OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Po predstavitvi naložbenega načrta za Evropo novembra 2014 so se pogoji za porabo naložb izboljšali, zaupanje v evropsko gospodarstvo in rast pa se spet obuja. Gospodarstvo Unije že četrto leto zmerno okreva in BDP se je v letu 2015 povečal za 2 %. Celovita prizadevanja, ki so se začela z naložbenim načrtom, že prinašajo konkretne rezultate, čeprav makroekonomskih učinkov večjih naložbenih projektov ni mogoče pričakovati takoj. Naložbe naj bi se v letih 2016 in 2017 po pričakovanjih postopno povečevale, čeprav še ne dosegajo preteklih ravni.

1 Komisija je 1. junija 2016 izdala sporočilo z naslovom „Evropa spet vlaga – pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki“, ki povzema dosedanje dosežke naložbenega načrta in načrtovane prihodnje ukrepe, vključno s podaljšanjem veljavnosti Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) prek prvotnega triletnega obdobja, povečanjem dela za MSP v okviru obstoječega okvira in izboljšanjem Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH). Evropski svet je 28. junija 2016 sklenil, da „[n]aložbeni načrt za Evropo in zlasti Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) že dajeta konkretne rezultate in sta pomembno sredstvo za pomoč pri spodbujanju zasebnih naložb, ob racionalni uporabi omejenih proračunskih virov. Komisija namerava kmalu predstaviti predloge v zvezi s prihodnostjo EFSI, ki bi jih morala Evropski parlament in Svet obravnavati prednostno.“

EFSI je bil ustanovljen za začetno obdobje treh let in z namenom mobilizacije najmanj 315 milijard EUR naložb. Glede na njegov uspeh si Komisija prizadeva za podvojitev tega sklada, tako v smislu trajanja kot finančne zmogljivosti. Danes predstavljeno pravno podaljšanje zajema obdobje sedanjega večletnega finančnega okvira in naj bi do leta 2020 zagotovilo skupno vsaj pol bilijona EUR naložb. Predlog je skladen s pregledom Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o finančni uredbi, ki ga hkrati predlaga Komisija za vzpostavitev trdnega okvira za upravljanje finančnih obveznosti Unije. Da bi še bolj okrepili zmogljivost EFSI ter podvojili naložbeni cilj, Komisija poziva tudi države članice, naj prispevanje v sklad postane prednostna naloga. V tem okviru je Komisija danes sprejela predlog za spodbujanje prispevkov na ravni sposobnosti EFSI za prevzemanje tveganj, tako da je državam članicam omogočila, da prerazporedijo sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI), ki so jim bila dodeljena v okviru skupnega izvajanja, z namenom dodatne okrepitve zmogljivosti EFSI.

Za obdobje po letu 2020 Komisija namerava predstaviti predloge, ki so potrebni za zagotovitev, da se bodo strateške naložbe nadaljevale na trajnostni ravni.

Od svoje ustanovitve pred enim letom je EFSI, katerega izvajalka in sopokroviteljica je strateška partnerica Komisije za naložbe – skupina Evropske investicijske banke (EIB) – na dobri poti, da doseže cilj mobilizacije najmanj 315 milijard EUR dodatnih naložb v realni sektor do sredine leta 2018, hkrati pa si prizadeva za povečanje prispevkov zasebnega sektorja. Realizacija na trgu je bila še posebej hitra na področju malih in srednjih podjetij (MSP), kjer EFSI presega pričakovanja. Da bi zagotovili dovolj sredstev za financiranje MSP v okviru podpore EFSI, je bila julija 2016 podpora za MSP povečana za 500 milijonov EUR v okviru obstoječih parametrov Uredbe (EU) 2015/1017. Projekti, ki jih je odobrila skupina EIB do julija 2016 za kritje v okviru EFSI, naj bi mobilizirali naložbe v skupni višini 115,7 milijarde EUR v 26 državah članicah in podprli okoli 200 000 MSP, s čimer bodo prispevali k prihodnjemu ustvarjanju delovnih mest v Evropi, tudi zaposlovanju mladih, rasti in konkurenčnosti. Tudi zagon Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH) in Evropskega portala naložbenih projektov (EIPP) je bil pozitiven. Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe je že obravnavalo približno 230 vlog iz 27 držav članic in Evropski portal naložbenih projektov je od svoje ustanovitve 1. junija 2016 že objavil več kot 100 naložbenih projektov, ki vlagateljem omogočajo takojšen dostop do priložnosti za naložbe po vsej Evropi.

Komisija je v okviru svojih prizadevanj za izboljšanje evropskega naložbenega okolja pripravila več pobud v podporo naložbam in za spodbujanje financiranja realnega sektorja, kot so nižanje kapitalskih zahtev za zavarovalnice in pozavarovalnice pri naložbah v infrastrukturo in sprejetje praktičnih smernic o uporabi pravil o državni pomoči v okviru javnega financiranja infrastrukture. Poleg tega strategije za energetsko unijo, unijo kapitalskih trgov, enotni trg in enotni digitalni trg ter sveženj o krožnem gospodarstvu vsebujejo posebne ukrepe, ki naj bi ob doslednem izvajanju odpravili konkretne ovire in dodatno izboljšali okolje za naložbe. Prihodnji predlogi v zvezi z notranjim trgom z električno energijo, obnovljivimi viri energije in upravljanjem energetske unije bodo na primer poskrbeli za dolgoročnejšo regulativno jasnost in stabilnost ter omogočili naložbe v energetski sektor. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je EIB postala vodilna svetovna izdajateljica zelenih obveznic za financiranje trajnostnih projektov. Unija kapitalskih trgov bo pomagala odpraviti finančne ovire za naložbe, strategija za enotni trg bo prispevala k učinkovitejšim trgom javnih naročil, strategija za enotni digitalni trg pa bo izboljšala pravno varnost v digitalnem sektorju.

Financiranje iz EFSI ne nadomešča potrebe po tem, da morajo države članice izvesti potrebne reforme za odpravo ovir za naložbe, ki so bile v okviru evropskega semestra opredeljene na področjih, kot so insolventnost, javna naročila, pravosodni sistemi in učinkovitost javne uprave ali sektorski predpisi. Komisija je izdala že številna priporočila za posamezne države glede reform na področju naložb. Te reforme so nujen pogoj za ohranjanje in povečanje naložb v državah članicah.

Pozitivni zagon, ki je posledica naložbenega načrta, bi bilo treba ohraniti in še naprej si je treba prizadevati, da naložbe ponovno dosežejo dolgoročno vzdržni trend. Mehanizmi v okviru naložbenega načrta dobro delujejo in treba bi jih bilo okrepiti za nadaljnjo mobilizacijo zasebnih naložb v sektorje, pomembne za prihodnost Evrope, ter tja, kjer so še vedno prisotni nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. Namen EFSI je še vedno podpiranje naložb, ki jih EIB in EIS ne bi mogla izvesti v istem obdobju ali v enaki meri oziroma jih ne bi bilo mogoče izvesti v okviru obstoječih instrumentov Unije brez podpore EFSI.

V skladu z začetnim naložbenim obdobjem bi bilo treba v največji možni meri privabiti zasebne naložbe, MSP pa bodo glavni upravičenci do podpore iz tega predloga. Posebna pozornost bo namenjena tudi projektom, ki bodo prispevali k doseganju ciljev podnebne konference COP21. Podaljšanje veljavnosti EFSI ne bo omogočilo le podaljšanja uspešne sheme, temveč bo tudi pomembno sporočilo za pobudnike projektov in jih spodbudilo k predložitvi projektov EIB.

