
Zunanja oznaka
|
14
|
L
|
V skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 1381/87(2)
|
|
(4)
Trajanje obdobja upravljanja
|
2
|
L
|
Dolžina obdobja upravljanja v mesecih
|
|
(5)
Prijavljena orodja
|
2
|
L
|
Ena od naslednjih vrst orodja:
TR = vlečne mreže, danske potegalke in podobno orodje ≥ 32 mm
GN = zabodne mreže ≥ 60 mm
LL = pridneni parangali
|
|
(6)
Posebni pogoj, ki velja za prijavljena orodja
|
2
|
L
|
Navedba posebnega pogoja iz točke 6.1(a) ali (b) Priloge IIB, če se uporablja
|
|
(7)
Št. dni, ko je uporaba prijavljenih orodij dovoljena
|
3
|
L
|
Število dni, ko je v skladu s Prilogo IIB plovilo upravičeno do uporabe prijavljenega orodja in prijavljenega trajanja obdobja upravljanja
|
|
(8)
Št. izkoriščenih dni s prijavljenimi orodji
|
3
|
L
|
Število dni, ko je bilo plovilo dejansko prisotno na območju in je uporabljalo prijavljeno orodje med prijavljenim obdobjem upravljanja
|
|
(9)
Prenosi dni
|
4
|
L
|
Prenesene dni označite z „– število prenesenih dni“, prejete dni pa s „+ število prenesenih dni“
|
|
(1)
Pomembne informacije za prenos podatkov s formatiranjem s fiksno dolžino.
(2)
Uredba Komisije (EGS) št. 1381/87 z dne 20. maja 1987 o določitvi podrobnih pravil za označevanje in dokumentacijo ribiških plovil (UL L 132, 21.5.1987, str. 9).
|
PRILOGA IIC
RIBOLOVNI NAPOR ZA PLOVILA V OKVIRU
UPRAVLJANJA STALEŽEV MORSKEGA LISTA V
ZAHODNEM ROKAVSKEM PRELIVU V RAZDELKU ICES VIIe
Poglavje I
Splošne določbe
1.PODROČJE UPORABE
1.1Ta priloga se uporablja za ribiška plovila Unije s skupno dolžino 10 metrov ali več, ki imajo na krovu ali uporabljajo vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa 80 mm ali več in mirujoče mreže, vključno z zabodnimi mrežami, trislojnimi mrežami in zapletnimi mrežami, z velikostjo mrežnega očesa 220 mm ali manj v skladu z Uredbo (ES) št. 509/2007 in ki so prisotna v razdelku ICES VIIe.
1.2Plovila, ki lovijo z mirujočimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 120 mm ali več in ki imajo na podlagi svojih ribolovnih evidenc v zadnjih treh letih evidenco ulova manj kot 300 kg žive teže morskega lista na leto, so izvzeta iz uporabe te priloge ob upoštevanju naslednjih pogojev:
(a)takšna plovila so v obdobju upravljanja 2015 ulovila manj kot 300 kg žive teže morskega lista;
(b)takšna plovila na morju ne pretovorijo nobenih rib na drugo plovilo;
(c)vsaka zadevna država članica do 31. julija 2017 in 31. januarja 2018 Komisiji predloži poročilo o evidencah teh plovil glede ulova morskega lista v zadnjih treh letih ter ulova morskega lista v letu 2017.
Če zadevna plovila ne izpolnijo katerega koli od teh pogojev, takoj prenehajo biti izvzeta iz uporabe te priloge.
2.OPREDELITEV POJMOV
V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)„skupina orodja“ pomeni skupino, ki jo sestavljata naslednji dve kategoriji orodja:
(i)vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa 80 mm ali več in
(ii)mirujoče mreže, vključno z zabodnimi mrežami, trislojnimi mrežami in zapletnimi mrežami, z velikostjo mrežnega očesa 220 mm ali manj;
(b)„regulirano orodje“ pomeni katero koli od dveh kategorij orodja iz skupine orodja;
(c)„območje“ pomeni razdelek ICES VIIe;
(d)„trenutno obdobje upravljanja“ pomeni obdobje od 1. februarja 2017 do 31. januarja 2018.
3.OMEJITEV DEJAVNOSTI
Brez poseganja v člen 29 Uredbe (ES) št. 1224/2009 vsaka država članica zagotovi, da so ribiška plovila Unije, ki plujejo pod njeno zastavo in so registrirana v Uniji, prisotna na območju največ toliko dni, kot je določeno v poglavju III te priloge, če imajo na krovu regulirano orodje.
Poglavje II
Dovoljenja
4.PLOVILA Z DOVOLJENJEM
4.1Država članica na tem območju ne dovoli ribolova z reguliranim orodjem nobenemu od plovil, ki pluje pod njeno zastavo in na tem območju nima zabeleženih takih ribolovnih dejavnosti v obdobju od leta 2002 do 2015, z izjemo zabeleženih ribolovnih dejavnosti, ki so posledica prenosa dni med ribiškimi plovili, razen če zagotovi, da se na tem območju prepreči ribolov enakovredne zmogljivosti, merjene v kilovatih.
4.2Plovilo, ki ima zabeleženo uporabo reguliranega orodja, lahko uporabi drugo ribolovno orodje, če je število dni, dodeljeno temu orodju, enako ali večje od števila dni, dodeljenega reguliranemu orodju.
4.3Plovilu, ki pluje pod zastavo države članice in nima kvote na območju, se na tem območju ne odobri ribolov z reguliranim orodjem, razen če se plovilu kvota dodeli po prenosu v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in se mu dodelijo dnevi na morju v skladu s točko 10 ali 11 te priloge.
Poglavje III
Število dni prisotnosti na območju,
dodeljenih ribiškim plovilom Unije
5.NAJVEČJE ŠTEVILO DNI
Največje število dni na morju v trenutnem obdobju upravljanja, ki ga lahko država članica zastave odobri plovilu za prisotnost na območju, če ima na krovu katero koli regulirano orodje, je prikazano v tabeli I.
Tabela I
Največje število dni, ko je plovilo lahko prisotno na območju
glede na kategorijo reguliranega orodja na leto
|
Regulirano orodje
|
Največje število dni
|
|
Vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa ≥ 80 mm
|
BE
|
164
|
|
|
FR
|
175
|
|
|
UK
|
207
|
|
Mirujoče mreže z velikostjo mrežnega očesa ≤ 220 mm
|
BE
|
164
|
|
|
FR
|
178
|
|
|
UK
|
164
|
6.SISTEM KILOVATNIH DNI
6.1Država članica lahko v trenutnem obdobju upravljanja upravlja dodelitve ribolovnega napora v skladu s sistemom kilovatnih dni. S tem sistemom lahko država članica vsakemu zadevnemu plovilu za katero koli regulirano orodje iz tabele I odobri, da je na območju prisotno največje število dni, ki je drugačno od števila iz navedene tabele, če se skupno število kilovatnih dni, ki ustreza reguliranemu orodju, ne preseže.
6.2To skupno število kilovatnih dni je vsota vseh posameznih ribolovnih naporov, dodeljenih plovilom, ki plujejo pod zastavo zadevne države članice ter izpolnjujejo pogoje za regulirano orodje. Posamezni ribolovni napori se izračunajo v kilovatnih dnevih kot zmnožek moči motorja posameznega plovila in števila dni na morju, do katerih bi bilo plovilo upravičeno v skladu s tabelo I, če se točka 6.1 ne bi uporabljala.
6.3Država članica, ki želi uporabiti sistem iz točke 6.1, Komisiji predloži zahtevek za regulirano orodje iz tabele I skupaj s poročili v elektronski obliki, ki vsebujejo podrobnosti izračuna, ki temelji na:
(a)seznamu plovil z dovoljenjem za ribolov z navedbo njihove številke v registru ribiškega ladjevja Unije (CFR) in moči motorja;
(b)številu dni na morju, ki bi bilo vsakemu plovilu prvotno odobreno za ribolov v skladu s tabelo I, in številu dni na morju, do katerega bi bilo vsako plovilo upravičeno ob uporabi točke 6.1.
6.4Komisija na podlagi tega zahtevka oceni, ali so izpolnjeni pogoji iz točke 6, in državi članici po potrebi dovoli uporabo sistema iz točke 6.1.