Eden ključnih elementov predloga je nadaljnja okrepitev dodatnosti projektov, ki prejmejo podporo EFSI. V okviru meril za upravičenost je še bolj jasno navedeno, da projekti v okviru EFSI odpravljajo neoptimalne naložbene okoliščine in tržne vrzeli. Čezmejni infrastrukturni projekti, tudi z njimi povezane storitve, so bili glede na njihov pomen za Evropo posebej opredeljeni kot projekti, ki zagotavljajo dodatnost.

Predlog za obdobje po podaljšanju veljavnosti EFSI načrtuje številne tehnične izboljšave za EFSI in EIAH ter vključuje izkušnje, pridobljene v prvem letu njegovega izvajanja.

Pomemben cilj predloga je okrepiti uporabo EFSI v manj razvitih regijah in regijah v prehodu. V zvezi s tem je bistveni del predloga olajšanje združevanja drugih virov financiranja Unije, kot so skladi ESI, program Obzorje 2020 in Instrument za povezovanje Evrope, s podporo EFSI, ki hkrati prispeva k mobilizaciji dodatnih naložb zasebnega sektorja. Vzporedno s tem je Komisija danes sprejela predlog za poenostavitev uredbe o skupnih določbah, da bi olajšala tovrstno združevanje. V tem okviru bi bilo primerno dovoliti, da se mehanizmi za nadzor in zagotavljanje kakovosti v zvezi z dejavnostmi, ki prejemajo podporo iz EFSI, lahko uporabijo za izpolnitev ustreznih zahtev v okviru drugih virov financiranja EU za isti projekt, da bi se s tem poenostavili postopki in povečala učinkovitost.

Predlog razširja podporo za evropske manj razvite regije in regije v prehodu, saj so izrecno omenjene vse panoge, ki sicer ne bi bile zajete v splošnih ciljih. Poleg tega bi bila podpora EFSI za naložbe v avtoceste, ki bi se ji bilo treba na splošno izogibati, v kohezijskih državah pod določenimi pogoji dovoljena.

Komisija prav tako predlaga intenzivnejšo usmeritev EFSI na politične prednostne naloge EU na področju podnebnih sprememb, na primer z določitvijo minimalnega cilja za podnebju prijazne projekte in omejitvijo podpore za avtoceste le na tiste, ki vključujejo zasebne naložbe v kohezijskih državah, ali na čezmejne prometne projekte, v katerih sodeluje vsaj ena kohezijska država. Poleg tega Komisija priznava pomen uporabe dela proračuna Unije, kot na primer tistega, ki je na voljo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), in sicer v obliki nepovratnih sredstev za kombiniranje z EFSI. Združevanje uporabe nepovratnih sredstev in EFSI bo pripomoglo k ekonomski in finančni izvedljivosti projektov, s čimer se bo povečala dodana vrednost odhodkov Unije s privabljanjem dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev. Poleg tega bi bilo glede na znaten gospodarski multiplikacijski učinek, ki ga imajo naložbe v obrambnem sektorju v smislu ustanovitve odcepljenih podjetij (spin-offs) in prenosa tehnologije v druge sektorje, pa tudi za ustvarjanje delovnih mest, primerno razmisliti tudi o vključitvi naložbenih projektov v zvezi z obrambo v okvir EFSI, in v ta namen preučiti spremembe meril za upravičenost v posojilni politiki EIB.

V zvezi z EIAH predlog predvideva bolj ciljno usmerjene storitve tehnične pomoči za projekte, ki vključujejo več držav članic, projekte, ki prispevajo k doseganju ciljev COP21, in združevanje drugih virov financiranja Unije, kot so evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI), program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope, z EFSI. Ta podpora bo usmerjena na potrebe, ki niso ustrezno zajete v sedanji ureditvi.

Poleg tega predlog določa, da bi moral EIAH dejavno prispevati k cilju sektorske in geografske diverzifikacije EFSI, in sicer tako, da bi po potrebi podpiral EIB pri odobritvah projektov.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Komisija je 26. novembra 2014 predstavila naložbeni načrt za Evropo, celovito strategijo, ki se bo spoprijela z naložbeno vrzeljo v Evropi, nastalo zaradi gospodarske in finančne krize. Predlog za razširitev EFSI je v celoti skladen z obstoječimi določbami na tem področju politike, zlasti s skladi ESI ter drugimi viri financiranja Unije za infrastrukturne naložbe v državah članicah. Združevanje teh skladov z EFSI je mogoče in Komisija predlaga zakonodajne spremembe, da bi to združevanje še bolj olajšala.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je skladen s pomembnimi političnimi prednostnimi nalogami EU, kot so podnebna in energetska politika do leta 2020, 2030 in 2050 vključno z energetsko unijo ter zavezami, sprejetimi na konferenci o podnebnih spremembah v Parizu (COP21), sveženj o krožnem gospodarstvu, strategija Evropa 2020, enotni digitalni trg, unija kapitalskih trgov, strategija za enotni trg, enotni evropski prometni prostor, novi program znanj in spretnosti za Evropo in druge dolgoročne strateške prednostne naloge, poleg tega pa tudi prispeva k njihovemu doseganju.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga so členi 172, 173 in 175 ter člen 182(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta predlog določa zakonodajni okvir, potreben za podaljšanje EFSI do konca sedanjega večletnega finančnega okvira ter za tehnične spremembe EIAH.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov, zato se ti bolje dosežejo na ravni Unije. Zaradi razlik v fiskalnih zmogljivostih držav članic za ukrepanje se ti cilji zaradi obsega in učinkov zadevnih ukrepov lahko bolje dosežejo z ukrepanjem na ravni Unije. Natančneje, ukrepanje na ravni Unije bo omogočilo ekonomije obsega pri uporabi sredstev iz proračuna Unije v kombinaciji s financiranjem skupine EIB, s tem pa se bodo spodbudile zasebne naložbe po vsej Uniji ter čim boljša uporaba evropskih institucij in njihovega strokovnega znanja v ta namen. Multiplikacijski učinek in učinek na terenu bo tako precej večji, kot bi bil lahko dosežen z naložbeno ofenzivo v posameznih državah članicah ali skupini držav članic. Enotni trg Unije bo skupaj z dejstvom, da se sredstva za projekte ne bodo dodeljevala posameznim državam ali sektorjem, zagotovil večjo privlačnost za vlagatelje in manjša skupna tveganja.

•Sorazmernost

Namen predloga je še naprej krepiti dolgoročne možnosti za rast Evrope z mobilizacijo zasebnih sredstev za strateške naložbe, kadar je na voljo malo proračunskih virov. Predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev.

3.POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE

Potem ko je predsednik Jean-Claude Juncker 26. novembra 2014 v Evropskem parlamentu predstavil naložbeni načrt, je Evropski svet decembra 2014 ta načrt in vse njegove sestavne dele podprl ter pozval k njegovi čimprejšnji izpolnitvi. Skupina EIB se je odzvala na poziv Evropskega sveta in januarja 2015 začela izvajati naložbene dejavnosti v okviru načrta. Evropski parlament in Svet sta nato junija 2015 izjemno hitro sprejela potreben zakonodajni okvir (Uredba (EU) 2015/1017). Komisija je 1. junija 2016 izdala sporočilo z naslovom „Evropa spet vlaga – pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki“, ki povzema dosedanje dosežke naložbenega načrta in načrtovane prihodnje ukrepe, vključno s podaljšanjem veljavnosti EFSI prek prvotnega triletnega obdobja, povečanjem dela za MSP v okviru obstoječega okvira in izboljšanjem Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH). Evropski svet je 28. junija 2016 sklenil, da „EFSI že daje konkretne rezultate“ ter pozval Evropski parlament in Svet, naj „prednostno“ preučita predloge Komisije o prihodnosti EFSI.