7.DODELITEV DODATNIH DNI ZA DOKONČNO PREKINITEV RIBOLOVNIH DEJAVNOSTI
7.1Komisija lahko državi članici dodeli dodatno število dni na morju, ki ga lahko država članica zastave odobri plovilu za prisotnost na območju, če ima na krovu katero koli regulirano orodje, in sicer na podlagi dokončne prekinitve ribolovnih dejavnosti v predhodnem obdobju upravljanja, v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 1198/2006 ali v skladu z Uredbo (ES) št. 744/2008. Komisija lahko za vsak primer posebej na podlagi pisnega in ustrezno utemeljenega zahtevka zadevne države članice upošteva dokončno prekinitev zaradi drugih okoliščin. V takem pisnem zahtevku so opredeljena zadevna plovila in za vsako posebej je potrjeno, da ne bo nikoli več opravljalo ribolovnih dejavnosti.
7.2V kilovatnih dneh merjen napor, ki so ga v letu 2003 porabila umaknjena plovila, ki uporabljajo zadevno skupino orodja, se deli z naporom, ki so ga v letu 2003 porabila vsa plovila, ki uporabljajo to skupino orodja. Dodatno število dni na morju se nato izračuna s pomnožitvijo tako dobljenega deleža s številom dni, ki bi bilo dodeljeno v skladu s tabelo I. Vsak del dneva, ki izhaja iz tega izračuna, se zaokroži na najbližji celi dan.
7.3Točki 7.1 in 7.2 se ne uporabljata, če se je plovilo nadomestilo v skladu s točko 4.2 ali če je bil umik že uporabljen v prejšnjih letih za pridobitev dodatnih dni na morju.
7.4Država članica, ki želi izkoristiti dodelitve iz točke 7.1, Komisiji do 15. junija trenutnega obdobja upravljanja predloži zahtevek skupaj s poročili v elektronski obliki, ki za vsako skupino orodja iz tabele I vsebujejo podrobnosti izračuna, ki temelji na:
(a)seznamih umaknjenih plovil z njihovo številko v registru ribiškega ladjevja Unije (CFR) in močjo motorja;
(b)ribolovni dejavnosti teh plovil v letu 2003, izračunani v dnevih na morju glede na skupino ribolovnega orodja.
7.5Na podlagi takega zahtevka države članice lahko Komisija tej državi članici z izvedbenimi akti dodeli dodatno število dni k številu, ki je bilo določeno v točki 5 za navedeno državo članico. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).
7.6Država članica lahko v trenutnem obdobju upravljanja prerazporedi dodatno število dni na morju na vsa preostala plovila v ladjevju, ki izpolnjujejo pogoje za regulirano orodje, ali na del teh plovil.
7.7Kadar Komisija dodeli dodatne dni na morju zaradi dokončne prekinitve ribolovnih dejavnosti v predhodnem obdobju upravljanja, se največje število dni na državo članico in orodje iz tabele I ustrezno prilagodi za trenutno obdobje upravljanja.
8.DODELITEV DODATNIH DNI ZARADI OKREPLJENEGA ZNANSTVENEGA OPAZOVANJA
8.1Komisija lahko državi članici med 1. februarjem 2017 in 31. januarjem 2018 na podlagi programa okrepljenega znanstvenega opazovanja v okviru partnerstva med znanstveniki in ribiško industrijo dodeli tri dodatne dni, ko sme biti plovilo prisotno na območju, če ima na krovu katero koli regulirano orodje. Tak program je osredotočen zlasti na ravni zavržkov in sestavo ulova ter presega zahteve o zbiranju podatkov iz Uredbe (ES) št. 199/2008 in njenih izvedbenih pravil za nacionalne programe.
8.2Znanstveni opazovalci morajo biti neodvisni od lastnika in kapitana ribiškega plovila ter vseh članov posadke.
8.3Država članica, ki želi izkoristiti dodelitve iz točke 8.1, predloži Komisiji v odobritev opis svojega programa okrepljenega znanstvenega opazovanja.
8.4Na podlagi tega opisa in po posvetovanju s STECF lahko Komisija zadevni državi članici z izvedbenimi akti dodeli dodatno število dni k številu, ki je bilo določeno v točki 5, za navedeno državo članico ter za plovila, območje in orodje, ki jih zadeva program okrepljenega znanstvenega opazovanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).
8.5Če je Komisija program okrepljenega znanstvenega opazovanja, ki ga je predložila država članica, že odobrila v preteklosti in želi zadevna država članica nadaljevati z njegovo uporabo brez sprememb, obvesti Komisijo o nadaljnji uporabi programa štiri tedne pred začetkom obdobja, za katerega se bo program uporabljal.
Poglavje IV
Upravljanje
9.SPLOŠNE OBVEZNOSTI
Države članice največji dovoljeni napor upravljajo v skladu s členi od 26 do 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009.
10.OBDOBJA UPRAVLJANJA
10.1Država članica lahko dneve prisotnosti na območju iz tabele I razdeli v obdobja upravljanja, ki trajajo en ali več koledarskih mesecev.
10.2Število dni ali ur, ko je plovilo lahko prisotno na območju v obdobju upravljanja, določi zadevna država članica.
10.3Če država članica odobri, da so plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, na območju prisotna po urah, še naprej meri porabo dni, kot je navedeno v točki 9. Na zahtevo Komisije država članica predstavi previdnostne ukrepe, ki jih je sprejela, da se izogne prekomerni porabi dni na območju zaradi plovil, ki prisotnost na območju zaključijo pred iztekom 24urnega obdobja.
Poglavje V
Izmenjava dodelitev ribolovnega napora
11.PRENOS DNI MED RIBIŠKIMI PLOVILI, KI PLUJEJO POD ZASTAVO ISTE DRŽAVE ČLANICE
11.1Država članica lahko kateremu koli ribiškemu plovilu, ki pluje pod njeno zastavo, dovoli, da prenese dneve prisotnosti na območju, do katerih je upravičeno, na drugo plovilo, ki pluje pod njeno zastavo, če je zmnožek dni, ki jih je prejelo plovilo, in moči njegovega motorja v kilovatih (kilovatni dnevi) enak ali manjši od zmnožka dni, ki jih prenese plovilo dajalec, in moči motorja tega plovila v kilovatih. Moč motorja plovil v kilovatih je moč, ki je za vsako plovilo zabeležena v registru ribiškega ladjevja Unije.
11.2Skupno število dni prisotnosti na območju, prenesenih v skladu s točko 11.1, pomnoženo z močjo motorja plovila dajalca v kilovatih, ne sme biti večje od zabeleženega povprečnega letnega števila dni plovila dajalca na tem območju, kot je potrjeno v ribolovnem ladijskem dnevniku, v letih 2001, 2002, 2003, 2004 in 2005, pomnoženega z močjo motorja tega plovila v kilovatih.
11.3Prenos dni iz točke 11.1 je dovoljen med plovili, ki izvajajo dejavnosti s katerim koli reguliranim orodjem in v istem obdobju upravljanja.
11.4Države članice na zahtevo Komisije predložijo informacije o opravljenih prenosih. Oblike tabele za zbiranje in prenos informacij iz te točke lahko določi Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).
12.PRENOS DNI MED RIBIŠKIMI PLOVILI, KI PLUJEJO POD ZASTAVO RAZLIČNIH DRŽAV ČLANIC
Države članice lahko dovolijo prenos dni prisotnosti na območju za isto obdobje upravljanja in na istem območju med katerimi koli ribiškimi plovili, ki plujejo pod njihovo zastavo, če se smiselno uporabljajo točke 4.2, 4.4, 5, 6 in 10. Če se države članice odločijo, da bodo takšen prenos odobrile, Komisijo pred samim prenosom obvestijo o podrobnostih prenosa, vključno s številom prenesenih dni, ribolovnim naporom in po potrebi s tem povezanimi ribolovnimi kvotami.
Poglavje VI
Obveznosti poročanja
13.POROČILO O RIBOLOVNEM NAPORU
Člen 28 Uredbe (ES) št. 1224/2009 se uporablja za plovila, ki spadajo v področje uporabe te priloge. Geografsko območje iz navedenega člena se razume kot območje, določeno v točki 2 te priloge.
14.ZBIRANJE USTREZNIH PODATKOV
Države članice za vsako četrtletje zberejo informacije o skupnem ribolovnem naporu na območju za vlečno in mirujoče orodje, naporu plovil, ki na območju uporabljajo druge vrste orodja, in o moči motorja teh plovil v kilovatnih dneh na podlagi informacij, ki se uporabljajo za upravljanje ribolovnih dni prisotnosti na območju iz te priloge.
15.SPOROČANJE USTREZNIH PODATKOV
Države članice Komisiji na njeno zahtevo pošljejo tabelo s podatki iz točke 14 v obliki, določeni v tabelah II in III, na ustrezen elektronski poštni naslov, ki ga Komisija sporoči državam članicam. Države članice Komisiji na njeno zahtevo pošljejo podrobne informacije o dodeljenem in porabljenem naporu za celoto ali del obdobij upravljanja 2014 in 2015, in sicer v obliki, določeni v tabelah IV in V.
Tabela II
Oblika poročila o kilovatnih dneh na obdobje upravljanja
|
Država članica
|
Orodje
|
Obdobje upravljanja
|
Kumulativna prijava napora
|
|
(1)
|
(2)
|
(3)
|
(4)
|
Tabela III
Oblika podatkov o kilovatnih dneh na obdobje upravljanja
|
Polje
|
Največje št. znakov/števk
|
Poravnava(1)
L(evo)/D(esno)
|
Opredelitev in opombe
|
|
(1)
Država članica
|
3
|
|
Država članica (tričrkovna oznaka ISO), v kateri je plovilo registrirano
|
|
(2)
Orodje
|
2
|
|
Ena od naslednjih vrst orodja:
BT = vlečne mreže z gredjo ≥ 80 mm
GN = zabodne mreže < 220 m
TN = trislojne mreže ali zapletne mreže < 220 mm
|
|
(3)
Obdobje upravljanja
|
4
|
|
Eno leto v obdobju od obdobja upravljanja 2006 do trenutnega obdobja upravljanja
|
|
(4)
Kumulativna prijava napora
|
7
|
D
|
Kumulativna količina ribolovnega napora, izražena v kilovatnih dneh, od 1. februarja do 31. januarja zadevnega obdobja upravljanja
|
|
(1)
Pomembne informacije za prenos podatkov s formatiranjem s fiksno dolžino.
|
Tabela IV
Oblika poročila o informacijah o plovilu
|
Država članica
|
CFR
|
Zunanja oznaka
|
Trajanje obdobja upravljanja
|
Prijavljeno orodje
|
Št. dni, ko je uporaba prijavljenih orodij dovoljena
|
Št. izkoriščenih dni s prijavljenimi orodji
|
Prenos dni
|
|
|
|
|
|
Št. 1
|
Št. 2
|
Št. 3
|
…
|
Št. 1
|
Št. 2
|
Št. 3
|
…
|
Št. 1
|
Št. 2
|
Št. 3
|
…
|
|
|
(1)
|
(2)
|
(3)
|
(4)
|
(5)
|
(5)
|
(5)
|
(5)
|
(6)
|
(6)
|
(6)
|
(6)
|
(7)
|
(7)
|
(7)
|
(7)
|
(8)
|
Tabela V
Oblika podatkov o informacijah o plovilu
|
Polje
|
Največje št. znakov/števk
|
Poravnava(1)
L(evo)/D(esno)
|
Opredelitev in opombe
|
|
(1)
Država članica
|
3
|
|
Država članica (tričrkovna oznaka ISO), v kateri je plovilo registrirano
|
|
(2)
CFR
|
12
|
|
Številka v registru ribiškega ladjevja Unije (CFR)
Enotna identifikacijska številka ribiškega plovila
Država članica (tričrkovna oznaka ISO), ki ji sledi razpoznavni niz (9 znakov). Če ima razpoznavni niz manj kot 9 znakov, se na levo stran pripišejo dodatne ničle
|
|
(3)
Zunanja oznaka
|
14
|
L
|
V skladu z Uredbo (EGS) št. 1381/87
|
|
(4)
Trajanje obdobja upravljanja
|
2
|
L
|
Dolžina obdobja upravljanja v mesecih
|
|
(5)
Prijavljena orodja
|
2
|
L
|
Ena od naslednjih vrst orodja:
BT = vlečne mreže z gredjo ≥ 80 mm
GN = zabodne mreže < 220 m
TN = trislojne mreže ali zapletne mreže < 220 mm
|
|
(6)
Posebni pogoj, ki velja za prijavljena orodja
|
3
|
L
|
Število dni, ko je v skladu s Prilogo IIC plovilo upravičeno do uporabe prijavljenega orodja in prijavljenega trajanja obdobja upravljanja
|
|
(7)
Št. izkoriščenih dni s prijavljenimi orodji
|
3
|
L
|
Število dni, ko je bilo plovilo dejansko prisotno na območju in je uporabljalo prijavljeno orodje med prijavljenim obdobjem upravljanja
|
|
(8)
Prenosi dni
|
4
|
L
|
Prenesene dni označite z „– število prenesenih dni“, prejete dni pa s „+ število prenesenih dni“
|
|
(1)
Pomembne informacije za prenos podatkov s formatiranjem s fiksno dolžino.
|
PRILOGA IID
OBMOČJA UPRAVLJANJA ZA PRAVO PEŠČENKO
V RAZDELKIH ICES IIa, IIIa IN NA PODOBMOČJU ICES IV
Za namene upravljanja ribolovnih možnosti za pravo peščenko v razdelkih ICES IIa, IIIa in na podobmočju ICES IV, določenih v Prilogi IA, so območja upravljanja, za katera veljajo specifične omejitve ulova, opredeljena, kot so navedena spodaj in v Dodatku k tej prilogi:
|
Območje upravljanja prave peščenke
|
Statistična območja ICES
|
|
1
|
3134 E9F2; 35 E9 F3; 36 E9F4; 37 E9F5; 3840 F0F5; 41 F5F6
|
|
2
|
3134 F3F4; 35 F4F6; 36 F5F8; 3740 F6F8; 41 F7F8
|
|
3
|
41 F1F4; 4243 F1F9; 44 F1G0; 4546 F1G1; 47 G0
|
|
4
|
3840 E7E9; 4146 E6F0
|
|
5
|
4751 E6 + F0F5; 52 E6F5
|
|
6
|
4143 G0G3; 44 G1
|
|
7
|
4751 E7E9
|
Dodatek 1 k Prilogi IID
Območja upravljanja prave peščenke
PRILOGA III
NAJVEČJE ŠTEVILO DOVOLJENJ ZA RIBOLOV
ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE, KI LOVIJO V VODAH TRETJIH DRŽAV
|
Ribolovno območje
|
Ribolov
|
Število dovoljenj za ribolov
|
Razdelitev dovoljenj za ribolov med države članice
|
Največje število prisotnih plovil v katerem koli trenutku
|
|
Norveške vode in ribolovno območje okrog otoka Jan Mayen
|
Sled, severno od 62° 00' S
|
pm
|
DK
|
pm
|
pm
|
|
|
|
|
DE
|
pm
|
|
|
|
|
|
FR
|
pm
|
|
|
|
|
|
IE
|
pm
|
|
|
|
|
|
NL
|
pm
|
|
|
|
|
|
PL
|
pm
|
|
|
|
|
|
SV
|
pm
|
|
|
|
|
|
UK
|
pm
|
|
|
|
Pridnene vrste, severno od 62° 00' S
|
pm
|
DE
|
pm
|
pm
|
|
|
|
|
IE
|
pm
|
|
|
|
|
|
ES
|
pm
|
|
|
|
|
|
FR
|
pm
|
|
|
|
|
|
PT
|
pm
|
|
|
|
|
|
UK
|
pm
|
|
|
|
|
|
Nedodeljeno
|
pm
|
|
|
|
Skuša (1)
|
Ni relevantno
|
Ni relevantno
|
pm
|
|
|
Vrste za industrijsko uporabo, južno od 62° 00' S
|
pm
|
DK
|
pm
|
pm
|
|
|
|
|
UK
|
pm
|
|
|
Vode Ferskih otokov
|
Ves ribolov z vlečno mrežo s plovili z dolžino največ 180 čevljev na območju od 12 do 21 milj od osnovnih črt Ferskih otokov
|
pm
|
BE
|
pm
|
pm
|
|
|
|
|
DE
|
pm
|
|
|
|
|
|
FR
|
pm
|
|
|
|
|
|
UK
|
pm
|
|
|
|
Usmerjeni ribolov trske in vahnje z mrežo z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa 135 mm, omejen na območje južno od 62° 28′ S in vzhodno od 6° 30′ Z
|
pm (2)
|
Ni relevantno
|
pm
|
|
|
Ribolov z vlečno mrežo zunaj 21 milj od osnovne črte Ferskih otokov. V obdobju od 1. marca do 31. maja in od 1. oktobra do 31. decembra lahko ta plovila lovijo na območju med 61° 20′ S in 62° 00′ S ter med 12 in 21 miljami od osnovnih črt
|
pm
|
BE
|
pm
|
pm
|
|
|
|
|
DE
|
pm
|
|
|
|
|
|
FR
|
pm
|
|
|
|
|
|
UK
|
pm
|
|
|
|
Ribolov modrega lenga z vlečno mrežo z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa 100 mm na območju južno od 61° 30′ S in zahodno od 9° 00′ Z ter območju med 7° 00′ Z in 9° 00′ Z južno od 60° 30′ S ter na območju jugozahodno od črte med 60° 30′ S, 7° 00′ Z in 60° 00′ S, 6° 00′ Z