Pri pripravi tega predloga se je Komisija oprla na razprave, ki so redno potekale v Evropskem Svetu, Evropskem parlamentu in Svetu ministrov. O predlogu se je razpravljalo tudi s skupino EIB in predstavniki javnega in zasebnega sektorja ter predstavniki nevladnih organizacij. Srečanje z zainteresiranimi stranmi je potekalo 7. septembra 2016.

Zainteresirane strani so poudarile pomen zanesljivih meril kakovosti in večje preglednosti pri izbiri projektov, ki prejmejo podporo jamstva EU, zlasti glede zagotavljanja dodatnosti. Zavzele so se tudi za širše geografsko in sektorsko pokritost v okviru EFSI, pri čemer naj bi bilo treba posebno pozornost nameniti projektom, ki bodo prispevali k ciljem COP21, ter projektom, ki vključujejo naložbe v infrastrukturo v več državah članicah. Zainteresirane strani so prav tako pozvale k dejavnejšemu vključevanju EIAH na določenih področjih ter splošnejši zmogljivosti za prispevanje k ustvarjanju projektov, kadar je to potrebno. Ta predlog upošteva prejete povratne informacije.

Komisija je poleg tega pridobila pomembne dodatne izkušnje glede podaljšanja trajanja EFSI iz ocene, potrebne na podlagi člena 18(2) Uredbe (EU) 2015/1017 o uporabi jamstva EU in delovanju jamstvenega sklada.

Poleg te notranje ocene trenutno poteka tudi neodvisna ocena uporabe Uredbe (EU) 2015/1017, ki jo izvajajo zunanji strokovnjaki. Predvidoma bo zaključena novembra, zato bodo lahko med zakonodajnimi razpravami predstavljeni tudi njeni rezultati.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Jamstvo EU, zagotovljeno za EFSI, se bo povečalo s 16 milijard EUR na 26 milijard EUR. Od 26 milijard EUR bo največ 16 milijard EUR na voljo za unovčitev jamstev pred 6. julijem 2018. V skladu z oceno iz člena 18(2) Uredbe (EU) 2015/1017, ki je priložena k temu predlogu, bo do leta 2020 oblikovanje rezervacij jamstvenega sklada EU znašalo 35 % skupnih obveznosti jamstva EU. Da bi se zagotovilo jamstvo v višini 26 milijard EUR za celotno naložbeno obdobje, bi bilo treba hkrati jamstveni sklad povečati za 1,1 milijarde EUR, s čimer bi ta znašal [9,1] milijarde EUR.

Plačila v jamstveni sklad bodo v letu 2016 znašala 500 milijonov EUR, v letu 2017 2,3 milijarde EUR, v letu 2018 1,6 milijarde EUR, v letu 2019 1,4 milijarde EUR, v letu 2020 2,0 milijarde EUR, v letu 2021 450 milijonov EUR in v letu 2022 400 milijonov EUR. Odobritve za prevzem obveznosti bodo v letu 2015 znašale 1,35 milijarde EUR, v letu 2016 2,104 milijarde EUR, v letu 2017 2,641 milijarde EUR, v letu 2018 2,010 milijarde EUR, v letu 2019 167 milijonov EUR in v letu 2020 378 milijonov EUR. Postopno oblikovanje rezervacij jamstvenega sklada ne bi smelo ustvariti tveganj za proračun EU v prvih letih, saj bi do morebitnih unovčitev jamstev, povezanih z nastalimi izgubami, prišlo šele sčasoma. Okrepljena je bila možnost, da se predlagajo izredni ukrepi, če bi bili potrebni.

Kot pri tekočih dejavnostih EIB bodo morali upravičenci kriti stroške operacij EIB v okviru EFSI. Te operacije in naložbe sredstev jamstvenega sklada EU naj bi zagotavljale pozitivne neto prihodke, ki se trenutno ocenjujejo na 450 milijonov EUR in se bodo uporabili za okrepitev jamstvenega sklada. Odobritve za poslovanje, ki jih zahteva ta predlog, naj bi se v celoti financirale v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Iz razdelka 1A se bo iz finančnih instrumentov v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope prerazporedilo 500 milijonov EUR, 150 milijonov EUR pa bo financiranih iz nerazporejene razlike.

Za prerazporeditev iz Instrumenta za povezovanje Evrope je treba spremeniti člen 5 Uredbe (EU) št. 1316/2013, ta sprememba pa je vključena v člen 2 tega predloga.

Finančna sredstva za prometni sektor in energetski sektor iz navedenega člena 5 je treba zmanjšati za 155 milijonov EUR oziroma 345 milijonov EUR.

Zaradi pravne doslednosti ta sprememba iz člena 2 vključuje tudi povečanje finančnih sredstev za telekomunikacijski sektor v višini 50 milijonov EUR, kot je zajeto v predlogu Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 glede spodbujanja internetne povezljivosti v lokalnih skupnostih 2 .

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Zahteve glede spremljanja, ocenjevanja in poročanja so ustrezno določene v Uredbi (EU) 2015/1017. Ta predlog prilagaja ocenjevanje in poročanje ob upoštevanju podaljšanja naložbenega obdobja.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Ta predlog o spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 vključuje naslednje glavne elemente:

a) Financiranje

–Podaljšanje EFSI do konca sedanjega večletnega finančnega okvira, torej do 31. decembra 2020, da bi se dosegel cilj najmanj 500 milijard EUR zasebnih in javnih naložb v celotnem naložbenem obdobju.

–Povečanje jamstva na 26 milijard EUR, od katerega je največ 16 milijard EUR na voljo za unovčitev jamstev pred 6. julijem 2018.

–Prilagoditev ciljnega odstotka jamstvenega sklada EU na 35 % celotnih obveznosti jamstva EU.

–Povečanje prispevka EIB s 5 milijard EUR na 7,5 milijarde EUR v celotnem obdobju financiranja. Tako to povečanje kot razporeditev prispevka EIB na del za infrastrukturo in inovacije ter del za MSP morajo odobriti ustrezni organi odločanja EIB.

–Dodatni prispevek iz splošnega proračuna Unije v jamstveni sklad EU za naložbe v celotnem naložbenem obdobju s prerazporeditvijo 500 milijonov EUR razpoložljivih sredstev iz finančnih instrumentov v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope ter 150 milijonov EUR iz nerazporejene razlike.

–Približno 450 milijonov EUR neto dobička iz stroškov v breme upravičencev in naložb sredstev jamstvenega sklada se bo uporabilo za okrepitev jamstvenega sklada.

b) Upravljanje in izbira projektov

–Večja dodatnost, saj bodo operacije v okviru EFSI kot del meril za upravičenost morale obravnavati jasno ugotovljeno nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. Predlog vključuje tudi podrobnejšo opredelitev dodatnosti in se nanaša na projekte iz dela za infrastrukturo in inovacije, ki povezujejo dve ali več držav članic, da s tem izpolnijo zahtevo glede dodatnosti, saj so ti že po naravi precej težavni in vključujejo visoko dodano vrednost Unije.

–Intenzivnejša usmeritev na projekte, ki prispevajo k uresničevanju ambicioznih ciljev Unije s konference o podnebnih spremembah v Parizu (CO21). Več sredstev bo namenjenih tudi prednostnim projektom medsebojne povezave na energetskem področju in projektom za energetsko učinkovitost. Poleg tega predlog določa, da bi se bilo treba izogibati podpori EFSI za avtoceste, razen če je to potrebno za spodbujanje zasebnih naložb na področju prometa v kohezijskih državah ali pri čezmejnih prometnih projektih, v katere je vključena vsaj ena kohezijska država. Predlog predvideva tudi izrecno vključitev kmetijstva, ribištva in ribogojstva v splošne cilje, upravičene do podpore iz EFSI. Poleg tega bo zaradi izredno velikega povpraševanja na trgu po financiranju MSP v okviru EFSI večji tudi delež financiranja, namenjen MSP: 40 % povečane sposobnosti EFSI za prevzemanje tveganj bi moralo biti usmerjenih v izboljšanje dostopa MSP do financiranja.