|
pm
|
DE (3)
|
pm
|
pm (4)
|
|
|
|
|
FR (3)
|
pm
|
|
|
|
Usmerjeni ribolov saja z vlečno mrežo z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa 120 mm in možnostjo uporabe okroglih jermenov okrog vreče
|
pm
|
Ni relevantno
|
pm (4)
|
|
|
Ribolov sinjega mola. Skupno število dovoljenj za ribolov se lahko poveča za štiri plovila, združena v pare, če ferski organi uvedejo posebna pravila za dostop na območje, imenovano „glavno ribolovno območje za sinjega mola“
|
pm
|
DE
|
pm
|
pm
|
|
|
|
|
DK
|
pm
|
|
|
|
|
|
FR
|
pm
|
|
|
|
|
|
NL
|
pm
|
|
|
|
|
|
UK
|
pm
|
|
|
|
|
|
SE
|
pm
|
|
|
|
|
|
ES
|
pm
|
|
|
|
|
|
IE
|
pm
|
|
|
|
|
|
PT
|
pm
|
|
|
|
Ribolov s parangalom
|
pm
|
UK
|
pm
|
pm
|
|
|
Skuša
|
pm
|
DK
|
pm
|
pm
|
|
|
|
|
BE
|
pm
|
|
|
|
|
|
DE
|
pm
|
|
|
|
|
|
FR
|
pm
|
|
|
|
|
|
IE
|
pm
|
|
|
|
|
|
NL
|
pm
|
|
|
|
|
|
SE
|
pm
|
|
|
|
|
|
UK
|
pm
|
|
|
|
Sled, severno od 62° 00' S
|
pm
|
DK
|
pm
|
pm
|
|
|
|
|
DE
|
pm
|
|
|
|
|
|
IE
|
pm
|
|
|
|
|
|
FR
|
pm
|
|
|
|
|
|
NL
|
pm
|
|
|
|
|
|
PL
|
pm
|
|
|
|
|
|
SE
|
pm
|
|
|
|
|
|
UK
|
pm
|
|
|
(1)
Brez poseganja v dodatna dovoljenja, ki jih je Norveška podelila Švedski v skladu z ustaljeno prakso.
(2)
Te številke so vključene v podatke za „Ves ribolov z vlečno mrežo s plovili z dolžino največ 180 čevljev na območju od 12 do 21 milj od osnovnih črt Ferskih otokov“.
(3)
Te številke se nanašajo na največje število navzočih plovil v katerem koli trenutku.
(4)
Te številke so vključene v podatke za „Ribolov z vlečno mrežo zunaj 21 milj od osnovnih črt Ferskih otokov“.
|
PRILOGA IV
OBMOČJE KONVENCIJE ICCAT – OMEJITVE ZMOGLJIVOSTI
1.Največje število plovil Unije za prevoz vabe in plovil, ki lovijo s panulo, za katera je bil odobren dejavni ribolov navadnega tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v vzhodnem Atlantiku
|
Španija
|
pm
|
|
Francija
|
pm
|
|
Unija
|
pm
|
2.Največje število plovil Unije za mali obalni ribolov, za katera je bil odobren dejavni ribolov navadnega tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v Sredozemskem morju
|
Španija
|
pm
|
|
Francija
|
pm
|
|
Italija
|
pm
|
|
Ciper
|
pm
|
|
Malta
|
pm2
|
|
Unija
|
pm
|
3.Največje število ribiških plovil Unije, ki imajo dovoljenje za dejavni ribolov navadnega tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v Jadranskem morju za namene gojenja
|
Hrvaška
|
pm
|
|
Italija
|
pm
|
|
Unija
|
pm
|
4.Največje število in skupna zmogljivost v bruto tonaži ribiških plovil vsake države članice, ki se jim lahko dovolijo ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje, prevoz ali iztovarjanje navadnega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju
Tabela A
|
|
Število ribiških plovil
|
|
|
Ciper
|
Grčija
|
Hrvaška
|
Italija
|
Francija
|
Španija
|
Malta
|
|
Plovila z zaporno plavarico
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
Plovila za ribolov s parangali
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
Plovilo za prevoz vabe
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
Plovilo z ročnimi ribiškimi vrvicami
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
Plovilo z vlečno mrežo
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
Druga plovila za mali obalni ribolov
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
Tabela B
|
|
Skupna zmogljivost v bruto tonaži
|
|
|
Ciper
|
Hrvaška
|
Grčija
|
Italija
|
Francija
|
Španija
|
Malta
|
|
Plovila z zaporno plavarico
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
|
Plovila za ribolov s parangali
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
|
Plovila za prevoz vabe
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
|
Plovila z ročnimi ribiškimi vrvicami
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
|
Plovila z vlečnimi mrežami
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
|
Druga plovila za mali obalni ribolov
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
5.Največje število pasti, ki se uporabljajo pri ribolovu navadnega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ter jih odobrijo posamezne države članice
|
|
Število pasti
|
|
Španija
|
pm
|
|
Italija
|
pm
|
|
Portugalska
|
pm
|
6.Največja zmogljivost gojenja in pitanja navadnega tuna za posamezno državo članico in največji vnos divjega ulovljenega navadnega tuna, ki ga lahko posamezna država članica dodeli svojim ribogojnicam v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju
Tabela A
|
Največja zmogljivost pitanja in gojenja tuna
|
|
|
Število ribogojnic
|
Zmogljivost (v tonah)
|
|
Španija
|
pm
|
pm
|
|
Italija
|
pm
|
pm
|
|
Grčija
|
pm
|
pm
|
|
Ciper
|
pm
|
pm
|
|
Hrvaška
|
pm
|
pm
|
|
Malta
|
pm
|
pm
|
Tabela B
|
Največji vnos divjega ulovljenega navadnega tuna (v tonah)
|
|
Španija
|
pm
|
|
Italija
|
pm
|
|
Grčija
|
pm
|
|
Ciper
|
pm
|
|
Hrvaška
|
pm
|
|
Malta
|
pm
|
|
Portugalska
|
pm
|
7.Največje število ribiških plovil Unije z dolžino najmanj 20 metrov, ki lovijo veleokega tuna na območju Konvencije ICCAT, je naslednje:
|
Država članica
|
Največje število plovil z zapornimi plavaricami
|
Največje število plovil s parangali
|
|
Španija
|
pm
|
pm
|
|
Francija
|
pm
|
pm
|
|
Portugalska
|
pm
|
pm
|
|
Unija
|
34
|
269
|
PRILOGA V
OBMOČJE KONVENCIJE CCAMLR
DEL A
PREPOVED USMERJENEGA RIBOLOVA NA OBMOČJU KONVENCIJE CCAMLR
|
Ciljna vrsta
|
Območje
|
Obdobje prepovedi
|
|
Morski psi (vse vrste)
|
Območje Konvencije
|
Od 1. januarja do 31. decembra 2017
|
|
Notothenia rossii
|
FAO 48.1. Antarktika, na območju Antarktičnega polotoka
FAO 48.2. Antarktika, okrog Južnih Orkneyskih otokov
FAO 48.3. Antarktika, okrog Južne Georgije
|
Od 1. januarja do 31. decembra 2017
|
|
Ribe kostnice
|
FAO 48.1. Antarktika(1)
FAO 48.2. Antarktika(1)
|
Od 1. januarja do 31. decembra 2017
|
|
Gobionotothen gibberifrons
Chaenocephalus aceratus
Pseudochaenichthys georgianus
Lepidonotothen squamifrons
Patagonotothen guntheri
Electrona carlsbergi(1)
|
FAO 48.3.