–Večja preglednost prek obveznosti, da naložbeni odbor v svojih odločitvah, ki se objavijo in so dostopne javnosti, pojasni, zakaj meni, da bi bilo treba za neko operacijo odobriti jamstvo EU, in prek objave preglednice kazalnikov, potem ko je operacija v sklopu jamstva EU že podpisana. Predlog poleg tega vključuje obveznost, da EIB in EIS obvestita končne prejemnike, vključno z MSP, o obstoju podpore EFSI.

–Prilagoditve in okrepitev določb v zvezi s spoštovanjem načela Unije o dobrem davčnem upravljanju zaradi nedavnih pobud politike na tem področju.

–Omejena tehnična pojasnila v zvezi z: (i) vsebino sporazuma med Komisijo in EIB o upravljanju EFSI in dodelitvi jamstva EU ter instrumentih, ki se krijejo, zlasti podrejenim financiranjem, ter (ii) kritjem izgub zaradi nihanja menjalnih tečajev v nekaterih okoliščinah.

c) Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe

–Bolj ciljno usmerjena tehnična pomoč za projekte, v katere je vključenih več držav članic, projekte, ki prispevajo k doseganju ciljev COP21, digitalne infrastrukture in združevanje drugih virov financiranja Unije z EFSI. Ta podpora bo usmerjena na potrebe, ki niso ustrezno zajete v okviru sedanje ureditve. Poleg tega predlog določa, da bi moral EIAH dejavno prispevati k cilju sektorske in geografske diverzifikacije EFSI.

2016/0276 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 172 ter 173, tretjega odstavka člena 175 in člena 182(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Po predstavitvi naložbenega načrta za Evropo novembra 2014 3 so se pogoji za porabo naložb izboljšali, zaupanje v evropsko gospodarstvo, rast pa se spet obuja. Gospodarstvo Unije že četrto leto zmerno okreva in bruto domači proizvod se je v letu 2015 povečal za 2 %. Celovita prizadevanja, ki so se začela z naložbenim načrtom, že prinašajo konkretne rezultate, čeprav makroekonomskih učinkov večjih naložbenih projektov ni mogoče pričakovati takoj. Naložbe naj bi se v letih 2016 in 2017 po pričakovanjih postopno povečevale, čeprav še ne dosegajo preteklih ravni.

(2)Ta pozitivni zagon bi bilo treba ohraniti in še naprej si je treba prizadevati, da naložbe ponovno dosežejo dolgoročno vzdržni trend. Mehanizmi v okviru naložbenega načrta dobro delujejo in treba bi jih bilo okrepiti za nadaljevanje mobilizacije zasebnih naložb v sektorje, pomembne za prihodnost Evrope, in tja, kjer so še vedno prisotni nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine.

(3)Komisija je 1. junija 2016 izdala sporočilo z naslovom „Evropa spet vlaga – pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki“, ki povzema dosedanje dosežke naložbenega načrta in načrtovane prihodnje ukrepe, vključno s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe (v nadaljnjem besedilu: EFSI) prek prvotnega triletnega obdobja, povečanjem dela za mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) v okviru obstoječega okvira in izboljšanjem Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH).

(4)EFSI, katerega izvajalka in sopokroviteljica je skupina EIB, je na dobri poti, da doseže cilj mobilizacije najmanj 315 milijard EUR dodatnih naložb v realni sektor do sredine leta 2018. Realizacija na trgu je bila še posebej hitra na področju MSP, kjer EFSI precej presega pričakovanja. Julija 2016 so bila zato v okviru obstoječih parametrov Uredbe (EU) 2015/1017 sredstva v delu za MSP povečana za 500 milijonov EUR. Zaradi izredno velikega povpraševanja na trgu po financiranju MSP v okviru EFSI bo večji delež financiranja namenjen MSP: 40 % povečane sposobnosti EFSI za prevzemanje tveganj bi moralo biti namenjenih za izboljšanje dostopa MSP do financiranja.

(5)Evropski svet je 28. junija 2016 sklenil, da „[n]aložbeni načrt za Evropo in zlasti Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) že dajeta konkretne rezultate in sta pomembno sredstvo za pomoč pri spodbujanju zasebnih naložb, ob racionalni uporabi omejenih proračunskih virov. Komisija namerava kmalu predstaviti predloge v zvezi s prihodnostjo EFSI, ki bi jih morala Evropski parlament in Svet obravnavati prednostno.“

(6)EFSI je bil ustanovljen za začetno obdobje treh let in z namenom mobilizacije najmanj 315 milijard EUR naložb. Glede na njegov uspeh si Komisija prizadeva za podvojitev tega sklada, tako v smislu trajanja kot finančne zmogljivosti. Pravno podaljšanje zajema obdobje sedanjega večletnega finančnega okvira in naj bi do leta 2020 zagotovilo naložbe v skupni vrednosti vsaj pol bilijona EUR. Da bi še bolj okrepili uspešnost EFSI ter dosegli podvojitev naložbenega cilja, bi moralo prispevanje v sklad postati prednostna naloga tudi za držav članic..

(7)Za obdobje po letu 2020 Komisija namerava predstaviti predloge, ki so potrebni za zagotovitev, da se bodo strateške naložbe nadaljevale na trajnostni ravni.

(8)Podaljšani in razširjeni EFSI bi moral obravnavati preostalo nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine ter še naprej mobilizirati financiranje zasebnega sektorja v naložbah, ki so bistvenega pomena za prihodnje ustvarjanje delovnih mest (tudi za mlade) v Evropi, rast in konkurenčnost ter okrepljeno dodatnosti. To vključuje naložbe na področjih energije, okolja in podnebnih ukrepov, socialnega in človeškega kapitala ter z njim povezane infrastrukture, zdravstva, raziskav in inovacij, čezmejnega in trajnostnega prometa ter digitalne preobrazbe. Prav tako bi bilo treba okrepiti prispevek operacij, ki jih podpira EFSI, k doseganju ambicioznih ciljev Unije s konference o podnebnih spremembah v Parizu (COP21). Več sredstev bi bilo treba nameniti tudi prednostnim projektom medsebojne povezave na energetskem področju in projektom za energetsko učinkovitost.. Poleg tega bi se bilo treba izogibati podpori EFSI za avtoceste, razen če je to potrebno za spodbujanje zasebnih naložb na področju prometa v kohezijskih državah ali pri čezmejnih prometnih projektih, v katere je vključena vsaj ena kohezijska država. Zaradi jasnosti in kljub že sedanji upravičenosti bi bilo treba izrecno določiti, da spadajo projekti s področja kmetijstva, ribištva in ribogojstva v okvir splošnih ciljev in so torej upravičeni do podpore EFSI.

(9)Pri izboru projektov bi bilo treba okrepiti dodatnost, ključno značilnost sklada EFSI. Zlasti bi morale biti operacije do podpore EFSI upravičene le, če obravnavajo jasno ugotovljene nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. Za operacije na področju infrastrukture v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, ki povezujejo dve ali več držav članic, vključno z e-infrastrukturami, bi se moralo šteti, da vključujejo dodatnost, saj so te že po naravi precej težavne in imajo visoko dodano vrednost za Unijo.

(10)Zaradi potenciala za povečanje učinkovitosti posredovanj EFSI bi bilo treba spodbujati dejavnosti kombiniranja, ki združujejo nepovratne oblike pomoči in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije, na primer tiste, ki so na voljo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope in financiranja iz skupine EIB, vključno s financiranjem EIB v okviru EFSI, ter druge vlagatelje. Namena kombiniranja sta povečanje dodane vrednosti odhodkov Unije s privabljanjem dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje, da se podprejo ukrepi, ki so ekonomsko in finančno izvedljivi.