|
Od 1. januarja do 31. decembra 2017
|
|
Dissostichus spp.
|
FAO 48.5. Antarktika
|
Od 1. decembra 2016 do 30. novembra 2017
|
|
Dissostichus spp.
|
FAO 88.3. Antarktika(1)
FAO 58.5.1. Antarktika(1) (2)
FAO 58.5.2. Antarktika vzhodno od 79° 20' V in zunaj IEC zahodno od 79° 20' V(1)
FAO 58.4.4. Antarktika(1) (2)
FAO 58.6. Antarktika(1) (2)
FAO 58.7. Antarktika(1)
|
Od 1. januarja do 31. decembra 2017
|
|
Lepidonotothen squamifrons
|
FAO 58.4.4.(1) (2)
|
Od 1. januarja do 31. decembra 2017
|
|
Vse vrste razen Champsocephalus gunnari in Dissostichus eleginoides
|
FAO 58.5.2. Antarktika
|
Od 1. decembra 2016 do 30. novembra 2017
|
|
Dissostichus mawsoni
|
FAO 48.4. Antarktika(1) med vzporednikoma 55° 30' J in 57° 20' J ter poldnevnikoma 25° 30' Z in 29° 30' Z
|
Od 1. januarja do 31. decembra 2017
|
|
(1)
Razen za znanstvenoraziskovalne namene.
(2)
Brez voda pod nacionalno jurisdikcijo (IEC).
|
DEL B
CELOTNI DOVOLJENI ULOVI IN OMEJITVE PRILOVA ZA RAZISKOVALNI RIBOLOV NA OBMOČJU KONVENCIJE CCAMLR V OBDOBJU 2016/2017
|
Podobmočje/
razdelek
|
Regija
|
Sezona
|
Manjše raziskovalne enote (MRE)
|
Omejitev ulova (v tonah) za Dissostichus spp.
|
Omejitev prilova (v tonah)
|
|
|
|
|
MRE
|
Mejna vrednost
|
|
Raže
|
Macrourus spp.
|
Druge vrste
|
|
58.4.1.
|
Celotni razdelek
|
pm
|
A, B, F
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
|
|
|
C (vključno z 58.4.1_1, 58.4. 1_2)
|
pm
|
|
|
|
|
|
|
|
|
D
|
pm1
|
|
|
|
A, B, F
|
pm
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C
|
pm
|
|
|
|
|
E (58.4.1_3, 58.4.1_4)
|
pm
|
|
|
|
D
|
pm
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
E
|
pm
|
|
|
|
|
G (vključno z 58.4.1_5)
|
pm1
|
|
|
|
G
|
pm
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
H
|
pm
|
|
|
|
|
H
|
pm 1
|
|
|
|
|
|
|
58.4.2.
|
Celotni razdelek
|
pm
|
A
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
|
|
|
B, C, D
|
pm
|
|
|
|
|
|
|
|
|
E (vključno z 58.4.2_1)
|
pm
|
|
|
|
|
|
58.4.3a.
|
Celotni razdelek 58.4.3a._1
|
pm
|
|
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
|
|
|
Ni relevantno
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
88.1.
|
Celotno podobmočje
|
pm
|
A, D, E, F, M
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
pm
|
|
|
|
|
B, C, G
|
pm
|
|
A, D, E, F, M
|
pm
|
A, D, E, F, M
|
pm
|
A, D, E, F, M
|
pm
|
|
|
|
|
H, I, K
|
pm
|
|
B, C, G
|
pm
|
B, C, G
|
pm
|
B, C, G
|
pm
|
|
|
|
|
J, L
|
pm
|
|
H, I, K
|
pm
|
H, I, K
|
pm
|
H, I, K
|
pm
|
|
|
|
|
|
|
|
J, L
|
pm
|
J, L
|
pm
|
J, L
|
pm
|
|
88.2.
|
|
pm
|
A, B, I
|
0
|
619
|
50
|
99
|
120
|
|
|
|
|
C, D, E, F, G (88.2_1 do 88.2_4)
|
419
|
|
A, B, I
|
0
|
A, B, I
|
0
|
A, B, I
|
0
|
|
|
|
|
H
|
200
|
|
C, D, E, F, G
|
50
|
C, D, E, F, G
|
67
|
C, D, E, F, G
|
100
|
|
|
|
|
|
|
|
H
|
50
|
H
|
32
|
H
|
20
|
|
|
Dodatek k delu B Priloge V
Seznam manjših raziskovalnih enot (MRE)
|
Regija
|
MRE
|
Mejna črta
|
|
48.6
|
A
|
Od 50° J 20° Z naravnost vzhodno do 1° 30' V, naravnost južno do 60° J, naravnost zahodno do 20° Z, naravnost severno do 50° J.
|
|
|
B
|
Od 60° J 20° Z naravnost vzhodno do 10° Z, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 20° Z, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
C
|
Od 60° J 10° Z naravnost vzhodno do 0° dolžine, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 10° Z, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
D
|
Od 60° J 0° dolžine naravnost vzhodno do 10° V, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do dolžine 0°, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
E
|
Od 60° J 10° V naravnost vzhodno do 20° V, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 10° V, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
F
|
Od 60 ° J 20 ° V naravnost vzhodno do 30 ° V, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 20 ° V, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
G
|
Od 50° J 1° 30' V naravnost vzhodno do 30° V, naravnost južno do 60° J, naravnost zahodno do 1° 30' V, naravnost severno do 50° J.
|
|
58.4.1
|
A
|
Od 55° J 86° V naravnost vzhodno do 150° V, naravnost južno do 60° J, naravnost zahodno do 86° V, naravnost severno do 55° J.
|
|
|
B
|
Od 60° J 86° V naravnost vzhodno do 90° V, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 80° V, naravnost severno do 64° J, naravnost vzhodno do 86° V, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
C
|
Od 60 ° J 90 ° V naravnost vzhodno do 100 ° V, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 90 ° V, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
D
|
Od 60 ° J 100 ° V naravnost vzhodno do 110 ° V, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 100 ° V, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
E
|
Od 60 ° J 110 ° V naravnost vzhodno do 120 ° V, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 110 ° V, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
F
|
Od 60 ° J 120 ° V naravnost vzhodno do 130 ° V, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 120 ° V, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
G
|
Od 60 ° J 130 ° V naravnost vzhodno do 140 ° V, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 130 ° V, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
H
|
Od 60 ° J 140 ° V naravnost vzhodno do 150 ° V, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 140 ° V, naravnost severno do 60° J.
|
|
58.4.2
|
A
|
Od 62 ° J 30 ° V naravnost vzhodno do 40 ° V, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 30 ° V, naravnost severno do 62 ° J.
|
|
|
B
|
Od 62 ° J 40 ° V naravnost vzhodno do 50 ° V, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 40 ° V, naravnost severno do 62 ° J.
|
|
|
C
|
Od 62 ° J 50 ° V naravnost vzhodno do 60 ° V, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 50 ° V, naravnost severno do 62 ° J.
|
|
|
D
|
Od 62 ° J 60 ° V naravnost vzhodno do 70 ° V, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 60 ° V, naravnost severno do 62 ° J.
|
|
|
E
|
Od 62° J 70° V naravnost vzhodno do 73° 10' V, naravnost južno do 64° J, naravnost vzhodno do 80° V, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 70° V, naravnost severno do 62° J.
|
|
58.4.3a
|
A
|
Celotni razdelek, od 56° J 60° V, naravnost vzhodno do 73° 10' V, naravnost južno do 62° J , naravnost zahodno do 60° V, naravnost severno do 56° J.
|
|
58.4.3b
|
A
|
Od 56° J 73° 10' V naravnost vzhodno do 79° V, južno do 59° J, naravnost zahodno do 73° 10' V, naravnost severno do 56° J.
|
|
|
B
|
Od 60° J 73° 10' V naravnost vzhodno do 86° V, južno do 64° J, naravnost zahodno do 73° 10' V, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
C
|
Od 59 ° J 73° 10' V naravnost vzhodno do 79 ° V, južno do 60 ° J, naravnost zahodno do 73° 10' V, naravnost severno do 59 ° J.
|
|
|
D
|
Od 59° J 79° V naravnost vzhodno do 86° V, južno do 60° J, naravnost zahodno do 79° V, naravnost severno do 59° J.
|
|
|
E
|
Od 56° J 79° V naravnost vzhodno do 80° V, naravnost severno do 55° J, naravnost vzhodno do 86° V, južno do 59° J, naravnost zahodno do 79° V, naravnost severno do 56° J.
|
|
58.4.4
|
A
|
Od 51 ° J 40 ° V, naravnost vzhodno do 42 ° V, naravnost južno do 54 ° J, naravnost zahodno do 40 ° V, naravnost severno do 51 ° J.
|
|
|
B
|
Od 51 ° J 42 ° V, naravnost vzhodno do 46 ° V, naravnost južno do 54 ° J, naravnost zahodno do 42 ° V, naravnost severno do 51 ° J.
|
|
|
C
|
Od 51 ° J 46 ° V, naravnost vzhodno do 50 ° V, naravnost južno do 54 ° J, naravnost zahodno do 46 ° V, naravnost severno do 51 ° J.
|
|
|
D
|
Celotni razdelek razen MRE A, B, C in z zunanjo mejo od 50° J 30° V, naravnost vzhodno do 60° V, naravnost južno do 62° J, naravnost zahodno do 30° V, naravnost severno do 50° J.
|
|
58.6
|
A
|
Od 45 ° J 40 ° V, naravnost vzhodno do 44 ° V, naravnost južno do 48 ° J, naravnost zahodno do 40 ° V, naravnost severno do 45 ° J.
|
|
|
B
|
Od 45 ° J 44 ° V, naravnost vzhodno do 48 ° V, naravnost južno do 48 ° J, naravnost zahodno do 44 ° V, naravnost severno do 45 ° J.
|
|
|
C
|
Od 45 ° J 48 ° V, naravnost vzhodno do 51 ° V, naravnost južno do 48 ° J, naravnost zahodno do 48 ° V, naravnost severno do 45 ° J.
|
|
|
D
|
Od 45 ° J 51 ° V, naravnost vzhodno do 54 ° V, naravnost južno do 48 ° J, naravnost zahodno do 51 ° V, naravnost severno do 45 ° J.
|
|
58.7
|
A
|
Od 45 ° J 37 ° V, naravnost vzhodno do 40 ° V, naravnost južno do 48 ° J, naravnost zahodno do 37 ° V, naravnost severno do 45 ° J.
|
|
88.1
|
A
|
Od 60 ° J 150 ° V, naravnost vzhodno do 170 ° V, naravnost južno do 65 ° J, naravnost zahodno do 150 ° V, naravnost severno do 60 ° J.
|
|
|
B
|
Od 60° J 170° V naravnost vzhodno do 179° V, naravnost južno do 66° 40' J, naravnost zahodno do 170° V, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
C
|
Od 60° J 179° V naravnost vzhodno do 170° Z, naravnost južno do 70° J, naravnost zahodno do 178° Z, naravnost severno do 66° 40' J, naravnost zahodno do 179° V, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
D
|
Od 65 ° J 150 ° V naravnost vzhodno do 160 ° V, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 150 ° V, naravnost severno do 65 ° J.
|
|
|
E
|
Od 65° J 160° V naravnost vzhodno do 170° V, naravnost južno do 68° 30' J, naravnost zahodno do 160° V, naravnost severno do 65° J.
|
|
|
F
|
Od 68° 30' J 160° V naravnost vzhodno do 170° V, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 160° V, naravnost severno do 68° 30' J.
|
|
|
G
|
Od 66° 40' J 170° V naravnost vzhodno do 178° Z, naravnost južno do 70° J, naravnost zahodno do 178° 50' V, naravnost južno do 70° 50' J, naravnost zahodno do 170° V, naravnost severno do 66° 40' J.
|
|
|
H
|
Od 70° 50' J 170° V naravnost vzhodno do 178° 50' V, naravnost južno do 73° J, naravnost zahodno do obale, severno ob obali do 170° V, naravnost severno do 70° 50' J.
|
|
|
I
|
Od 70° J 178° 50' V naravnost vzhodno do 170° Z, naravnost južno do 73° J, naravnost zahodno do 178° 50' V, naravnost severno do 70° J.
|
|
|
J
|
Od 73° J na obali blizu 170° V naravnost vzhodno do 178° 50' V, naravnost južno do 80° J, naravnost zahodno do 170° V, severno ob obali do 73° J.
|
|
|
K
|
Od 73° J 178° 50' V naravnost vzhodno do 170° Z, naravnost južno do 76° J, naravnost zahodno do 178° 50' V, naravnost severno do 73° J.
|
|
|
L
|
Od 76 ° J 178° 50' V naravnost vzhodno do 170° Z, naravnost južno do 80 ° J, naravnost zahodno do 178° 50' V, naravnost severno do 76 ° J.
|
|
|
M
|
Od 73° J na obali blizu 169° 30' V naravnost vzhodno do 170° V, naravnost južno do 80° J, naravnost zahodno do obale, severno ob obali do 73° J.
|
|
88.2
|
A
|
Od 60° J 170 ° Z, naravnost vzhodno do 160 ° Z, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 170 ° Z, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
B
|
Od 60° J 160 ° Z, naravnost vzhodno do 150 ° Z, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 160 ° Z, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
C
|
Od 70° 50' J 150° Z naravnost vzhodno do 140° Z, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 150° Z, naravnost severno do 70° 50' J.
|
|
|
D
|
Od 70° 50' J 140° Z naravnost vzhodno do 130° Z, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 140° Z, naravnost severno do 70° 50' J.
|
|
|
E
|
Od 70° 50' J 130 ° Z naravnost vzhodno do 120 ° Z, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 130 ° Z, naravnost severno do 70° 50' J.
|
|
|
F
|
Od 70° 50' J 120 ° Z naravnost vzhodno do 110 ° Z, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 120 ° Z, naravnost severno do 70° 50' J.
|
|
|
G
|
Od 70° 50' J 110° Z naravnost vzhodno do 105° Z, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 110° Z, naravnost severno do 70° 50' J.
|
|
|
H
|
Od 65° J 150° Z naravnost vzhodno do 105° Z, naravnost južno do 70° 50' J, naravnost zahodno do 150° Z, naravnost severno do 65° J.
|
|
|
I
|
Od 60° J 150° Z, naravnost vzhodno do 105° Z, naravnost južno do 65° J, naravnost zahodno do 150° Z, naravnost severno do 60° J.
|
|
88.3
|
A
|
Od 60° J 105 ° Z, naravnost vzhodno do 95 ° Z, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 105 ° Z, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
B
|
Od 60° J 95 ° Z, naravnost vzhodno do 85 ° Z, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 95 ° Z, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
C
|
Od 60° J 85 ° Z, naravnost vzhodno do 75 ° Z, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 85 ° Z, naravnost severno do 60° J.
|
|
|
D
|
Od 60° J 75 ° Z, naravnost vzhodno do 70 ° Z, naravnost južno do obale, zahodno ob obali do 75 ° Z, naravnost severno do 60° J.
|
DEL C
PRILOGA 2103/A
OBVESTILO O NAMERI SODELOVANJA PRI RIBOLOVU
VRSTE EUPHAUSIA SUPERBA
Splošne informacije
Članica:
Ribolovna sezona:
Ime plovila:
Pričakovana raven ulova (v tonah):
Dnevna zmogljivost predelave na plovilu (v tonah žive teže):
Načrtovana ribolovna podobmočja in razdelki
Ta ohranitveni ukrep se uporablja za obvestila o nameri ribolova krila na podobmočjih 48.1, 48.2, 48.3 in 48.4 ter v razdelkih 58.4.1 in 58.4.2. O namerah ribolova krila na drugih podobmočjih in razdelkih je treba poslati obvestilo v skladu z ohranitvenim ukrepom 2102.
|
Podobmočje/razdelek
|
Označite ustrezna okenca
|
|
48.1
|
□
|
|
48.2
|
□
|
|
48.3
|
□
|
|
48.4
|
□
|
|
58.4.1
|
□
|
|
58.4.2
|
□
|
Ribolovna tehnika:
|
Označite ustrezna okenca
|
|
|
□ običajna vlečna mreža
|
|
|
□ kontinuirani ribolovni sistem
|
|
|
□ črpanje za izpraznitev vreče
|
|
|
□ drugo: navedite
|
Vrste proizvodov in metode za neposredno oceno mase svežega ulova krila
|
Vrsta proizvoda
|
Metoda za neposredno oceno žive teže ulovljenega krila, kjer je primerno (glej Prilogo 2103/B)(1)
|
|
Zamrzovanje v celoti
|
|
|
Kuhanje
|
|
|
Ribja moka
|
|
|
Olje
|
|
|
Drugi proizvodi, navedite
|
|
|
(1)
Če metoda ni vključena na seznam iz Priloge 2103/B, jo podrobno opišite.