(11)Da bi okrepili uporabo EFSI v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, bi bilo treba razširiti obseg splošnih ciljev, upravičenih do podpore EFSI.

(12)Za celotno naložbeno obdobje bi morala Unija zagotovi jamstvo Unije (v nadaljnjem besedilu: jamstvo EU), ki ne bi smelo nikoli preseči 26 000 000 000 EUR, da se EFSI omogoči podpiranje naložb, od tega bi moralo biti največ 16 000 000 000 EUR na voljo pred 6. julijem 2018.

(13)Po pričakovanjih naj bi EIB in EIS s podporo EFSI ob jamstvu EU, povečanem za 7 500 000 000 EUR, ki jih zagotovi EIB, ustvarila za 100 000 000 000 EUR dodatnih naložb. Znesek 100 000 000 000 EUR iz podpore EFSI naj bi do konca leta 2020 prinesel vsaj 500 000 000 000 EUR dodatnih naložb v realno gospodarstvo.

(14)Da bi delno zagotovili financiranje prispevka iz splošnega proračuna Unije v jamstveni sklad EU za dodatne naložbe, bi bilo treba prerazporediti del razpoložljivih sredstev za instrument za povezovanje Evrope (IPE), določenih v Uredbi (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 4 . Poleg tega bi bilo treba 1 145 797 000 EUR odobrenih proračunskih sredstev prerazporediti s finančnih instrumentov IPE na del IPE, ki zajema nepovratna sredstva, da bi tako olajšali kombiniranje z EFSI ali z drugimi ustreznimi instrumenti, zlasti tistimi, namenjenimi energetski učinkovitosti.

(15)Na podlagi izkušenj, pridobljenih z naložbami, ki prejmejo podporo EFSI, bi moral ciljni znesek jamstvenega sklada znašati 35 % skupnih obveznosti jamstva EU, kar bi zagotovilo ustrezno raven varstva.

(16)Glede na izjemno tržno povpraševanje po financiranju MSP v okviru EFSI, ki bo po pričakovanjih še naraščalo, bi bilo treba del EFSI, namenjen MSP, okrepiti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti socialnim podjetjem, tudi z razvojem in uporabo novih instrumentov.

(17)EIB in EIS bi morala zagotoviti, da so končni upravičenci, vključno z MSP, obveščeni o obstoju podpore EFSI, da bi tako okrepili prepoznavnost jamstva EU, ki se odobri na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017.

(18)Zaradi izboljšanja preglednosti operacij EFSI bi moral naložbeni odbor v svojih odločitvah, ki se objavijo in so dostopne javnosti, pojasniti, zakaj meni, da bi bilo treba za določeno operacijo odobriti jamstvo EU, pri čemer bi se moral še posebej osredotočiti na izpolnjevanje merila dodatnosti. Preglednico kazalnikov bi bilo treba objaviti, potem ko je operacija v sklopu jamstva EU podpisana.

(19)Operacije, ki jih podpira EFSI, bi morale spoštovati načela Unije o dobrem davčnem upravljanju.

(20)Poleg tega je primerno pojasniti nekatere tehnične vidike vsebine sporazuma o upravljanju EFSI in dodelitvi jamstva EU ter instrumentov, ki jih zajema, vključno z zavarovanjem za tveganje, zaradi nihanja menjalnih tečajev v nekaterih okoliščinah. Sporazum z EIB o upravljanju EFSI in dodelitvi jamstva EU bi bilo treba prilagoditi v skladu s to uredbo.

(21)Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH) je treba okrepiti in njegove dejavnosti bi se morale osredotočati na potrebe, ki niso ustrezno zajete v okviru sedanje ureditve. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti podpori pri pripravi projektov, v katere so vključene dve ali več držav članic, in projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev COP21. Ne glede na njegov cilj, ki je nadgraditi obstoječe svetovalne službe EIB in Komisije, da bi deloval kot enotno strokovno svetovalno vozlišče za projektno financiranje znotraj Unije, bi moral EIAH tudi dejavno prispevati k ciljem sektorske in geografske diverzifikacije EFSI ter po potrebi podpirati EIB pri odobritvah projektov. Dejavno bi moral prispevati tudi k vzpostavitvi naložbenih platform in svetovati glede združevanja drugih virov financiranja Unije z EFSI.

(22)Uredbo (EU) št. 1316/2013 in Uredbo (EU) št. 2015/1017 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) 2015/1017 se spremeni:

(1)člen 4(2) se spremeni:

(a)v točki (a) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii) znesek, ki ni nižji od 7 500 000 000 EUR, v jamstvih ali denarnih sredstvih, ter pogoje finančnega prispevka, ki ga zagotovi EIB prek EFSI;“;

(b)v točki (c) se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„(i) podrobnimi pravili o zagotavljanju jamstva EU, v skladu s členom 11, vključno z ureditvijo glede kritja in njegovim določenim kritjem za portfelje posameznih vrst instrumentov ter zadevnimi dogodki, ki sprožijo morebitne unovčitve jamstva EU;“;

(2)v členu 5(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za boljše obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin imajo posebne dejavnosti EIB, ki prejmejo podporo EFSI, ponavadi značilnosti, kot so podrejenost, sodelovanje pri instrumentih delitve tveganja, čezmejne značilnosti in izpostavljenost posebnim tveganjem, ali druge opredeljive vidike, podrobneje opisane v Prilogi II.

EFSI lahko podpira tudi projekte EIB, ki imajo nižje tveganje, kot je minimalno tveganje v okviru posebnih dejavnosti EIB, če je uporaba jamstva EU potrebna za zagotovitev dodatnosti, kakor je opredeljena v prvem pododstavku tega odstavka.

Prav tako se šteje, da zagotavljajo dodatnost projekti ob podpori EFSI, ki obsegajo fizične infrastrukture za povezovanje dveh ali več držav članic ali razširitev fizične infrastrukture oziroma storitve, povezane s fizično infrastrukturo iz ene države članice v eno ali več držav članic.“;

(3)v členu 6(1) se uvodne besede nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Sporazum o EFSI določa, da EFSI podpira projekte, ki odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine in ki:“;

(4)člen 7 se spremeni:

(a)odstavek 8 se spremeni:

(i)točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e) podnebni ukrepi, varstvo in upravljanje okolja;“;

(ii)doda se naslednja točka (l):

„(l) kmetijstvo, ribištvo in ribogojstvo.“;

(b)v odstavku 10 se drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Vsak član naložbenega odbora usmerjevalnemu odboru, izvršnemu direktorju in namestniku izvršnega direktorja takoj sporoči vse informacije, ki so potrebne za redno preverjanje, da ni prišlo do nasprotja interesov.“;

(c)v odstavku 11 se doda naslednji stavek:

„Izvršni direktor je odgovoren za obveščanje usmerjevalnega odbora o vseh morebitnih tovrstnih kršitvah, s katerimi je seznanjen, in predlaga ustrezne ukrepe.“;

(d)v odstavku 12 se drugi stavek drugega pododstavka nadomesti z naslednjim:

„Odločitve o odobritvi uporabe jamstva EU so javne in dostopne ter vključujejo utemeljitev odločitve s posebnim poudarkom na skladnosti z merilom dodatnosti. Poslovno občutljive informacije se ne objavijo. Pri sprejemanju odločitev naložbeni odbor upošteva dokumentacijo, ki jo predloži EIB.“;

(5)člen 9 se spremeni:

(a)v odstavku 2 se dodata naslednji točki (h) in (i):

„(h) kmetijstvo, ribištvo in ribogojstvo;

(i) za manj razvite regije in regije v prehodu, kot so navedene v Prilogi I in Prilogi II k Izvedbenemu sklepu Komisije 2014/99/EU 5 , druga industrija in storitve, upravičene do podpore EIB.“;

(b)V odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„EIB si ciljno prizadeva, da se vsaj 40 % financiranja iz EFSI v okviru dela za infrastrukturo in inovacije nameni za projekte z elementi, ki prispevajo k podnebnim ukrepom v skladu s cilji zavez COP21. Usmerjevalni odbor zagotovi podrobna navodila v zvezi s tem.“;

(c)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Naložbeno obdobje, v katerem se lahko odobri jamstvo EU za podporo operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih zajema ta uredba, traja do:

(a) 31. decembra 2020, za operacije EIB, za katere sta EIB in upravičenec ali finančni posrednik podpisala pogodbo do 31. decembra 2022;

(b) 31. decembra 2020, za operacije EIS, za katere sta EIF in finančni posrednik podpisala pogodbo do 31. decembra 2022.“;

(d)odstavek 4 se črta;

(6)v členu 10(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)posojila EIB, jamstva, posredna jamstva, instrumenti kapitalskih trgov, katera koli druga oblika instrumentov za financiranje ali izboljšanje kreditne kvalitete, vključno s podrejenim dolgom, ter udeležba v obliki lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, tudi v korist nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij, naložbenih platform ali investicijskih skladov;“;

(7)člen 11 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Znesek jamstva EU nikoli ne sme preseči 26 000 000 000 EUR, od česar se lahko del dodeli za financiranje ali jamstva s strani EIB, zagotovljena EIS, v skladu z odstavkom 3. Skupna neto plačila iz splošnega proračuna Unije v okviru jamstva EU ne smejo preseči 26 000 000 000 EUR in ne smejo preseči 16 000 000 000 EUR pred 6. julijem 2018.“;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Če EIB zagotovi financiranje ali jamstva EIS za izvajanje operacij financiranja in naložbenih operacij EIB, jamstvo EU zagotavlja polno jamstvo za tovrstno financiranje ali jamstva pod pogojem, da EIB zagotovi znesek financiranja ali jamstev v višini vsaj 4 000 000 000 EUR brez kritja jamstva EU, in sicer do začetnega najvišjega zneska 6 500 000 000 EUR. Brez poseganja v odstavek 1 lahko usmerjevalni odbor ta najvišji znesek po potrebi poveča.

(c)v odstavku 6 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)za dolžniške instrumente iz člena 10(2)(a), glavnico in vse obresti ter zneske, dolgovane EIB, ki jih ta institucija ni prejela v skladu s pogoji o finančnih operacijah do neizpolnitve obveznosti; izgube, ki izhajajo iz nihanj valut, ki niso euro, na trgih, na katerih so možnosti dolgoročnega varovanja pred tveganjem omejene; v zvezi s podrejenim dolgom se odlog, zmanjšanje ali zahtevan izstop štejejo za neizpolnitev obveznosti;

(b)za naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital iz člena 10(2)(a), vložene zneske in z njimi povezane stroške financiranja ter izgube zaradi nihanj valut, ki niso euro;“;

(8)člen 12 se spremeni:

(a)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.Vplačila v Jamstveni sklad iz odstavka 2 se uporabijo, da se doseže ustrezna raven (v nadaljnjem besedilu: ciljni znesek), ki odraža vse obveznosti jamstva EU. Ciljni znesek se določi na 35 % vseh obveznosti jamstva EU.“;

(b)odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.Če se stanje sredstev v jamstvenem skladu 1. julija 2018 zaradi unovčitev jamstva EU zniža pod 50 % ciljnega zneska oziroma bi se glede na oceno tveganja Komisije lahko znižalo pod to raven v enem letu, Komisija predloži poročilo o izrednih ukrepih, ki so morda potrebni.“;

(c)odstavki 8, 9 in 10 se nadomestijo z naslednjim:

„8. Po unovčitvi jamstva EU se vplačila v Jamstveni sklad, določena v točkah (b) in (d) odstavka 2, ki presegajo ciljni znesek, uporabijo znotraj omejitev naložbenega obdobja iz člena 9 za obnovitev jamstva EU do polnega zneska.

9. Vplačila v Jamstveni sklad iz točke (c) odstavka 2 se uporabijo za obnovitev jamstva EU do njegovega polnega zneska.

10.Če se jamstvo EU v celoti obnovi do višine 26 000 000 000 EUR, se morebitni presežek ciljnega zneska v Jamstvenem skladu prenese v splošni proračun Unije kot notranji namenski prejemek v skladu s členom 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za vse proračunske vrstice, katerih sredstva so bila morebiti prerazporejena v Jamstveni sklad.“;

(9)člen 14 se spremeni:

(a)odstavek 1 se spremeni:

(i)v prvem pododstavku se drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Ta podpora vključuje ciljno usmerjeno podporo pri uporabi tehnične pomoči za strukturiranje projektov, uporabi inovativnih finančnih instrumentov in uporabi javno-zasebnih partnerstev, pri čemer se upoštevajo posebnosti in potrebe držav članic z manj razvitimi finančnimi trgi.“;

(ii)v drugem pododstavku se doda naslednji stavek:

„Prav tako podpira pripravo projektov na področju podnebnih ukrepov in krožnega gospodarstva ali njihovih delov, zlasti v okviru COP21, pripravo projektov v digitalnem sektorju ter pripravo projektov iz petega pododstavka člena 5(1).“;

(b)odstavek 2 se spremeni:

(i)točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)krepitvijo lokalnega znanja za spodbujanje podpore EFSI po vsej Uniji in, kadar je mogoče, za sektorsko in geografsko diverzifikacijo EFSI iz oddelka 8 Priloge II s podpiranjem EIB pri odobritvah novih operacij;“;

(ii)točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)zagotavljanjem proaktivne podpore pri ustanavljanju naložbenih platform;“;

(iii)doda se naslednja točka (f):

„(f)svetovanje o združevanju drugih virov financiranja Unije (kot so evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope) z EFSI.“;

(c)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.EIAH si za doseganje cilja iz odstavka 1 in za lažje zagotavljanje svetovalne podpore na lokalni ravni prizadeva uporabljati strokovno znanje EIB, Komisije, nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ter organov upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov.“;

(d)v odstavku 6 se drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Sodelovanje med EIAH na eni strani in nacionalno spodbujevalno banko ali institucijo, mednarodno finančno institucijo ali organom upravljanja, tudi tistim, ki deluje kot nacionalni svetovalec, ki ima potrebno strokovno znanje in izkušnje za namene EIAH, na drugi strani, lahko poteka v obliki pogodbenega partnerstva.“;

(10)člen 18 se spremeni:

(a)odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.Komisija do 30. junija 2018 in 30. junija 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki vsebuje neodvisno oceno o uporabi te uredbe.

(b)odstavka 7 in 8 se črtata;

(11)v členu 19 se doda naslednji odstavek:

„EIB in EIS obvestita končne prejemnike, vključno z MSP, o obstoju podpore EFSI, oziroma to obveznost obveščanja preneseta na finančne posrednike.“;

(12)Člen 22(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. EIB, EIS in vsi finančni posredniki pri svojih operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih zajema ta uredba, ne podpirajo nobenih dejavnosti, ki se izvajajo za nezakonite namene, vključno s pranjem denarja, financiranjem terorizma, organiziranim kriminalom, davčnimi goljufijami in davčnimi utajami, korupcijo in goljufijami, ki škodijo finančnim interesom Unije.