|
Konfiguracija mreže
|
Mere mreže
|
Mreža 1
|
Mreža 2
|
Druge mreže
|
|
Obseg odprtja mreže (ustje)
|
|
|
|
|
Največje navpično odprtje (v metrih)
|
|
|
|
|
Največje vodoravno odprtje (v metrih)
|
|
|
|
|
Neto obseg odprtja mreže na ustju(1) (v metrih)
|
|
|
|
|
Predel ustja (v kvadratnih metrih)
|
|
|
|
|
Povprečna velikost mrežnega očesa(3) (v milimetrih)
|
Zunanja(2)
|
Notranja(2)
|
Zunanja(2)
|
Notranja(2)
|
Zunanja(2)
|
Notranja(2)
|
|
Ploskev 1
|
|
|
|
|
|
|
|
Ploskev 2
|
|
|
|
|
|
|
|
Ploskev 3
|
|
|
|
|
|
|
|
…
|
|
|
|
|
|
|
|
Končna ploskev (vreča)
|
|
|
|
|
|
|
|
(1)
Pričakovano v pogojih delovanja.
(2)
Velikost zunanjega mrežnega očesa in notranjega mrežnega očesa pri uporabi podloge.
(3)
Notranja meritev raztegnjenega mrežnega očesa v skladu s postopkom iz ohranitvenega ukrepa 2201.
|
Shema(-e) mreže: ________________
Za vsako uporabljeno mrežo ali spremembo v konfiguraciji mreže je treba gledati ustrezno shemo mreže iz knjižnice ribolovnega orodja CCAMLR, če je na voljo (
www.ccamlr.org/node/74407
), ali predložiti podrobno shemo in opis za obravnavo na prihodnjem srečanju WGEMM. Sheme mreže morajo vključevati:
1.dolžino in širino posamezne ploskve vlečne mreže (podatki morajo biti dovolj podrobni za izračun kota vsake ploskve glede na vodni tok);
2.velikost mrežnega očesa (notranja meritev raztegnjenega mrežnega očesa v skladu s postopkom iz ohranitvenega ukrepa 2201), obliko (npr. romb) in material (npr. polipropilen);
3.način izdelave mrežnega očesa (npr. vozlanje, združevanje);
4.podrobne podatke o vrvicah, ki so uporabljene v notranjosti vlečne mreže (oblika, mesto na ploskvah; če se vrvice ne uporabljajo, navedite „jih ni“); vrvice preprečujejo, da bi se kril zapletel v mrežna očesa ali pobegnil.
Naprava za izključevanje morskih sesalcev
Shema(-e) naprave: ________________
Za vsako uporabljeno vrsto naprave ali spremembo v konfiguraciji naprave je treba gledati ustrezno shemo iz knjižnice ribolovnega orodja CCAMLR, če je na voljo (
www.ccamlr.org/node/74407
), ali predložiti podrobno shemo in opis za obravnavo na prihodnjem srečanju WGEMM.
Zbiranje akustičnih podatkov
Navedite informacije o napravah echosounder in sonarjih, ki jih uporablja plovilo.
|
Vrsta (npr. naprava echosounder, sonar)
|
|
|
|
|
Proizvajalec
|
|
|
|
|
Model
|
|
|
|
|
Pretvornik frekvenc (kHz)
|
|
|
|
Zbiranje akustičnih podatkov (podroben opis): ________________
Opišite ukrepe, ki bodo sprejeti za zbiranje akustičnih podatkov za zagotavljanje informacij o porazdelitvi in količini vrste Euphausia superba in drugih pelagičnih vrst, kot so laterne in salpe (SCCAMLRXXX, odstavek 2.10).
PRILOGA 2103/B
SMERNICE ZA OCENO
MASE SVEŽEGA ULOVA KRILA
|
Metoda
|
Enačba (kg)
|
Kazalnik
|
|
|
|
Opis
|
Vrsta
|
Ocenjevalna metoda
|
Enota
|
|
Prostornina zbiralne posode
|
W*L*H*ρ*1 000
|
W = širina posode
|
Konstantna
|
Meritev na začetku ribolova
|
m
|
|
|
|
L = dolžina posode
|
Konstantna
|
Meritev na začetku ribolova
|
m
|
|
|
|
ρ = faktor pretvorbe prostornine v maso
|
Spremenljivka
|
Pretvorba prostornine v maso
|
kg/liter
|
|
|
|
H = globina krila v posodi
|
Se nanaša posebej na ulov
|
Neposredna opažanja
|
m
|
|
Merilnik pretoka(1)
|
V*Fkrill*ρ
|
V = skupna prostornina krila in vode
|
Se nanaša posebej na ulov1
|
Neposredna opažanja
|
liter
|
|
|
|
Fkrill = delež krila v vzorcu
|
Se nanaša posebej na ulov1
|
Popravek prostornine merilnika pretoka
|
|
|
|
|
ρ = faktor pretvorbe prostornine v maso
|
Spremenljivka
|
Pretvorba prostornine v maso
|
kg/liter
|
|
Merilnik pretoka(2)
|
(V*ρ)–M
|
V = prostornina krilove paste
|
Se nanaša posebej na ulov1
|
Neposredna opažanja
|
liter
|
|
|
|
M = količina vode, dodane med postopkom, pretvorjena v maso
|
Se nanaša posebej na ulov1
|
Neposredna opažanja
|
kg
|
|
|
|
ρ = gostota krilove paste
|
Spremenljivka
|
Neposredna opažanja
|
kg/liter
|
|
Lestvica pretoka
|
M*(1–F)
|
M = skupna masa krila in vode
|
Se nanaša posebej na ulov2
|
Neposredna opažanja
|
kg
|
|
|
|
F = delež vode v vzorcu
|
Spremenljivka
|
Popravek mase lestvice pretoka
|
|
|
Nosilna plošča
|
(M–Mtray)*N
|
Mtray = masa praznega nosilca
|
Konstantna
|
Neposredna opažanja pred ribolovom
|
kg
|
|
|
|
M = povprečna skupna masa krila in nosilca
|
Spremenljivka
|
Neposredna opažanja pred zamrznitvijo, pri čemer je bila voda odcejena
|
kg
|
|
|
|
N = število nosilcev
|
Se nanaša posebej na ulov
|
Neposredna opažanja
|
|
|
Pretvorba v primeru ribje moke
|
Mmeal*MCF
|
Mmeal = masa proizvedene ribje moke
|
Se nanaša posebej na ulov
|
Neposredna opažanja
|
kg
|
|
|
|
MCF = pretvorbeni faktor za ribjo moko
|
Spremenljivka
|
Pretvorba za ribjo moko glede na celoten ulov krila
|
|
|
Prostornina vreče
|
W*H*L*ρ*π/4*1 000
|
W = širina vreče
|
Konstantna
|
Meritev na začetku ribolova
|
m
|
|
|
|
H = višina vreče
|
Konstantna
|
Meritev na začetku ribolova
|
m
|
|
|
|
ρ = faktor pretvorbe prostornine v maso
|
Spremenljivka
|
Pretvorba prostornine v maso
|
kg/liter
|
|
|
|
L = dolžina vreče
|
Se nanaša posebej na ulov
|
Neposredna opažanja
|
m
|
|
Drugo
|
Navedite
|
|
|
|
|
|
(1)
Posamezni ulov pri uporabi običajne vlečne mreže ali skupni ulov v obdobju šestih ur pri uporabi kontinuiranega ribolovnega sistema.