EIB in EIS zlasti ne sodelujeta v nobenih operacijah financiranja ali naložbenih operacijah, ki se izvajajo prek nosilca s sedežem v jurisdikciji, ki ne sodeluje z Unijo na področju uporabe mednarodno dogovorjenih davčnih standardov glede preglednosti in izmenjave podatkov.

EIB in EIS pri svojih operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih zajema ta uredba, ne uporabljata struktur za izogibanje davkom in v njih ne sodelujeta, predvsem v sistemih agresivnega davčnega načrtovanja ali dejavnostih, ki niso v skladu z načeli o dobrem davčnem upravljanju v EU, kot je določeno v zakonodaji Unije, tudi v priporočilih in sporočilih Komisije.

Komisija pripravi podrobne smernice, če je to potrebno.“;

(13)v členu 23(2) se prvi in drugi stavek prvega pododstavka nadomestita z naslednjim:

„Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(13) in (14) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 4. julija 2015. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja.“;

(14)Priloga II se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Uredba (EU) št. 1316/2013 se spremeni:

(1) v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Finančna sredstva za izvajanje IPE za obdobje od 2014 do 2020 znašajo 29 992 259 000 EUR v tekočih cenah. Ta znesek se razdeli, kot sledi:

(a) prometni sektor: 23 895 582 000 EUR; od tega se 11 305 500 000 EUR prenese iz Kohezijskega sklada, da se v skladu s to uredbo porabi izključno v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada;

(b) telekomunikacijski sektor: 1 091 602 000 EUR;

Ti zneski ne vplivajo na uporabo mehanizma prilagodljivosti, določenega v Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013(*).

________________

(*) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014-20 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).“

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) 2015/1017

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 6

Področje politike: ekonomske in finančne zadeve

Dejavnost v okviru ABB: Finančni posli in instrumenti

Za podrobno navedbo dejavnosti v okviru ABB glej oddelek 3.2

Področje politike: mobilnost in promet

Področje politike: komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologija

Področje politike: energija

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 7 .

X Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Podpora naložbam, ki spodbujajo rast, v skladu s proračunskimi prioritetami Unije, zlasti na področjih:

1) strateške infrastrukture (digitalne naložbe in naložbe v energijo v skladu s politikami EU);

2) prometne infrastrukture v industrijskih središčih, izobraževanja, raziskav in inovacij;

3) naložb za spodbujanje zaposlovanja, zlasti prek financiranja za MSP in ukrepov za zaposlovanje mladih.

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Specifični cilj št. 1

Povečanje števila in obsega operacij financiranja in naložbenih operacij Evropske investicijske banke (EIB) na prednostnih področjih

Specifični cilj št. 2

Povečanje obsega financiranja Evropskega investicijskega sklada (EIS) za mala in srednja podjetja

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

ECFIN: finančni posli in instrumenti

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Pobuda naj bi Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu omogočila izvajanje operacij financiranja in naložbenih operacij na področjih, navedenih v oddelku 1.4.1., z večjim obsegom financiranja ter v primeru EIB z bolj tveganimi, vendar ekonomsko še vedno izvedljivimi projekti.

Jamstvo EU za EIB bi moralo ustvariti multiplikacijski učinek, tako da bi lahko 1 EUR jamstva EU v okviru te pobude ustvaril približno 15 EUR, naloženih v projekte.

S tem bi pobuda pripomogla k mobilizaciji financiranja za projekte v višini najmanj 500 milijard EUR do konca sedanjega večletnega finančnega okvira. To bi pomagalo okrepiti skupne naložbe v Uniji, s tem pa tudi potencialno in dejansko rast ter zaposlovanje.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Cilj je povečati naložbe na strateških področjih, navedenih v oddelku 1.4.1.

Pri tem bodo uporabljeni naslednji kazalniki:

– število projektov/MSP, ki so prejeli financiranje EIB/EIS v okviru pobude,

– dosežen multiplikacijski učinek. Pričakuje se približno 15-kratni multiplikacijski učinek v smislu uporabe jamstva EU v primerjavi s celotnimi naložbami, pridobljenimi za projekte, ki so podprti v okviru pobude, in pogoji transakcij,

– skupni obseg financiranja, pridobljenega za podprte projekte.

Spremljanje rezultatov bo temeljilo na poročilih EIB in tržnih raziskavah.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

[...]

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Po predstavitvi naložbenega načrta za Evropo novembra 2014 8 so se pogoji za porabo naložb izboljšali, zaupanje v evropsko gospodarstvo in rast pa se spet obuja. Gospodarstvo Unije že četrto leto zmerno okreva in BDP se je v letu 2015 povečal za 2 %. Celovita prizadevanja, ki so se začela z naložbenim načrtom, že prinašajo konkretne rezultate, čeprav makroekonomskih učinkov večjih naložbenih projektov ni mogoče pričakovati takoj. Naložbe naj bi se v letih 2016 in 2017 po pričakovanjih postopno povečevale, čeprav še ne dosegajo preteklih vzdržnih ravni.

Ta pozitivni zagon bi bilo treba ohraniti in še naprej si je treba prizadevati, da naložbe ponovno dosežejo dolgoročno vzdržni trend. Mehanizmi v okviru naložbenega načrta dobro delujejo in treba bi jih bilo okrepiti za nadaljevanje mobilizacije zasebnih naložb v sektorje, pomembne za prihodnost Evrope, in tja, kjer so še vedno prisotni nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

V prvem letu izvajanja EFSI se je prvotni načrt izkazal za zanesljivega. EFSI, katerega izvajalka in sopokroviteljica je skupina EIB, je na dobri poti, da doseže cilj mobilizacije najmanj 315 milijard EUR dodatnih naložb v realni sektor do sredine leta 2018. Realizacija na trgu je bila še posebej hitra na področju MSP, kjer EFSI presega pričakovanja. Julija 2016 je je bil zato v okviru obstoječih parametrov Uredbe (EU) 2015/1017 del za MSP povečan za 500 milijonov EUR.

Evropski svet je 28. junija 2016 sklenil, da „[n]aložbeni načrt za Evropo in zlasti Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) že dajeta konkretne rezultate in sta pomembno sredstvo za pomoč pri spodbujanju zasebnih naložb, ob racionalni uporabi omejenih proračunskih virov“.

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Pobuda je v celoti skladna z obstoječimi programi v okviru razdelka 1a, zlasti Instrumentom za povezovanje Evrope ter programoma Obzorje 2020 in COSME. Jasne so tudi sinergije s sredstvi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI), in sicer je bila februarja 2016 izdana brošura o dopolnjevanju med skladi ESI ter EFSI. Poleg tega je bil skupaj s tem predlogom predložen predlog za spremembo uredbe o skupnih določbah strukturnih skladov, da se olajša združevanje skladov ESI ter EFSI.

Izkoriščanje sinergij bo potekalo z uporabo obstoječega strokovnega znanja Komisije pri upravljanju finančnih virov in izkušenj, pridobljenih pri uporabi obstoječih skupnih instrumentov financiranja EU in EIB.

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

–◻ ◻trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻ ◻finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

X Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 9

X Neposredno upravljanje – Komisija

–X z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻ ◻prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe;

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Jamstveni sklad bo neposredno upravljala Komisija.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

EIB, po potrebi v sodelovanju z EIS, v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2015/1017 vsako polletje poroča Komisiji o operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB. Poleg tega EIB, po potrebi v sodelovanju z EIS, enkrat letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB. Komisija mora Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču vsako leto do 31. marca poslati letno poročilo o stanju jamstvenega sklada in njegovem vodenju v preteklem letu.

EIB v skladu s členom 12 Uredbe oceni delovanje Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in svojo oceno predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Komisija poleg tega oceni uporabo jamstva EU in delovanje jamstvenega sklada ter oceno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Do 30. junija 2018 in nato vsaka tri leta mora biti predloženo podrobno poročilo o delovanju EFSI ter podrobno poročilo o uporabi jamstva EU in delovanju jamstvenega sklada.