(2)
Posamezni ulov pri uporabi običajne vlečne mreže ali ulov v obdobju dveh ur pri uporabi kontinuiranega ribolovnega sistema.
|
Ukrepi za opazovanje in pogostost
|
Prostornina zbiralne posode
|
|
Na začetku ribolova
|
Meritev širine in dolžine zbiralne posode (če posoda ni pravokotne oblike, bodo morda potrebne dodatne meritve; natančnost meritve ±0,05 m)
|
|
Vsak mesec(1)
|
Ocena pretvorbe prostornine v maso iz odcejene mase krila v znani prostornini (npr. 10 litrov), vzete iz zbiralne posode
|
|
Vsak ulov
|
Meritev globine krila v posodi (če so krili med ulovi spravljeni v posodi, se meri razlika v globini; natančnost meritve ±0,1 m)
|
|
|
Ocena mase svežega ulova krila (z uporabo enačbe)
|
|
Merilnik pretoka (1)
|
|
Pred ribolovom
|
Zagotovitev, da merilnik pretoka meri celoten ulov krila (tj. pred predelavo)
|
|
Več kot enkrat na mesec (1)
|
Ocena pretvorbe prostornine v maso (ρ) iz odcejene mase krila v znani prostornini (npr. 10 litrov), vzete iz zbiralne posode
|
|
Vsak ulov (2)
|
Pridobitev vzorca iz merilnika pretoka in:
|
|
|
meritev prostornine (npr. 10 litrov) krila in vode skupaj
|
|
|
ocena popravka prostornine merilnika pretoka na podlagi odcejene prostornine krila
|
|
|
Ocena mase svežega ulova krila (z uporabo enačbe)
|
|
Merilnik pretoka (2)
|
|
Pred ribolovom
|
Zagotovitev, da sta oba merilnika pretoka (eden za proizvod iz krila in drugi za dodano vodo) umerjena (tj. kažeta enak, pravilen odčitek)
|
|
Vsak teden (1)
|
Ocena gostote (ρ) proizvoda iz krila (mleta krilova pasta) z merjenjem mase znane prostornine proizvoda iz krila (npr. 10 litrov), vzete iz ustreznega merilnika pretoka
|
|
Vsak ulov (2)
|
Odčitek vrednosti na obeh merilnikih pretoka ter izračun skupne prostornine proizvoda iz krila in skupne prostornine dodane vode; predpostavi se, da je gostota vode 1 kg/liter
|
|
|
Ocena mase svežega ulova krila (z uporabo enačbe)
|
|
Lestvica pretoka
|
|
Pred ribolovom
|
Zagotovitev, da lestvica pretoka meri celoten ulov krila (tj. pred predelavo)
|
|
Vsak ulov (2)
|
Pridobitev vzorca iz lestvice pretoka in:
|
|
|
meritev skupne mase krila in vode
|
|
|
ocena popravka mase lestvice pretoka na podlagi odcejene mase krila
|
|
|
Ocena mase svežega ulova krila (z uporabo enačbe)
|
|
Nosilna plošča
|
|
Pred ribolovom
|
Meritev mase nosilca (če so nosilci različnih oblik, se meri masa vsake vrste; natančnost meritve ±0,1 kg)
|
|
Vsak ulov
|
Meritev skupne mase krila in nosilca (natančnost meritve ±0,1 kg)
|
|
|
Štetje uporabljenih nosilcev (če so nosilci različnih oblik, se navede število nosilcev posamezne vrste)
|
|
|
Ocena mase svežega ulova krila (z uporabo enačbe)
|
|
Pretvorba v primeru ribje moke
|
|
Vsak mesec(1)
|
Ocena ribje moke glede na pretvorbo za celoten ulov krila z obdelavo od 1 000 do 5 000 kg (odcejena masa) celotnega ulova krila
|
|
Vsak ulov
|
Meritev mase proizvedene ribje moke
|
|
|
Ocena mase svežega ulova krila (z uporabo enačbe)
|
|
Prostornina vreče
|
|
Na začetku ribolova
|
Meritev širine in višine vreče (natančnost meritve ± 0,1 m)
|
|
Vsak mesec (1)
|
Ocena pretvorbe prostornine v maso iz odcejene mase krila v znani prostornini (npr. 10 litrov), vzete iz vreče
|
|
Vsak ulov
|
Meritev dolžine vreče, v kateri je kril (natančnost meritve ±0,1 m)
|
|
|
Ocena mase svežega ulova krila (z uporabo enačbe)
|
|
_________________
(1)
Ko se plovilo premakne v novo podobmočje ali razdelek, se začne novo obdobje.
(2)
Posamezni ulov pri uporabi običajne vlečne mreže ali skupni ulov v obdobju šestih ur pri uporabi kontinuiranega ribolovnega sistema.
|
PRILOGA VI
Območje pristojnosti IOTC
1.Največje število ribiških plovil Unije, ki se jim dovoli ribolov tropskega tuna na območju pristojnosti IOTC
|
Država članica
|
Največje število plovil
|
Zmogljivost (bruto tone)
|
|
Španija
|
22
|
61 364
|
|
Francija
|
27
|
45 383
|
|
Portugalska
|
5
|
1 627
|
|
Italija
|
1
|
2 137
|
|
Unija
|
55
|
110 511
|
2.Največje število ribiških plovil Unije, ki se jim dovoli ribolov mečarice in belega tuna na območju pristojnosti IOTC
|
Država članica
|
Največje število plovil
|
Zmogljivost (bruto tone)
|
|
Španija
|
27
|
11 590
|
|
Francija
|
41(1)
|
7 882
|
|
Portugalska
|
15
|
6 925
|
|
Združeno kraljestvo
|
4
|
1 400
|
|
Unija
|
87
|
27 797
|
|
(1)
Plovila, registrirana na Mayottu, v tej številki niso upoštevana; v skladu z načrtom Mayotta za razvoj ladjevja se lahko ta v prihodnosti poveča.
|
3.Plovilom iz točke 1 se dovoli tudi ribolov mečarice in belega tuna na območju pristojnosti IOTC.
4.Plovilom iz točke 2 se dovoli tudi ribolov tropskega tuna na območju pristojnosti IOTC.
PRILOGA VII
OBMOČJE KONVENCIJE WCPFC
Največje število ribiških plovil Unije, ki se jim dovoli ribolov mečarice na območjih južno od 20° J območja Konvencije WCPFC
PRILOGA VIII
KOLIČINSKE OMEJITVE DOVOLJENJ ZA RIBOLOV
ZA PLOVILA TRETJIH DRŽAV, KI LOVIJO V VODAH UNIJE
|
Država zastave
|
Ribolov
|
Število dovoljenj za ribolov
|
Največje število prisotnih plovil v katerem koli trenutku
|
|
Norveška
|
Sled, severno od 62° 00' S
|
Se določi naknadno
|
Se določi naknadno
|
|
Ferski otoki
|
Skuša, območja VIa (severno od 56° 30' S), IIa in IVa (severno od 59° S)
Šur, območja IV, VIa (severno od 56° 30' S), VIIe, VIIf in VIIh
|
pm
|
pm
|
|
|
Sled, severno od 62° 00' S
|
pm
|
Se določi naknadno
|
|
|
Sled, območje IIIa
|
pm
|
pm
|
|
|
Industrijski ribolov norveškega moliča, območji IV in VIa (severno od 56° 30' S) (vključno z neizogibnim prilovom sinjega mola)
|
pm
|
pm
|
|
|
Leng in morski menek
|
pm
|
pm
|
|
|
Sinji mol, območja II, IVa, V, VIa (severno od 56° 30' S), VIb in VII (zahodno od 12° 00' Z)
|
pm
|
pm
|
|
|
Modri leng
|
pm
|
pm
|
|
Venezuela(1)
|
Hlastači (vode Francoske Gvajane)
|
45
|
45
|
|
(1)
Za izdajo navedenih dovoljenj za ribolov je treba predložiti dokazila, da obstaja veljavna pogodba med lastnikom plovila, ki zaprosi za dovoljenje za ribolov, in predelovalnim podjetjem iz Francoske Gvajane in da ta pogodba vsebuje obveznost iztovarjanja najmanj 75 % celotnega ulova hlastačev zadevnega plovila na tem območju, tako da se lahko predela v obratu navedenega podjetja. Takšno pogodbo morajo overiti francoski organi, ki zagotovijo, da je skladna z dejansko zmogljivostjo pogodbenega predelovalnega podjetja in s cilji za razvoj gvajanskega gospodarstva. Izvod ustrezno overjene pogodbe se priloži zahtevku za izdajo dovoljenja za ribolov. Če francoski organi takšne pogodbe ne potrdijo, o tem uradno obvestijo zadevno pogodbenico in Komisijo ter pri tem navedejo razloge za zavrnitev.
|