2.2.Komisija do 30. junija 2018 in 30. junija 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki vsebuje neodvisno oceno o uporabi te uredbe. Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

Operacije financiranja in naložbene operacije EIB, krite z jamstvom EU, nosijo precejšnje finančno tveganje. Verjetnost unovčitve jamstva je znatna. Vendar se ocenjuje, da jamstveni sklad proračunu Unije zagotavlja potrebno zaščito. Pri projektih lahko pride do zamud pri izvajanju ali prekoračitve načrtovanih stroškov.

Celo ob konservativnih predpostavkah bi se stroškovna učinkovitost pobude sčasoma lahko zmanjšala zaradi nezadostnega zanimanja za instrument na trgu zaradi spreminjajočih se tržnih pogojev, zaradi česar bi bil nižji tudi predvideni multiplikacijski učinek.

V skladu s členom 8(4) Uredbe 2015/1017 se sredstva Jamstvenega sklada investirajo. Pri teh investicijah bo prisotno naložbeno tveganje (npr. tržno in kreditno tveganje) ter določeno operativno tveganje.

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

EFSI upravlja usmerjevalni odbor, ki določi strateške usmeritve EFSI, operativne politike in postopke, pravila, ki veljajo za operacije z naložbenimi platformami in nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in profil tveganja EFSI.

Odločitve o uporabi podpore EFSI za infrastrukturne in večje projekte s srednje veliko tržno kapitalizacijo bo sprejemal investicijski odbor. Investicijski odbor sestavljajo neodvisni strokovnjaki, ki imajo potrebno strokovno znanje in izkušnje na področjih naložbenih projektov in so odgovorni usmerjevalnemu odboru, ki nadzoruje izpolnjevanje ciljev EFSI.

EFSI ima tudi izvršnega direktorja, ki je odgovoren za tekoče vodenje EFSI ter pripravo sestankov investicijskega odbora. Izvršni direktor je neposredno odgovoren usmerjevalnemu odboru in mu vsako četrtletje poroča o dejavnostih EFSI. Izvršnega direktorja je imenoval predsednik EIB, potem ko je Evropski parlament odobril kandidata, ki ga je izbral usmerjevalni odbor.

Sredstva jamstvenega sklada upravlja Komisija v skladu z Uredbo ter svojimi veljavnimi notranjimi pravili in postopki.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter boj proti njim

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Člen 21 Uredbe (EU) 2015/1017 pojasnjuje pristojnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) za preiskovanje operacij, podprtih v okviru te pobude. V skladu s sklepom sveta guvernerjev EIB z dne 27. julija 2004 glede sodelovanja EIB z uradom OLAF je EIB uvedla posebna pravila o sodelovanju z uradom OLAF v zvezi z možnimi primeri goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije.

Zunaj teh pristojnosti se uporabljajo pravila in postopki EIB. Ti vključujejo zlasti notranje postopke EIB za preiskave, ki jih je marca 2013 potrdil upravni odbor EIB. Poleg tega je EIB septembra 2013 sprejela „politiko za preprečevanje in odvračanje od prepovedanega ravnanja pri dejavnostih Evropske investicijske banke“ (politika EIB proti goljufijam).

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

Predlog ne bo povečal skupne ravni odhodkov, predvidenih v okviru razdelka 1a večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, saj se bodo sredstva instrumenta za povezovanje Evrope zmanjšala za financiranje prispevka iz proračuna EU za Evropski sklad za strateške naložbe.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Viri financiranja Evropskega sklada za strateške naložbe	2016	2017	2018	2019	2020	Skupaj
INSTRUMENT ZA POVEZOVANJE EVROPE, od tega	73,908	–	31,277	106,879	287,936	500,000
06.020105 – Vzpostavitev okolja, ki bo bolj spodbudno za zasebne naložbe v projekte prometne infrastrukture					155,000	155,000
32.020104 – Vzpostavitev okolja, ki bo bolj spodbudno za zasebne naložbe za energetske projekte	73,908	–	31,277	106,879	132,936	345,000
Nerazporejena razlika do zgornje meje				60,000	90,000	150,000
Skupni viri financiranja za oblikovanje rezervacij jamstvenega sklada EFSI	73,908	–	31,277	166,879	377,936	650,000

Da bi odpravili neskladje v vsakem posameznem proračunskem letu med viri financiranja in predvidenim časovnim razporedom za prevzem obveznosti, je treba spremeniti časovni razpored za prevzem obveznosti, vključen v oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena k uredbi Evropskega parlamenta in Sveta 2015/1017 (EFSI), kot sledi:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Sprememba časovnega razporeda za prevzem obveznosti EFSI	2015	2016	2017	2018	2019	2020	Skupaj
Časovni razpored obstoječih obveznosti – 01.0405	1350,000	2030,000	2641,000	1979,000			8000,000
Sprememba		73,908	–	–73,908			000,000
Spremenjeni časovni razpored obveznosti – 01.0405	1350,000	2 103,908	2 641,000	1 905,092			8000,000

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

Konkurenčnost za rast in delovna mesta

GD: ECFIN

2017

2018

2019

2020

2021

SKUPAJ

• Odobritve za poslovanje

01.0405

obveznosti

(1)

105,185

166,879

377,936

650,000

plačila

(2)

150,000

250,000

250,000

650,000

01.0407

obveznosti

(1)

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

plačila

(2)

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 10

Številka proračunske vrstice

(3)

Odobritve za GD
ECFIN SKUPAJ

obveznosti

=1

105,185

166,879

377,936

650,000

plačila

=2

150,000

250,000

250,000

650,000

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ

obveznosti

(4)

105,185

166,879

377,936

650,000

plačila

(5)

150,000

250,000

250,000

650,000

•Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ

(6)

Odobritve iz
RAZDELKA 1A
večletnega finančnega okvira SKUPAJ

obveznosti

=4+6

105,185

166,879

377,936

650,000

plačila

=5+6

150,000

250,000

250,000

650,000

Razdelek večletnega finančnega
okvira

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	2019	2020	SKUPAJ
GD: ECFIN
• Človeški viri
• Drugi upravni odhodki
GD ECFIN SKUPAJ

Odobritve iz
RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2017

2018

2019

2020

2021

SKUPAJ

Odobritve iz
RAZDELKOV od 1 do 5
večletnega finančnega okvira SKUPAJ

obveznosti

105,185

166,879

377,936

650,000

plačila

150,000

250,000

250,000

650,000

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻ ◻Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

⇩

2018

2019

2020

SKUPAJ

vrsta 11

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

Specifična cilja

št. 1: Povečanje števila in obsega operacij financiranja in naložbenih operacij EIB na prednostnih področjih

in 2: Povečanje obsega financiranja EIS za mala in srednja podjetja

105,185

166,879

377,936

650,000

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–X Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve, ki bi presegale tisto, kar je že bilo vključeno v oceno finančnih posledic, priloženo k Uredbi 2015/1017.

–◻ ◻ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–X Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri, ki bi presegali tisto, kar je že bilo vključeno v oceno finančnih posledic, priloženo k Uredbi 2015/1017.

–◻ ◻ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–X Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 12
		2019	2020	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Člen 6 6 0 – Drugi prispevki in nadomestila		200,000	250,000

Cilji in realizacije ⇩			2018		2019		2020		SKUPAJ

	vrsta 11	povprečni stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število realizacij skupaj	stroški realizacij skupaj
Specifična cilja št. 1: Povečanje števila in obsega operacij financiranja in naložbenih operacij EIB na prednostnih področjih in 2: Povečanje obsega financiranja EIS za mala in srednja podjetja
				105,185		166,879		377,936		650,000